Na vsebino
EN

018-389/2012 Slovenska tiskovna agencija

Številka: 018-389/2012-5
Datum sprejema: 14. 1. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Telekomunikacijske storitve" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SI.MOBIL d.d., Šmartinska cesta 134 b, Ljubljana, s partnerjema AMIS d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor in KRON TELEKOM d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA, Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.01.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 31.05.2012, pod št. objave JN 5815//2012.

Dne 25.10.2012 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. P-106/12), s katero je javno naročilo dodelil v izvedbo družbi TELEKOM SLOVENIJE d.d., Cigaletova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da vlagateljeva ponudba ni primerna zato, ker vlagatelj ni ponudil vseh storitev, ki so bile zahtevana in iz razloga, ker ni predložil tehnične specifikacije za mobilne telefone, modeme za prenos podatkov, opremo za internetno povezavo ter prenosne računalnike z WWAN vmesnikom. Naročnik je še navedel, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in sprejemljiva.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 09.11.2012). Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi ter naročilo odda v izvedbo vlagatelju, zahteva pa tudi povrnitev stroškov vplačane takse. Vlagatelj navaja, da je pri vpisovanju cen v obrazec IV (Ponudba) pomotoma vpisal "v tijini" namesto v Sloveniji. Navedena napaka, zatrjuje vlagatelj, je očitna tipkarska napaka, saj bi sicer ponudil nekaj po čemer naročnik niti ne povprašuje, ta izraz pa tudi sicer ne pomeni ničesar in zato ni mogoče sklepati, da gre za kako drugo storitev. Ob dejstvu, da gre pri tem za vrstico predračuna, ki je znana in definirana z ustrezno številko, gre le za napačno označbo, takšna napaka pa ne more iti v njegovo škodo. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik storjeno napako šteti za nebistveno, v skrajnem primeru pa bi ga moral v zvezi s tem pozvati na razjasnitev. Takšna razjasnitev ne bi spremenila razvrstitve glede na merila - cena je namreč zapisana pravilno in se tako niti cena na enoto niti končna cena ne bi spremenili. Če bi se kljub vsemu ugotovilo, da gre za formalno pomanjkljivost njegove ponudbe, pa je potrebno ravnanje naročnika presojati z vidika načela enakopravnosti in tozadevno presojati tudi istovrstne napake v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik je namreč izbranega ponudnika privilegiral, saj ga je pozval k odpravi formalnih pomanjkljivosti (računske pomote in drugih formalnih pomanjkljivosti).
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je njegova ponudba tudi iz razloga, ker ni predložil vse zahtevane tehnične specifikacije, zgolj formalno nepopolna in bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev. Vlagatelj se v zvezi z navedenim očitkom sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-099/2012 in 018-438/2011.
Vlagatelj navaja tudi, da izbrani ponudnik ni predložil izjave, da ima lasten ali pooblaščen servis, ki zagotavlja celovite storitve in originalne rezervne dele. Ker naročnik sam ne more ugotoviti, ali ima izbrani ponudnik ustrezen lasten ali pooblaščen servis za ponujeno opremo, je ponudba izbranega ponudnika vsaj formalno nepopolna.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj je izbranemu ponudniku dovolil naknadno predložitev podatkov o gostovanjih izbranega ponudnika v tujini, pri čemer pa iz dopolnitve ne izhaja, da je izbrani ponudnik ta gostovanja imel že ob predložitvi ponudbe. Navedeno pomeni, da je imel izbrani ponudnik možnost naknadno sklepati pogodbe o gostovanjih.
Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker je predložil drugačno besedilo bančne garancije za resnost ponudbe, saj je tekst "to je najmanj toliko, kolikor je veljavna ponudba za izvedbo javnega naročila" iz obrazca izpustil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 16.11.2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik očitkom nasprotuje in navaja, da v zvezi z zagotovljenim servisom v ponudbo ni priložil posebne izjave, saj se je že z izjavo iz obrazca IV (Ponudba) zavezal k zagotavljanju servisnih storitev za celotno obdobje trajanja pogodbe.
Izbrani ponudnik še navaja, da je iz dopolnitve njegove ponudbe razvidno, da je imel gostovanja (oziroma v zvezi s tem sklenjene pogodbe) že od dne 06.09.2012 dalje, v kar se je lahko vlagatelj prepričal pri vpogledu v njegovo ponudbo.
Izbrani ponudnik še navaja, da bančna garancija z ali brez navedbe spornega teksta v nobenem primeru ni unočljiva po datumu, ki je naveden na predvidenem mestu. Vlagateljevo stališče v zvezi s tem pa je tudi sicer nelogično, saj je bančna garancija izdana s strani banke in ji ponudnik z lastnimi izjavami ne more podaljšati veljavnosti.

Naročnik je s sklepom št. P-124/12, z dne 26.11.2012, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna, saj je v obrazec IV (Ponudba) namesto postavke "Cena paketa za prenos podatkov v Sloveniji do 5 Gb" zapisal "Cena paketa za prenos podatkov v tijini do 5 Gb". Naročnik zatrjuje, da odprava takšne nepravilnosti, ob upoštevanju omejitev iz 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ni dovoljena, saj bi se s takšno dopolnitvijo poseglo v vsebino ponudbe. Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-270/2011-6 in pojasnjuje, da je do spremembe te postavke prišlo iz razloga, ker je vlagatelj zoper razpisno dokumentacijo predhodno že vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je nato objavil čistopis razpisne dokumentacije in pregleden seznam vseh sprememb.
Naročnik zatrjuje, da tudi nepredložitve tehničnih specifikacij za mobilne telefone, modeme za prenos podatkov, opremo za internetno povezavo ter prenosne računalnike z WWAN vmesnikom, ni mogoče šteti za napako, ki jo je dovoljeno odpraviti. Odsotnost tehnične dokumentacije predstavlja vsebinsko nepopolnost, ki je ni mogoče dopolnjevati takrat, kadar ponujen predmet v ponudbi ni opredeljen ali kadar ni opredeljen do te mere, da ga s kasnejšo dopolnitvijo ponudbe ne bi bilo več mogoče zamenjati. Ker vlagatelj v konkretnem primeru ni navedel, katere naprave so ponujene v posameznem cenovnem razredu, bi bilo z dopolnitvijo takšne ponudbe kršeno določilo drugega odstavka 78. člena ZJN-2.
Naročnik še navaja, da pomanjkljivosti, ki jih očita vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika niso istovrstne tistim, ki so bile ugotovljene v njegovi ponudbi. Kljub temu, navaja naročnik, je tudi te očitke obravnaval po vsebini. Naročnik zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi morali ponudniki o zagotavljanju lastnega ali pooblaščenega servisa predložiti lastno izjavo, pač pa je naročnik v zvezi s tem zahteval ustrezno pisno izjavo. Izbrani ponudnik je navedeno zahtevo izpolnil, saj se je že z izjavo v obrazcu IV (Ponudba) zavezal k zagotavljanju servisnih storitev za celotno obdobje trajanja pogodbe.
Naročnik še navaja, da odsotnost seznama pogodb ne more predstavljati razloga, zaradi katerega dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika ne bi bila več možna. Iz predloženega seznama pogodb pa tudi sicer izhaja, da gre za pogodbe, z dne 06.09.2012, navedena pravna razmerja pa je možno preveriti tudi na spletni strani izbranega ponudnika.
Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da je iz bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, izvzeto besedilo "to je najmanj toliko, kolikor je veljavna ponudbe za izvedbo javnega naročila". Naročnik pojasnjuje, da je pred to navedbo predvidel prazno polje, v katerega je bilo potrebno vnesti datum, ki je enak roku veljavnosti ponudbe. Izpuščen tekst je bil torej namenjen zgolj temu, da so ponudniki v prazno polje vpisali datum veljavnosti ponudbe.

Naročnik je dne 27.11.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je dne 30.11.2012 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj se z naročnikovimi ugotovitvami ne strinja in vztraja pri navedbah iz revizijskega zahtevka. Vlagatelj navaja, da naročnik očitno priznava napako v eni črki, ne pa v celotni besedi, kar ni logično. Tudi glede na ponujeno ceno je nedvoumno jasno, da je izbrani ponudnik ponudil prenos podatkov v Sloveniji in ne v tujini, kjer bi bila cena višja.
Vlagatelj še navaja, da ne drži, da so sklenjene pogodbe razvidne iz spletnih strani izbranega ponudnika. Navedeno priznava tudi naročnik, saj je izbranega ponudnika v zvezi s tem pozval k dopolnitvi ponudbe. Ker se seznam pogodb nanaša na razpisan predmet, dopolnitev ne bi smela biti dovoljena.
Vlagatelj zatrjuje tudi, da je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da mora biti besedilo bančne garancije enako vzorcu. Navedbe naročnika, da je hotel z manjkajočim besedilom pomagati ponudnikom ne vzdržijo pravne presoje, saj ostaja dejstvo, da sta dva ponudnika za isti razpis predložila bančni garanciji z različnim besedilom.

Naročnik je dne 10.12.2012 Državni revizijski komisiji odstopil Prvo pripravljalno vlogo (dokument št. P-129/12). Naročnik v njej navaja, da se z vlagateljevimi navedbami ne strinja.

Državna revizijska komisija je dne 04.01.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika (prvi odstavek 37. člena ZPVPJN).

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba primerna in popolna (v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj tudi zatrjuje, da gre pri ugotovljenih napakah kvečjemu za formalne pomanjkljivosti, v zvezi s katerimi bi mu moral naročnik dopustiti, da ponudbo dopolni. Prav tako vlagatelj navaja, da je potrebno naročnikovo ravnanje presojati tudi s stališča enakopravne obravnave ponudnikov, saj je zgolj izbranemu ponudniku dopustil, da je ponudbo dopolnil.

Vlagateljev očitek je potrebno presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je neprimerna tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Predmet javnega naročila v konkretnem primeru obsega storitve v mobilnem omrežju GSM/UMTS, storitve v fiksnem omrežju ter nakup opreme. Zahteve, ki se nanašajo na vsebino predmetnega javnega naročila je naročnik specificiral v 1. točki III. poglavja Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Predmet javnega naročila), v obrazcu IV -Ponudba in v V. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije).

Naročnik je v obrazcu IV (Ponudba), ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi ponudbeni predračun, podrobno navedel vse postavke, ki so predmet obravnavanega javnega naročila. Naročnik je v ta obrazec vpisal količino (enoto) ter okvirno količino enot, ki jih bo potreboval, ponudniki pa so morali vpisati še ceno na enoto (brez DDV) in skupno ceno (brez DDV) za okvirno število vnaprej predvidenih enot. Ponudniki so morali v obrazec IV (Ponudba) vpisati tudi podatke o številu lastnih baznih postaj GSM in UMTS, skupaj s številom notranjih radijskih instalacij in največjo hitrost prenosa podatkov v mobilnem omrežju (v Mb/S). Navedene cene oziroma podatki so hkrati služili kot podlaga za ocenjevanje ponudb po vnaprej predvidenih merilih za izbiro najugodnejše ponudbe (točka 5 - Merila za izbor) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Naročnik je od ponudnikov zahteval, da v 6. alinejo točke A.1 (storitve v mobilnem omrežju GSM/UMTS) vpišejo ceno za eno enoto brez DDV in ceno ta 30 enot brez DDV za naslednjo storitev "Cena paketa za prenos podatkov v Sloveniji do 5 Gb". Navedena postavka je bila spremenjena po vložitvi zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, ki ga je (predhodno) prav tako vložil vlagatelj. Takratnemu zahtevku za revizijo sta (delno) ugodila naročnik (dne 13.07.2012) in Državna revizijska komisija (sklep št. 018-214/2012-4, z dne 01.08.2012), in sicer tako, da sta oba delno razveljavila razpisno dokumentacijo. Pred tem je se je navedena postavka glasila: "Cena paketa podatkov v tujini do 5 Gb". Naročnik je nato na Portalu javnih naročil dne 29.08.2012, pod št. objave JN 9341/2012 (Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku), objavil čistopis razpisne dokumentacije in podroben seznam vseh opravljenih sprememb. Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Med strankama je nesporno dejansko stanje, ki ga je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, in sicer, da je vlagatelj v 6. alinejo točke A.1 (storitve v mobilnem omrežju GSM/UMTS) obrazca IV (Ponudba) vpisal ceno na enoto in skupno ceno za "Cena paketa podatkov v tijini do 5 Gb". Naročnik zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga neprimerna in nepopolna, saj ni ponudil vseh storitev, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji. Nasprotno, vlagatelj meni, da gre navedeno napako šteti kot očitno tipkarsko napako, ki jo je potrebno obravnavati kot nebistveno pomanjkljivost oziroma kvečjemu kot formalno pomanjkljivost, zaradi katere bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe. Kot pojasnjuje vlagatelj, izraz "v tijini" ne pomeni ničesar, zato tudi ni mogoče sklepati, da gre za kakšno drugo storitev, poleg tega je cena za postavko zapisana pravilno in se tako niti cena na enoto niti končna cena zaradi tega ne bi spremenili.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (tudi v odločitvi št. 018-270/2011, na katero opozarja naročnik), je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, ki ponudnika tudi najbolj zavezuje, saj so prav v tem delu vsebovane vse ponujene storitve in ponujene cene, torej dve bistveni sestavini pogodbe o izvedbi razpisanih storitev in nabavi blaga, brez opredelitve katerih do sklenitve pogodbe praviloma sploh ne more priti. Ponudbeni predračun torej predstavlja jedro ponudbe, iz katerega v konkretnem primeru izhajajo vse ponujene storitve in oprema ter tudi njihove tehnične specifikacije in cene. Prav iz navedenih razlogov morajo ponudniki pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna ravnati z dolžno skrbnostjo, ki se zahteva tudi pri sklepanju obligacijskih razmerij.

Poleg tega je potrebno zlasti upoštevati, da predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki ga ZJN-2 obravnava strožje oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudnik namreč lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolni, ne sme pa tega storiti v delu, ki se nanaša na predmet javnega naročila. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje vseh zahtev, ki se nanašajo na razpisan predmet), mora takšno ponudbo izločiti ne da bi izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 78. členu ZJN-2. Drugi odstavek 78. člena namreč določa, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Ob dejstvu, da je naročnik v obravnavanem primeru storil vse, da do napak zaradi sprememb razpisne dokumentacije ne bi prišlo (naročnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve, pregleden seznam vseh opravljenih sprememb razpisne dokumentacije, vključno s sporno spremembo navedene postavke predračuna, in čistopis razpisne dokumentacije objavil na Portalu javnih naročil), je potrebno ugotoviti, da je do navedene vsebinske pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo izključno iz razloga, ki ga gre pripisati vlagateljevi nepazljivosti pri pripravi ponudbe.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je vlagateljeva ponudba v spornem delu neprimerna in (posledična) nepopolna. Vlagatelj namreč ni ponudil vseh zahtevanih storitev, ki jih je specificiral naročnik. Čeprav gre pri besedni zvezi "v tijini" za tipkarsko napako, pa ostaja dejstvo, da vlagatelj ni ponudil storitve iz 6. alineje točke A.1 (storitve v mobilnem omrežju GSM/UMTS) obrazca IV (Ponudba) - to je storitve prenosa podatkov v Sloveniji do 5 Gb.

Državna revizijska komisija se prav tako strinja z naročnikom v tem, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna tudi iz razloga, ker ni predložil tehničnih specifikacij za mobilne telefone, modeme za prenos podatkov, opremo za internetno povezavo ter prenosne računalnike z WWAN vmesnikom. Z navedeno tehnično dokumentacijo so morali ponudniki izkazati, da vsa navedena oprema izpolnjuje vse tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v 1. točki III. poglavja Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Predmet javnega naročila) od ponudnikov izrecno zahteval, da morajo za vso opremo, ki jo ponujajo, izkazati, da izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. V ta namen je od ponudnikov zahteval, da morajo k ponudbi predložiti tudi tehnično dokumentacijo proizvajalca oziroma proizvajalcev opreme, iz katere bo jasno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične specifikacije.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da sploh ni navedel, katere naprave ponuja (v ponudbo je v zvezi s tem predložil zgolj prospekte družbe Aastra Technologies Limited, iz njih pa ne izhaja, katere telefone, modeme za prenos podatkov, opremo za internetno povezavo in prenosne računalnike z WWAN vmesnikom dejansko ponuja), nobene izmed navedenih naprav pa prav tako ni mogoče identificirati iz nobenega drugega dela njegove ponudbe (naročnik namreč tudi v obrazcu IV ni navedel tehničnih specifikacij za to opremo, poleg tega pa so morali ponudniki v ta obrazec vpisati zgolj cene - ceno za eno enoto in skupno ceno za predvideno količino enot). Ker vlagatelj ni predložil zahtevane tehnične dokumentacije za navedene naprave, mu tudi naročnik ni smel dopustiti, da bi ponudbo dopolnil. Tudi v tem primeru bi namreč (lahko) prišlo do vsebinskega posega v ponujen predmet, kar pa ZJN-2, kot že izhaja iz te obrazložitve, izrecno prepoveduje. Odsotnost tehnične dokumentacije v konkretnem primeru (kot pravilno navaja tudi naročnik) - torej v primeru, ko ponujen predmet že v ponudbi ni opredeljen do te mere, da ga s kasnejšo dopolnitvijo ne bi bilo več mogoče zamenjati, pomeni vsebinsko nepopolnost ponudbe, te pa ni dovoljeno sanirati.

Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso, ni presojala revizijskih očitkov, ki se nanašajo na domnevno neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika (vlagatelj namreč očita naročniku, da je naročnik dopustil izbranemu ponudniku, da je naknadno predložil pogodbe o gostovanjih ter da mu je dopustil, da je popravil računsko napako, prav tako pa zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker ni predložil izjave o zagotavljanju servisnih storitev in originalnih rezervnih delov ter iz razloga, ker ima bančna garancija drugačno besedilo od zahtevane), saj je ugotovila, da vlagatelj ne uveljavlja enakih oziroma vsaj istovrstnih kršitev naročnika. Četudi bi se odsotnost pogodb o sklenjenih gostovanjih izbranega ponudnika štela kot istovrstna kršitev (vlagatelj namreč pravilno ugotavlja, da se zahtevana gostovanja nanašajo tudi na predmet javnega naročila), pa se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da je lahko izbrani ponudnik naknadno sklepal pogodbe o gostovanjih. Iz naknadno odstopljenih pogodb o gostovanjih (Abecedni seznam komercialnih roamingov), ki jih je izbrani ponudnik odstopil naročniku v okviru dopolnjevanja ponudbe, namreč izhaja, da so bile vse te pogodbe sklenjene že dne 06.09.2012 (torej pred potekom roka za oddajo ponudb, ki je bil določen dne 12.09.2012), o čemer se je lahko prepričal tudi vlagatelj, in sicer ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika.

Ob vsem navedenem je morala Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku (in sicer stroške vplačane takse). Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 14.01.2013



predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije










- SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA, Tivolska cesta 50, Ljubljana
- SI.MOBIL d.d., Šmartinska cesta 134 b, Ljubljana
- AMIS d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor
- KRON TELEKOM d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj
- TELEKOM SLOVENIJE d.d., Cigaletova 15, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv tu (spis)

Natisni stran