018-399/2012 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Številka: 018-399/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dokončanje stanovanjske soseske Brdo v Ljubljani (funkcionalne enote F4, F5.1 in F5.2) " ponovitev postopka", na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ju je vložil ponudnik CGP, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d.o.o., Trdinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik STRABAG, gradbene storitve, d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 1. 2013

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja (vlogi z dne 14. 11. 2012) in drugega vlagatelja (vloga z dne 4. 9. 2012) se združi v en revizijski postopek.

2. Primarni zahtevek prvega vlagatelja, kot je razviden iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 14. 11. 2012, in sicer da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v 1. sklopu, se zavrne kot neutemeljen.

3. Podrejeni zahtevek prvega vlagatelja, kot je razviden iz njegovega zahtevka za revizijo z dne 14. 11. 2012, in sicer da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu, se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, kot je razviden iz vloge z dne 14. 11. 2012, in sicer da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu, se zavrne kot neutemeljen.

5. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo zahtevkov za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu, se zavrne kot neutemeljena.

6. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, kot je razviden iz vloge z dne 19. 11. 2012, in sicer da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu, se zavrne kot neutemeljen.

7. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo zahtevka za revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 27. 8. 2012 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN9212/2012, dne 31. 8. 2012 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2012/S 167-276878. Dne 26. 10. 2012 je naročnik v posameznih sklopih izdal dokumente "Odločitev o izidu javnega naročila", iz katerih je razvidno, da je v sklopu 1 kot najugodnejšo izbral ponudbo drugega vlagatelja s partnerjem Strabag, AG, Ortenburgerstrasse, podružnica v Ljubljani, Letališka 33, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), v sklopu 2 pa ponudbo ponudnika IMOS, d.d., Fajfarjeva 33, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopu 1 je prvi vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 14. 11. 2012, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku prvi vlagatelj navaja, da naročnik v sklopu 1 ponudbe prvega izbranega ponudnika ne bi smel izbrati kot najugodnejšo, temveč bi jo moral izločiti kot nepopolno. Prvi vlagatelj najprej navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dele ponudbe prvega izbranega ponudnika, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Prvi vlagatelj posebej izpostavlja terminski plan, ki po njegovem mnenju ne more predstavljati poslovne skrivnosti, in navaja, da prvi izbrani ponudnik del ne bo izvedel v zahtevanem roku, kar naj bi bilo razvidno prav iz terminskega plana. To potrjuje tudi zahteva naročnika po dopolnitvi terminskega plana. Prvi vlagatelj meni, da bi ponudba prvega izbranega ponudnika že zato morala biti izločena, terminski plan pa ne more biti predmet dopolnjevanja. Prvi vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje še naslednje pomanjkljivosti v ponudbi prvega izbranega ponudnika:

- Prvi izbrani ponudnik je del BON obrazcev predložil v nemškem jeziku. Poleg njih je sicer predložil tudi prevod, a je ta neustrezen, saj ga ni pripravil sodni tolmač, poleg tega pa tudi nima oznake, da je prevod enak originalu. Nemški obrazci so tudi bistveno daljši od slovenskih prevodov, opozarja prvi vlagatelj.
- Iz vzorca pogodbe ni razvidno, kdo je podpisnik.
- Prvi izbrani ponudnik več ponudbenih obrazcev ni podpisal oz. parafiral.
- Prvi izbrani ponudnik je pri nekaterih postavkah v popisu del navedel ceno na enoto 0 EUR. Naročnik je sicer res določil, da bo v primeru, če posamezno polje ne bo izpolnjeno, štel, da je zajeto v skupni ceni po principu ključa v roke, vendar prvi vlagatelj meni, da je prvi izbrani ponudnik s tem te enote izključil iz izvedbe del. To pomeni nedopustno spreminjanje popisa del.

Prvi vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, da se mu dovoli vpogled v celotno ponudbo prvega izbranega ponudnika, zlasti v terminski plan in dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo dopolnjevanje. Podrejeno prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Prvi vlagatelj je pravočasno, z vlogo z dne 14. 11. 2012, vložil zahtevek za revizijo tudi zoper odločitev naročnika v 2. sklopu. V zvezi s ponudbo drugega izbranega ponudnika prvi vlagatelj navaja, da je ta predložil neustrezne reference. Iz referenčnega potrdila, ki se nanaša na gradnjo trgovskega centra Spar Grosuplje, izhaja, da je datum dokončanja posla december 2012 in datum pridobitve uporabnega dovoljenja 23. 12. 2012. Iz referenčnega potrdila torej izhaja, da v času oddaje ponudbe posel sploh še ni bil dokončan. Poleg tega prvi vlagatelj še navaja, da drugi izbrani ponudnik ni predložil ustrezno podpisanega izvoda vzorca pogodbe, saj ga je podpisala oseba, ki ni bila njegova zakonita zastopnica niti ni bila za podpis pooblaščena. Drugi izbrani ponudnik je sicer za to osebo v ponudbi predložil pooblastilo, vendar le za podpis ponudbe, ne pa tudi pogodbe. Pogodba oz. vzorec pogodbe je izjava volje oz. pravni posel, ki ga lahko poda le zakoniti zastopnik ali za to izrecno pooblaščena oseba.

V zvezi s ponudbo prvega izbranega ponudnika prvi vlagatelj navaja enake kršitve kot v zahtevku za revizijo, vloženem zoper naročnikovo odločitev v 1. sklopu, poleg tega pa navaja še, da prvi izbrani ponudnik ni predložil ustrezne izjave o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi.

Prvi vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, da se mu dovoli vpogled v celotno ponudbo prvega izbranega ponudnika, zlasti v terminski plan in dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo dopolnjevanje. Podrejeno prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila v 2. sklopu je zahtevek za revizijo pravočasno, z vlogo z dne 19. 11. 2012, vložil tudi drugi vlagatelj. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik v ponudbi priglasiti podizvajalce, s katerimi namerava izvesti javno naročilo. Naročnik je tudi določil, da je 71. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) del razpisne dokumentacije, kar pomeni, da morajo v primeru, če ima ponudnik podizvajalca, ki je njegova povezana družba, določbe pogodbe o izvedbi javnega naročila vsebovati podatke podizvajalcev povezane družbe ponudnika. Drugi vlagatelj navaja, da je drugi izbrani ponudnik v ponudbi kot podizvajalca navedel le svojo povezano družbo IMOS-LIT, d.o.o., ki ji namerava oddati 90% vseh razpisanih del. Ta podizvajalec prevzetih del ne more izvesti sam, saj nima zaposlenih in je le družba za inženiring, neposredno po pridobitvi posla pa tudi ne bi mogel zaposliti toliko novih delavcev, kot je potrebno za izvedbo predmetnega naročila. Edina možnost zato je, da bo ta podizvajalec dela oddal svojim podizvajalcem. To pomeni, navaja drugi vlagatelj, da bi moral drugi izbrani ponudnik priglasiti vse podizvajalce svoje povezane družbe. Drugi vlagatelj navaja, da se je v konkretnem primeru zgodilo to, da je drugi izbrani ponudnik, ki je inženiring družba, celotno izvedbeno plat zaupal svoji povezani družbi, ki je prav tako inženiring družba. To pomeni, da bo posel izveden s podizvajalci, ki v ponudbi niso bili navedeni, s čimer je drugi izbrani ponudnik obšel določbe ZJN-2, ki se nanašajo na podizvajalce, naročnik pa je s tem, ko je njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo, kršil načelo enakopravne obravnave. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Drugi izbrani ponudnik se je z vlogama z dne 20. 11. 2012 in 26. 12. 2012 izjasnil o navedbah prvega in drugega vlagatelja. Glede sporne reference drugi izbrani ponudnik pojasnjuje, da gre za očitno pisno napako, saj je bilo uporabno dovoljenje izdano dne 23. 12. 2011. Glede pooblastila za podpis pogodbe pa navaja, da je bila oseba, ki je podpisala ponudbo, pooblaščena za podpis ponudbe in vzorcev pogodbe. V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, ki se nanašajo na podizvajalca, drugi izbrani ponudnik navaja, da so te popolnoma pavšalne, hipotetične in nedokazane. Podizvajalec drugega izbranega ponudnika je registriran za vse vrste del, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji, navaja drugi izbrani ponudnik, in zatrjuje, da je skupaj s svojim podizvajalcem sposoben izvesti celotno naročilo, zato so navedbe, da bo podizvajalec dela oddal drugim podizvajalcem, brezpredmetne. V konkretnem primeru drugi izbrani ponudnik navaja, da del ne bo opravljal z drugimi podizvajalci, in opozarja, da gospodarski subjekti na trgu samostojno urejajo svoja pravna razmerja, saj trg deluje po sistemu svobodne gospodarske pobude. Kljub določbam ZJN-2 ponudniki samostojno odločajo, s kom bodo stopili v različna pravna razmerja, namen ZJN-2 pa je, da se v primeru, ko izvajalec dela dejansko opravlja s podizvajalci, le-tem zagotovi neposredno poplačilo. ZJN-2 ne določa, da je izvajalec dolžan dela opraviti s podizvajalci, in tudi ne določa, da mora v primeru opravljanja posla preko povezane družbe imeti še druge podizvajalce. Tudi če bi bilo dokazano, da podizvajalec del ne bo opravljal sam, pa bi bila takšna ponudba kvečjemu formalno nepopolna. Drugi izbrani ponudnik nadaljuje, da je namen šestega odstavka 71. člena ZJN-2 zagotavljanje plačilne discipline in varovanje podizvajalcev v razmerju do glavnih izvajalcev, presojo statusa podizvajalca pa je treba opraviti na podlagi točke 15.a prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Tudi sicer drugi izbrani ponudnik meni, da je edino relevantno razmerje tisto med glavnim ponudnikom in njegovim neposrednim podizvajalcem, razmerja med neposrednim podizvajalcem in morebitnimi njegovimi podizvajalci pa ne morejo biti predmet presoje v postopku oddaje javnega naročila. Brezizjemna specifikacija vseh podizvajalcev bi predstavljala administrativno oviro in bi negirala osnovni namen javnega naročanja, navaja drugi izbrani ponudnik, in dodaja, da je treba celoten postopek javnega naročanja razumeti z vidika doseganja racionalne porabe javnih sredstev.

O revizijskih navedbah prvega vlagatelja se je z vlogo z dne 23. 11. 2012 izjasnil tudi drugi vlagatelj. V vlogi navaja, da terminski in finančni plan ne moreta biti predmet vpogleda, saj sta bila označena kot poslovna skrivnost in ne moreta predstavljati dokumenta, ki bi bil javen že na podlagi zakona. Naročnik je pri terminskem planu ponudnike omejil le z rokom dokončanja del, ostalih navodil pa ni postavil, navaja drugi vlagatelj, in dodaja, da je terminski plan naročniku že pojasnil, naročnik pa je to preveril in ugotovil, da je ponudba popolna. V zvezi s prevodi drugi vlagatelj navaja, da so bili obrazci prevedeni v delu, ki izkazujejo izpolnjevanje pogoja, v razpisni dokumentaciji pa ni bilo zahteve po prevodu sodnega tolmača. Poleg tega bi se lahko naročnik kadarkoli tudi sam prepričal o vsebini tujih dokumentov. Vzorci pogodbe in ostali ponudbeni obrazci so bili priloženi v skladu z navodili, iz pooblastila pa je razvidno, kdo je podpisal ponudbeno dokumentacijo. Glede ponudbenega predračuna drugi vlagatelj navaja, da cena 0 EUR pri nekaterih postavkah pomeni, da jih je ponudil brezplačno, ne pa da jih je izključil.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 11. 2012 zavrnil zahtevek za revizijo, ki ga je v sklopu 1 vložil prvi vlagatelj. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da terminski in finančni plan predstavljata poslovno skrivnost, zaradi česar prvemu vlagatelju ni mogel omogočiti vpogleda. V zvezi z dopolnjevanjem terminskega plana naročnik navaja, da je prvega izbranega ponudnika pozval k pojasnitvi terminskega plana, ne pa k dopolnjevanju, prvi izbrani ponudnik pa ga tudi ni spreminjal, temveč ga je le podrobneje pojasnil. Glede prevodov naročnik navaja, da nikjer ni zahteval, da morajo biti prevodi sodno overjeni. Naročnik je pregledal sporne dokumente, ki so bili v nemškem jeziku, saj razpolaga z ustreznim znanjem, pri čemer je ugotovil, da izpolnjujejo njegove zahteve. Bonitetno poročilo je bilo zaradi obsežnosti prevedeno le v delu, v katerem je razvidno izpolnjevanje pogoja, naročnik pa ga je preveril tudi v izvirnem jeziku. V zvezi z vzorcem pogodbe naročnik navaja, da je ta del ponudbene dokumentacije in ne pomeni sklenitve pogodbe, temveč le seznanitev s pogodbenimi določili. Vzorec pogodbe sta podpisala zakonita zastopnika prvega izbranega ponudnika, zaradi česar je ponudba v tem delu popolna. Naročnik nadaljuje, da parafiranja obrazcev ni zahteval, glede nekaterih postavk, katerih cena je bila 0 EUR, pa navaja, da prvi izbrani ponudnik te postavke ponuja brezplačno in jih ne izključuje iz izvedbe del, kar ni v nasprotju z navodili.

S sklepom z dne 30. 11. 2012 je naročnik zavrnil tudi zahtevek za revizijo, ki ga je prvi vlagatelj vložil zoper odločitev o oddaji naročila v drugem sklopu. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na ponudbo drugega izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je v referenčnem potrdilu za Trgovski center Spar Grosuplje prišlo do očitne tipkarske napake, kar je razvidno iz uporabnega dovoljenja. Glede vzorca pogodbe pa naročnik navaja, da ga je podpisala oseba, ki je imela pooblastilo za podpis ponudbe, pri čemer je treba vzorec pogodbe obravnavati kot del ponudbene dokumentacije, s katerim se ponudnik seznani s pogodbenimi določili, ne pa kot sklenitev pogodbe. Na očitke v zvezi s ponudbo prvega izbranega ponudnika naročnik odgovarja z istimi argumenti kot zgoraj, glede bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi pa naročnik navaja, da je garancija po vlagateljevih navedbah prenizka za 0,003 EUR in da je do te razlike prišlo zaradi zaokroževanja na dve decimalni mesti.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 11. 2012 zavrnil še zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj. V obrazložitvi naročnik navaja, da ima izbrani izvajalec dolžnost priglasiti podizvajalce, zakon pa mu daje možnost, da po sklenitvi pogodbe sklene nove podizvajalske pogodbe. Naročnik ni določil, da ponudnik ne bo smel naknadno prijaviti podizvajalcev, temveč je določil, da je treba upoštevati 71. člen ZJN-2, ki dopušča tudi naknadno oddajo del v podizvajanje. Navedb, da bo podizvajalec drugega izbranega ponudnika dela naprej oddal drugim podizvajalcem, drugi vlagatelj po mnenju naročnika ni dokazal. Naročnik se tudi ne strinja z navedbo, da bi morali obrazec P-6 s podatki o podizvajalcih izpolniti podizvajalci povezane družbe oz. da bi morala pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati podatke o teh osebah. Navedba, da bo drugi izbrani ponudnik podizvajalcu oddal 90 % del, ne izkazuje kršitev, saj nikjer ni določeno, kolikšen del je dopustno oddati v podizvajanje. Gre za odločitev, ki je v sferi ponudnika. Naročnik se ne strinja z navedbo, da bo podizvajalec drugega izbranega ponudnika moral angažirati podizvajalce, saj drugi vlagatelj ni navedel nobenih dejstev. Podizvajalec drugega izbranega ponudnika je registriran za opravljanje vseh vrst del, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji, zato naročnik ne sprejema argumenta, da gre samo za inženiring. Prav tako se naročnik ne strinja z navedbami glede sposobnosti podizvajalca za izvedbo naročila, saj drugi vlagatelj ni predložil nobenih dokazov. Poleg tega poslovno politiko oblikuje posamezna družba in podizvajalca nič ne omejuje, da v kratkem času ne bi sklenil večjega števila pogodb o delovnem razmerju za izvedbo storitev. Dejstvo, ali ponudnik nastopa s podizvajalci, ne vpliva na primerljivost ponudb, poleg tega pa naročnik tudi ni v pogodbenem razmerju s podizvajalci, temveč le z glavnim izvajalcem, ki tudi odgovarja za celotno izvedbo posla. Po mnenju naročnika drugi vlagatelj opisuje le hipotetične situacije, ki bi lahko pomenile kršitev zakona, ne predlaga pa nobenih dokazov. Določil ZJN-2 ni mogoče interpretirati na način, da so ponudniki dolžni zase in za vsakega podizvajalca izkazati izpolnjevanje pogojev oz. sposobnosti za izvedbo naročila, še navaja naročnik.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 12. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 12. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, drugega izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru je prvi vlagatelj vložil dva zahtevka za revizijo, enega zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu, drugega pa zoper odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu. V zahtevkih za revizijo zatrjuje nepopolnost ponudbe prvega izbranega ponudnika in drugega izbranega ponudnika. Oba zahtevka za revizijo sta v delu, ki se nanaša na vprašanje popolnosti ponudbe prvega izbranega ponudnika, vsebinsko podobna. Drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v 2. sklopu, pri čemer tudi on zatrjuje nepopolnost ponudbe drugega izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dejstva, da so zahtevki za revizijo vloženi zoper ravnanje istega naročnika, da vlagatelja zahtevata razveljavitev iste odločitve o oddaji naročila in da so zahtevki vsebinsko delno podobni, zaradi pospešitve postopka vse zahtevke za revizijo obravnavala v enem revizijskem postopku, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je najprej skupaj obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je prvi vlagatelj vložil zoper odločitev naročnika o oddaji naročila v 1. sklopu.

Navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo prvega izbranega ponudnika, je treba obravnavati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V skladu z 8. členom ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je po datumu oddaje naročila dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna. Načelo transparentnosti ter javnosti dokumentacije postopka oddaje javnega naročila se nanaša na sam postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj le-tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov drugačen status. Zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so v skladu z zakonom tajni. ZJN-2 namreč naročnika na več mestih zavezuje, da varuje poslovne skrivnosti ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Prav tako tudi že citirani šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da dokumentacija o oddanem javnem naročilu ne more biti javna, če vsebuje poslovne skrivnosti ali tajne podatke iz 22. člena ZJN-2. To velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe, saj sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, številka 42/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, mora ponudnik vnaprej in pisno označiti dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, vendar mora takšno oznako zaupnosti presojati glede na navedene zakonske določbe ZJN-2 in ZGD-1. ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Čeprav prvi vlagatelj v zahtevkih za revizijo zahteva vpogled v celotno ponudbo prvega izbranega ponudnika, svoje revizijske navedbe konkretizira le v delu, ki se nanaša na terminski plan. Zato se je tudi presoja Državne revizijske komisije omejila na vprašanje, ali je naročnik kršil določila ZJN-2, ko prvemu vlagatelju ni omogočil vpogleda v terminski plan prvega izbranega ponudnika.

Kot je razvidno iz zapisnika o vpogledu z dne 5. 11. 2012, je prvi vlagatelj na vpogledu med drugim zahteval vpogled v morebitne dopolnitve ponudbe prvega izbranega ponudnika, česar mu naročnik ni omogočil, in sicer z obrazložitvijo, da so bile dopolnitve terminskega in finančnega plana označene kot poslovna skrivnost. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da terminski plan ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj je to dokument, na podlagi katerega bo naročnik kot proračunski uporabnik pridobil določena izvedena dela, zato naj bi bil že s tega vidika podan interes javnosti in ponudnikov, da vpogledajo vanj.

S prvim vlagateljem se ni mogoče strinjati. Kot je bilo že zapisano, je treba oznako subjektivne poslovne skrivnosti spregledati v primeru, kadar gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, pri čemer so po ZJN-2 javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V predmetnem postopku prvi vlagatelj ne zatrjuje, da terminski plan vsebuje podatke, ki bi bili javni po ZJN-2 (cene, količine, vrednosti posameznih postavk, podatki, ki se nanašajo na merila). Tega tudi po pregledu razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti. Zahteve glede predložitve terminskega plana je naročnik določil v 15. točki 4. poglavja Navodil ponudnikom, kjer je določil, da mora ponudba vsebovati tudi:

"terminski plani napredovanja del s planom delovne sile in mehanizacije, iz katerih mora biti jasno razviden rok dokončanja del za posamezno območje, podan na lastnem podpisanem in žigosanem obrazcu. Terminski plan mora biti usklajen z naročnikovimi časovniki mejniki izvedbe posameznega območja podanimi v obrazcu P-5: Specifikacije in se predloži za vsako območje posebej v enem izmed programskih orodij (npr. Project manager)".

Terminski plan je bil torej predviden kot obvezen del ponudbene dokumentacije, iz katerega je moral biti na podlagi napredovanja del s planom delovne sile in mehanizacije razviden rok dokončanja del za posamezno območje. Terminski plan je bil v 13. točki 7. poglavja Navodil ponudnikom predviden kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja, v skladu s katerim mora imeti ponudnik dostop do ključne opreme, potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila, ter dovolj prostih kapacitet v predvidenem času izvedbe posla, da bo lahko gradnjo realiziral po ponujenem terminskem planu. Naročnik ob tem ni določil, da mora terminski plan vsebovati cene ali količine, niti ni določil, da bo terminski plan kakorkoli služil za ocenjevanje ponudb na podlagi meril (ta so bila določena v 8. poglavju Navodil ponudnikom, iz katerega je razvidno, da je v predmetnem postopku edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena). Naročnikova zahteva glede terminskega plana je bila, da ponudnik s prikazom dinamike delovne sile in mehanizacije prikaže, da bo naročilo izvedel v predvidenem roku.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da terminski plan ne vsebuje podatkov, ki so po ZJN-2 javni. Po drugi strani terminski plan glede na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero so bili ponudniki dolžni na lastnem obrazcu predstaviti plani napredovanja del s planom delovne sile in mehanizacije, vsebuje podatke o ponudnikovi organizaciji gradbišča, razporeditvi mehanizacije in delavcev, potrebni kadrovski strukturi, številu delovnih ur, kot jih ocenjuje ponudnik, itd. To so nedvomno podatki, ki predstavljajo specifično ponudnikovo tehnologijo, znanje in način izvajanja ponudnikove dejavnosti, zaradi česar bi z njihovim razkritjem nepooblaščeni osebi oz. konkurenčnemu ponudniku lahko nastala občutna škoda. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni bilo pravne podlage za spregled oznake poslovne skrivnosti na terminskem planu prvega izbranega ponudnika, zaradi česar ni mogoče ugotoviti kršitve 22. člena ZJN-2, navedbe prvega vlagatelja v tem delu pa je treba označiti za neutemeljene in zavrniti zahtevek za revizijo v primarnem delu.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju, ob upoštevanju dejstva, da je prvi vlagatelj v tem delu konkretiziral kršitve, do katerih naj bi prišlo v zvezi s terminskim planom, sama vpogledala v terminski plan prvega izbranega ponudnika in njegove dopolnitve. Prvi vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo navedel, da naj iz terminskega plana ne bi bilo razvidno, da bo prvi izbrani ponudnik dela izvedel v zahtevanem roku. Ob vpogledu v dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik prvega izbranega ponudnika z dopisom z dne 23. 10. 2012 pozval k dopolnitvi ponudbe. V dopisu je navedel, da je pri pregledu ponudbe prvega izbranega ponudnika ugotovil, da ponudba v vseh treh sklopih v terminskem planu ni skladna z zahtevanimi roki izvedbe v posameznih sklopih, na podlagi česar je zahteval dodatna pojasnila.

Kot pojasnjuje prvi izbrani ponudnik (dodatno pojasnilo z dne 25. 10. 2012), je kot izhodišče za časovni okvir trajanja vzel delovne dneve od ponedeljka do vključno sobote. Aktivnosti v terminskem planu se začnejo s podpisom pogodbe. Med posameznimi vrstami del je prvi izbrani ponudnik predvidel, da bodo najdalj časa trajala gradbena dela, in sicer (skupaj z uvedbo v delo in pridobitvijo uporabnega dovoljenja) 307 delovnih dni. Glede aktivnosti 1, 53 in 59, v katerih je bilo navedeno višje število delovnih dni, prvi izbrani ponudnik pojasnjuje, da je prišlo do tipkarske napake pri vnosu aktivnosti 61, saj je bilo tu število dni pomotoma vneseno na levo stran časovne točke, pred sklenitvijo pogodbe, čeprav se bo ta aktivnost izvajala po sklenitvi pogodbe. Tipkarska napaka je povzročila, da se je 216 dni prištelo k najdaljšemu obdobju izvajanja del, čeprav se bodo ta dela izvajala sočasno z ostalimi deli. Od napačno navedenega skupnega števila delovnih dni je zato treba odšteti delovne dni, ki so pomotoma sešteti pri skupnem številu, pravilna vsota pa je 307 delovnih dni oz. 359 koledarskih dni.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je terminski plan, ki ga je predložil prvi izbrani ponudnik, vseboval napako pri vnosu koledarskih dni, ki jo je prvi izbrani ponudnik v pojasnilu z dne 25. 10. 2012 pojasnil. Da gre za dejansko tipkarsko napako, je razvidno iz samega terminskega plana, saj je pri aktivnosti 61, pri kateri je prišlo do napačnega vnosa, časovna premica izvajanja aktivnosti obrnjena v levo stran, pred podpisom pogodbe, kar je očiten lapsus. Prav tako je očitna tipkarska napaka razvidna iz tabele "Informativni statični plan delovne sile", ki je sestavni del terminskega plana, saj je iz nje razvidno, da je skupno število delovnih dni 305, ne pa 523, kot je bilo zaradi napake pomotoma navedeno v terminskem planu. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da prvi izbrani ponudnik ni dopolnjeval oz. spreminjal terminskega plana ter roka izvedbe predmetnega naročila, temveč je le pojasnil pravilen rok trajanja izvedbe posla, katerega izračun temelji na odpravljeni očitni napaki pri vnosu števila dni. Ker prvi izbrani ponudnik s tem ni spreminjal svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril in ker prav tako ni spreminjal tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, Državna revizijska komisija, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb 77. in 78. člena ZJN-2, ko je upošteval pojasnilo prvega izbranega ponudnika. Ker iz pojasnjenega terminskega plana izhaja, da bo prvi izbrani ponudnik dela izvedel v zahtevanem roku (naročnik je v specifikacijah zahteval, da je rok dokončanja gradnje 12 mesecev po pričetku del, ponudnik pa lahko ponudi krajši rok izvedbe, vendar ne manj kot 11 mesecev), Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ponudbi prvega izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na jezik v ponudbi prvega izbranega ponudnika. Prvi vlagatelj namreč navaja, da je prvi izbrani ponudnik predložil obrazce iBON in reference v nemškem jeziku in tudi prevode v slovenščino, vendar pa naj ti prevodi ne bi bili ustrezni, ker jih ni pripravil sodni tolmač.

Navedbe prvega vlagatelja v tem delu je treba presojati z vidika 23. člena ZJN-2, ki določa, da poteka postopek javnega naročanja v slovenskem jeziku, naročnik pa lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik.

Iz citiranih določil ZJN-2 je razvidno, da mora biti ponudba načeloma pripravljena v slovenskem jeziku, pri čemer so določeni deli lahko predloženi tudi v tujem jeziku, naročnik pa lahko zahteva, da se ponudbena dokumentacija prevede v slovenščino. ZJN-2 ob tem ne zahteva, da morajo biti prevodi opravljeni po sodnem tolmaču. Take zahteve ne vsebuje niti razpisna dokumentacija, ki jo je naročnik pripravil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Kot je razvidno iz ponudbe prvega izbranega ponudnika, je ta predložil dve referenčni potrdili v nemškem jeziku, ki jima je priložil tudi slovenski prevod. Dejstvo, da sta referenčni potrdili prevedeni v slovenščino, priznava sicer tudi prvi izbrani ponudnik, a meni, da prevodi niso ustrezni, ker niso opravljeni po sodnem tolmaču. Ker niti ZJN-2 niti razpisna dokumentacija ne zahtevata prevoda po sodnem tolmaču, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam prvega vlagatelja v tem delu ni mogoče slediti in da posledično ponudbi prvega izbranega ponudnika ni mogoče očitati neustreznosti ponudbene dokumentacije. Enako velja tudi za poslovno poročilo, ki je za enega izmed ponudbenih partnerjev predloženo v nemškem jeziku. Tudi temu ponudbenemu dokumentu je prvi izbrani ponudnik predložil prevod v slovenski jezik, zato ni mogoče ugotoviti, da je s tem kršil določila ZJN-2 oz. razpisne dokumentacije.

Prvi vlagatelj v zvezi s prevodom poslovnega poročila opozarja še na "verjetno materialno nepravilnost", saj naj bi bilo izvirno poročilo dolgo nekaj deset strani, slovenski prevod pa je obsegal le dve oz. tri strani. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije (točka 11. točka 7. poglavja Navodil ponudnikom), je naročnik predložitev bonitetnega obrazca zahteval zaradi dokazovanja izpolnjevanja zahteve, da mora imeti ponudnik na dan izdaje bonitetnega obrazca in za zadnje poslovno leto (2011) bonitetno oceno po pravilih Basel II vsaj SB6. Ob tem je naročnik za tuje ponudnike predvidel, da predložijo bonitetno oceno institucije, primerljive AJPES-u, ki vodi bonitetne ocene po pravilih Basel II, in bilančne izkaze zadnjega poslovnega leta delovanja. Naročniku je mogoče pritrditi, da je bonitetno poročilo, ki ga je za tujega ponudbenega partnerja predložil prvi izbrani ponudnik, obsežno in da za dokazovanje citiranega finančnega pogoja zadostuje prevod manjšega dela tega poročila. Nasprotna razlaga bi bila v nasprotju z načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2), v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila, saj bi od tujih ponudnikov zahtevala prevajanje dokumentacije, ki za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev sploh ni relevantna. Ob tem je treba tudi upoštevati, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje neizpolnjevanja finančnega pogoja glede ustreznosti bonitetne ocene, temveč navaja le, da prevod ni ustrezen oz. da ta ni dovolj obsežen. Naročniku je treba pritrditi tudi v delu, kjer navaja, da lahko zaradi poznavanja tujega jezika tudi sam preveri izvirni dokument. To pomeni, da v konkretnem postopku dejstvo, da je ponudbeni dokument v tujem jeziku, ne more predstavljati takšne pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivala na popolnost ponudbe.

V zvezi z nadaljnjimi navedbami prvega vlagatelja, da naj bi bil vzorec pogodbe v ponudbi prvega izbranega ponudnika neustrezen, saj naj ne bi bilo razvidno, kdo je podpisnik, poleg tega pa naj vzorec pogodbe tudi ne bi bil parafiran, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vzorec pogodbe v ponudbi predstavlja del ponudbene dokumentacije (4. točka 3. poglavja Navodil ponudnikom), zato predložitev vzorca pogodbe predstavlja predložitev enega izmed ponudbenih dokumentov v okviru ponudbe, ne pomeni pa sklenitve dvostranskega pravnega posla. Za vprašanje obličnosti vzorca pogodbe zato veljajo enaka pravila kot za ostale ponudbene dokumente. Naročnik je v 3., 4. in 5. točki 4. poglavja Navodil ponudnikom določil, da morajo ponudniki predložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec P-3: Vzorec pogodbe za vsakega od sklopov, ki ga ponujajo (torej trije vzorci pogodb v primeru oddaje ponudb za tri sklope). Kot je razvidno iz ponudbe prvega izbranega ponudnika, je ta v skladu z navodili v 1. sklopu predložil vzorec pogodbe, ki je bil izpolnjen, žigosan na vsaki strani in podpisan na mestu, kjer je predviden podpis zakonitih zastopnikov strank. Čeprav se je mogoče strinjati z navedbami prvega vlagatelja, da iz samega podpisa vzorca pogodbe ni razvidno, kdo je podpisnik, pa je iz drugih delov ponudbe, npr. obrazca P-2 (Podatki in zaveze posameznih udeležencev) nesporno razvidno, da je vzorec pogodbe podpisal zakoniti zastopnik ponudbenega partnerja, ki je bil v ponudbi prvega izbranega ponudnika kot vodilni partner pooblaščen za podpisovanje ponudbe. Sicer pa je treba tudi v tem delu ugotoviti, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da bi vzorec pogodbe podpisala nepooblaščena oseba, temveč le, da ni razvidno, katera oseba ga je podpisala. Ker je iz ponudbene dokumentacije to mogoče ugotoviti in ker je podpisnik vzorca pogodbe zakoniti zastopnik vodilnega partnerja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbi prvega izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije. Enako velja tudi za očitek prvega vlagatelja, da vzorec pogodbe ni bil parafiran: kot je razvidno iz citirane zahteve razpisne dokumentacije, naročnik ni zahteval parafiranja vsake strani vzorca pogodbe, temveč le izpolnitev, podpis in žigosanje tega ponudbenega obrazca, kar je prvi izbrani ponudnik tudi storil.

Prvi vlagatelj v zvezi s ponudbo prvega izbranega ponudnika še navaja, da naj bi v popisu del pri nekaterih postavkah navedel ceno 0 EUR, kar naj bi kazalo na to, da je te postavke izključil iz izvedbe del. Naročnik je zahteve glede izpolnjevanja popisa del določil v 4. poglavju Navodil ponudnikom, kjer je zapisal:

"Obrazec popisi del.zip vsebuje opise in količine posameznih popisnih postavk. Opisov in količin posameznih popisnih postavk ni dovoljeno spreminjati. Dokument ne vsebuje zaščit posameznih polj in kontrol preračunavanja vnesenih vrednosti. Navzkrižno preverjanje vnesenih podatkov, pravilnost zmnožkov ter povezave posameznih polj so na strani ponudnika.
V primeru, da posamezno polje popisa ni izpolnjeno bo naročnik štel, da je zajeto v skupni ceni po principu ključa v roke; v primeru neskladja med popisi del v pisni obliki in v elektronski obliki na CD/DVD-ju, se bo kot veljaven štel obrazec v pisni obliki."

Med prvim vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je prvi izbrani ponudnik za tri postavke popisa del ponudil ceno 0 EUR. Sporno pa je, kako si je treba razlagati to dejstvo: prvi vlagatelj trdi, da tako izpolnjevanje kaže na izključitev teh postavk iz izvedbe del, naročnik pa nasprotno zatrjuje, da prvi izbrani ponudnik te postavke ponuja brezplačno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj za svoje navedbe, in sicer da ponudbena cena 0 EUR za tri postavke iz popisa del pomeni izključitev teh postavk iz izvedbe del, ni predložil nobenih dokazov. V zahtevku za revizijo je namreč le navedel, da cena 0 EUR "nakazuje na to, da izbrani ponudnik teh popisov ni pustil neizpolnjenih, ampak naj bi izbrani ponudnik te enote izključil iz izvedbe del." Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo torej zgolj nakazuje možnost, da bi lahko prvi izbrani ponudnik s takim načinom izpolnjevanja določene postavke izključil iz izvedbe, zato tem navedbam že na podlagi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) ni mogoče slediti. Tudi sicer Državna revizijska komisija ne najde podlage za ugotovitev, da bi cena 0 EUR pri vrednostno manjših postavkah v primerjavi s celotnim naročilom pomenila izključitev teh postavk iz izvedbe. Prvi izbrani ponudnik se je namreč s tem, ko je za te postavke ponudil ceno 0 EUR, zavezal, da jih bo izvedel, vendar brezplačno. Takšen način izpolnitve popisa del je Državna revizijska komisija že presojala (prim. sklep št. 018-301/2010, na katerega se sklicujeta tudi naročnik in prvi izbrani ponudnik) in ugotovila, da brezplačnost ene, vrednostno in izvedbeno manj obsežne postavke, za ugotovitev kršitev pravil konkurenčnega prava ne zadostuje. Tudi s tega vidika navedbam prvega vlagatelja v tem delu zato ni mogoče slediti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je ponudbo prvega izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zoper odločitev o oddaji naročila v 1. sklopu zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je prvi vlagatelj vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu. Čeprav prvi vlagatelj tudi v tem zahtevku za revizijo primarno predlaga vpogled v ponudbo prvega izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na vprašanje popolnosti drugega izbranega ponudnika, ki je bil v 2. sklopu izbran kot najugodnejši. Ker je prvi izbrani ponudnik, v katerega ponudbo prvi vlagatelj primarno zahteva vpogled, v 2. sklopu glede na merila uvrščen šele na drugo mesto, mora namreč prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izkazati kršitve v zvezi z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika, šele nato pa mu je mogoče priznati interes za izpodbijanje popolnosti drugih popolnih ponudb, ki so glede na merila uvrščena pred njegovo ponudbo.

Navedbe prvega vlagatelja glede neustreznosti reference, ki jo je predložil drugi izbrani ponudnik, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v 1. alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.

Naročnik je zahteve glede predložitve referenc določil v 14. točki 7. poglavja Navodil ponudnikom, kjer je zahteval, da mora ponudnik za priznanje sposobnosti predložiti:

"Reference s področja izvedbe novogradenj od 1. 1. 2007 dalje:
Ponudnik mora izkazati, da ima 3 uspešno zaključene zahtevne objekte po klasifikaciji CC-SI, izmed naslednjih:
- 11 - stanovanjske stavbe
- 121 - gostinske stavbe
- 122 - upravne in pisarniške stavbe
- 123 - trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
- 126 - stavbe splošnega družbenega pomena
po 4 MIO EUR brez DDV za vsak objekt, od tega mora biti vsaj en referenčni objekt stanovanjski (CC-SI šifra 11).
Ista referenca se lahko upošteva za več sklopov, kar pomeni, da izkaz treh ustreznih referenc zgoraj pomeni priznanje referenčnega pogoja za vse sklope, ki jih bo ponudnik prijavil."

Prvi vlagatelj kot sporno izpostavlja referenco, ki se nanaša na Trgovski center SPAR 2000 Grosuplje, saj naj bi bilo iz referenčnega potrdila razvidno, da so bila dela zaključena decembra 2012, kar naj bi pomenilo, da referenčni posel v času oddaje ponudbe sploh še ni bil zaključen. Tudi Državna revizijska komisija je ob vpogledu v referenčno potrdilo za referenco "Trgovski center SPAR 2000 Grosuplje" ugotovila, da je kot datum začetka posla in datum končanja posla (datum pridobitve uporabnega dovoljenja) navedeno obdobje "september 2011 " december 2012, 23. 12. 2012). Vendar pa, kot je razvidno iz pojasnila drugega izbranega ponudnika, navedeni datum zaključka referenčnega dela (december 2012) ne ustreza dejanskemu stanju, saj je bilo obravnavano referenčno delo zaključeno že decembra 2011. Da gre za očitno tipkarsko napako, je razvidno iz uporabnega dovoljenja (št. dokumenta 351-429/2011-14(304) z dne 23. 12. 2011), iz katerega je razvidno, da je bil tehnični pregled objekta izveden dne 15. 12. 2011 in da je bilo uporabno dovoljenje, s katerim je bila investitorju dovoljena uporaba trgovskega centra Grosuplje, izdano 23. 12. 2011. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba napako v referenčnem potrdilu, ki se nanaša na Trgovski center SPAR 2000 Grosuplje, obravnavati kot očitno tipkarsko napako v datumu, ki glede na pojasnila drugega izbranega ponudnika in predloženo uporabno dovoljenje ne more vplivati na popolnost njegove ponudbe. Navedbe prvega vlagatelja v tem delu so zato neutemeljene.

Prvi vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo v zvezi s ponudbo drugega izbranega ponudnika še navaja, da ta ni predložil ustrezno podpisanega vzorca pogodbe, saj naj bi ga podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. V zvezi s temi navedbami je treba najprej ugotoviti, da prvi vlagatelj neutemeljeno enači podpis vzorca pogodbe s podpisom pogodbe oz. sklenitvijo pravnega posla. Ne da bi Državna revizijska komisija presojala, kdo lahko v skladu s pravili, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb, sklene pravni posel v imenu gospodarske družbe, je treba ugotoviti, da vzorec pogodbe v ponudbi predstavlja del ponudbene dokumentacije. Podpis vzorca pogodbe zato predstavlja podpis dokumenta v okviru ponudbe kot enostranske izjave volje in ne pomeni sklenitve dvostranskega pravnega posla. Kot ugotavlja že naročnik, ponudnik s podpisom vzorca pogodbe le potrjuje, da je seznanjen s pogodbenimi določili, ki ga bodo zavezovala šele, če bo izbran kot najugodnejši ponudnik.

Iz ponudbe drugega izbranega ponudnika je razvidno, da je njegov zakoniti zastopnik pooblastil P.L. za podpis celotne ponudbe, ki obsega tudi vzorec pogodbe. Vzorec pogodbe, ki ga je predložil drugi izbrani ponudnik, je bil izpolnjen, žigosan in podpisan s strani pooblaščene osebe, na podlagi česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbi v tem delu ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko je ponudbo drugega izbranega ponudnika v delih, ki se nanašajo na referenco "Trgovski center SPAR 2000 Grosuplje" in vzorec pogodbe, ocenil kot popolno. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo, ki ga je prvi vlagatelj vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu, zavrnila kot neutemeljen. Pri tem Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo prvega izbranega ponudnika. Kot je bilo že zapisano, njegova ponudba namreč v 2. sklopu ni bila ocenjena kot najugodnejša, zato vsebinska presoja navedb, ki se nanašajo na to ponudbo, glede na neutemeljenost navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo drugega izbranega ponudnika, ne bi več vplivala na položaj prvega vlagatelja v 2. sklopu.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevkih za revizijo, ki ju je vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 1. in 2. sklopu, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker sta zahtevka za revizijo neutemeljena, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, prvemu vlagatelju ni priznala povrnitve zahtevanih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je drugi vlagatelj vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu.

Revizijske navedbe drugega vlagatelja, da je treba ponudbo drugega izbranega ponudnika izločiti iz postopka zaradi nepravilnosti v zvezi z navajanjem podizvajalcev, se nanašajo na vprašanje nastopanja s podizvajalci. ZJN-2 v 15.a točki prvega odstavka 2. člena določa, da je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Temeljno pravilo ZJN-2 je, da se gospodarski subjekti samostojno odločajo o načinu nastopanja v postopku oddaje javnega naročila: ponudbo lahko oddajo samostojno ali skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti (tretji odstavek 4. člena ZJN-2), bodisi kot skupina enakopravnih ponudbenih partnerjev bodisi kot skupina glavnih izvajalcev in podizvajalcev. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, lahko pa zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Tako kot naročnik ne more prepovedati nastopanja s podizvajalci, prav tako ne more od ponudnika zahtevati, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce (drugi odstavek 7. člena ZJN-2). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora določene pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec. V skladu s sedmim odstavkom 42. člena ZJN-2 mora podizvajalec izpolnjevati pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 (neobstoj insolvenčnih postopkov, plačilo določenih obveznosti). Drugih pogojev, ki bi jih obvezno moral izpolnjevati podizvajalec, ZJN-2 ne določa, zato je dolžnost naročnika, da, upoštevajoč posebnosti javnega naročila, v razpisni dokumentaciji določi, na kakšen način mora ponudnik predstaviti podizvajalce in katere pogoje morajo ti izpolnjevati, da bo naročnik ponudniku priznal usposobljenost za izvedbo naročila.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v 14. točki 3. poglavja in 7. točki 4. poglavja Navodil ponudnikom določil, da morajo ponudniki v primeru, če nastopajo s podizvajalci, na obrazcu P-6 predložiti podatke o podizvajalcih in soglasje za neposredno plačilo. V 13. točki 4. poglavja Navodil ponudnikom je naročnik določil, da mora ponudnik, ki nastopa s podizvajalci, predložiti osnutek pogodbe z vsakim podizvajalcem (z vsebino, ki pokriva zahteve naročnika iz točke 5 Navodil ponudnikom, poglavje "Nastopanje s podizvajalci"). V 5. poglavju Navodil ponudnikom je naročnik v delu "Nastopanje s podizvajalci" postavil naslednje zahteve:

"Za podizvajalsko razmerje gre v vseh primerih, ko glavni izvajalec del ali celoto javnega naročila s pogodbo odda v izvajanje drugi osebi, to je podizvajalcu. Definicija podizvajalca je podana v točki 15.a, prvega odstavka, 2. člena ZJN-2.

Glavni izvajalec, ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja, sklenjene veljavne pogodbe s podizvajalci, skladne z osnutkom pogodbe, ki ga mora za vsakega podizvajalca priložil že ob oddaji ponudbe.

Glavni izvajalec bo moral s podizvajalci skleniti pogodbe, v katerih bodo natančno določeni: vrsta in obseg dela ter cena za opravljene storitve. Roki plačil glavnemu izvajalcu in njegovim podizvajalcem morajo biti enaki rokom, ki jih ima naročnik do glavnega izvajalca, pri čemer morajo biti spoštovane tudi določbe zakonodaje o preprečevanju zamud pri plačilih in določbe zakonodaje o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ponudnik, ki namerava pri izvedbi naročila nastopati s podizvajalci, mora v obrazec P-6 "Podatki o podizvajalcih in soglasje za neposredna plačila" vnesti vse zahtevane podatke o podizvajalcih, ki so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in podati seznam vseh podizvajalcev s katerim bo nastopal.

Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJN-2 obvezna.

V primerih javnih naročil, pri izvedbi katerih so vključeni podizvajalci, mora ponudnik v pogodbi o izvedbi javnega naročila pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oz. situacije neposredno plačuje podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega podizvajalca.

Ponudnik mora v celoti upoštevati določila 71. člena ZJN-2, ki so sestavni del teh navodil ponudnikom.

Ponudnik v razmerju do naročnika, ne glede na pogodbe, ki jih ima sklenjene ali jih bo sklenil s podizvajalci, sam v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev, ki jih navede v svoji ponudbi ali vstopijo v sodelovanje po 71. členu ZJN-2 po sklenitvi obeh pogodb z naročnikom.

Izpolnjevanje pogojev iz točke 7.1 s podizvajalci ni dovoljeno, razen, če je drugače navedeno pri posameznem pogoju. Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje, kjer je to pri posameznem pogoju izrecno navedeno."

V 7. poglavju Navodil ponudnikom je naročnik določil pogoje za priznanje sposobnosti, pri čemer je za podizvajalce določil, da morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- ne smejo biti v stečajnem postopku (4. točka poglavja 7.1 Navodil ponudnikom),
- člani poslovodstva ali nadzornega organa ne smejo biti družbeniki ali delničarji ali člani poslovodstva ali nadzornega organa v subjektu, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja (5. točka poglavja 7.1 Navodil ponudnikom),
- morajo imeti plačane vse zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost (6. točka poglavja 7.1 Navodil ponudnikom).

Drugih zahtev za podizvajalce naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil. Izpolnjevanje navedenih pogojev so podizvajalci izkazovali s podpisom obrazca P-6 "Podatki o podizvajalcih in soglasje za neposredna plačila", ki je vseboval osnovne podatke o podizvajalcu, opis in vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec, soglasje podizvajalca za neposredna plačila in izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jih je naročnik za podizvajalce določil v poglavju 7.1 Navodil ponudnikom.

Kot je razvidno iz ponudbe drugega izbranega ponudnika, je ta v ponudbo predložil obrazec P-6 za svojega podizvajalca IMOS-LIT, d.o.o., v katerem so bili izpolnjeni zahtevani podatki

Na podlagi preučitve določb razpisne dokumentacije in ponudbe drugega izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi izbrani ponudnik izpolnil zahteve, ki se nanašajo na podizvajalca, oz. je izkazal, da njegov podizvajalec izpolnjuje pogoje, ki jih je v razpisni dokumentaciji za podizvajalce določil naročnik. S tega vidika zato ni mogoče ugotoviti, da drugi izbrani ponudnik oz. njegov podizvajalec ne bi izpolnjevala obveznih pogojev za priznanje osnovne, ekonomsko " finančne in tehnično " kadrovske usposobljenosti. Dejstva, da drugi izbrani ponudnik in njegov podizvajalec ne bi izpolnila katerega izmed pogojev za priznanje usposobljenosti, določenih v razpisni dokumentaciji, ne navaja niti drugi vlagatelj. Pač pa drugi vlagatelj navaja, da bo moral podizvajalec drugega izbranega ponudnika glede na njegov način poslovanja v fazi izvajanja pogodbe angažirati druge podizvajalce, ki bodo izvajali razpisana dela, in da bi bilo treba zaradi medsebojne povezanosti drugega izbranega ponudnika in njegovega podizvajalca kot podizvajalce navesti tiste družbe, ki bodo za nominiranega podizvajalca dejansko izvajale gradbena dela.

V zvezi s temi navedbami drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba status podizvajalca z vidika izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti ugotavljati na podlagi citirane 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. To izhodišče je v razpisni dokumentaciji določil tudi naročnik, ko je v 5. poglavju Navodil ponudnikom v delu "Nastopanje s podizvajalci" zapisal, da gre za podizvajalsko razmerje v vseh primerih, ko glavni izvajalec del ali celoto javnega naročila s pogodbo odda v izvajanje drugi osebi, to je podizvajalcu, in da je definicija podizvajalca podana v točki 15.a prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Z vidika te določbe, ki definira podizvajalca v smislu ugotavljanja usposobljenosti za izvedbo javnega naročila, je lahko ponudnikov podizvajalec tudi njegova povezana družba. Šesti odstavek 71. člena ZJN-2, na katerega se sklicuje drugi vlagatelj, se nanaša izključno na vprašanje izvajanja neposrednih plačil podizvajalcem. Določba, da se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo in da se za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, se namreč uporablja za potrebe šestega odstavka 71. člena ZJN-2 oz. za potrebe neposrednih plačil, kar je treba ločiti od ugotavljanja sposobnosti za izvedbo naročila oz. od ocenjevanja popolnosti ponudbe. Iz določb sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 71. člena ZJN-2, ki urejajo postopek neposrednega plačevanja podizvajalcem, je razvidno, da se nanašajo na fazo sklepanja oz. izvajanja pogodbe, saj določajo, kaj mora vsebovati pogodba o izvedbi naročila oz. s katero dokumentacijo mora izvajalec razpolagati ob sklenitvi pogodbe. Ob tem iz enajstega odstavka 71. člena ZJN-2 izhaja, da se lahko po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila podizvajalec tudi zamenja in da mora ponudnik v tem primeru naročniku predložiti izjavo o poravnanih obveznostih do prvotnega podizvajalca, pooblastilo za plačilo novemu podizvajalcu in soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.

Iz navedenega je razvidno, da se določbe 71. člena ZJN-2 v zvezi s plačevanjem podizvajalcev nanašajo na fazo sklepanja in izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila, ne pa na fazo ugotavljanja usposobljenosti za izvedbo naročila. Res je sicer, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da mora ponudnik določene zahteve glede podizvajalcev oz. njihovega plačevanja izpolniti že v ponudbi, vendar v predmetni razpisni dokumentaciji ni podlage, da bi popolnost ponudbe presojali z vidika določb, ki se nanašajo na plačevanje podizvajalcem. Citirana določba 5. poglavja Navodil ponudnikom, v kateri se naročnik sklicuje na 71. člen ZJN-2, namreč ne pomeni, da je mogoče izločiti ponudnika s podizvajalcem, za katerega je verjetno, da bo v fazi izvajanja pogodbe angažiral druge podizvajalce. Slediti drugemu vlagatelju bi pomenilo vzpostavljanje novih pogojev za presojo popolnosti ponudbe poleg obstoječih, določenih v razpisni dokumentaciji, pri čemer bi se izpolnjevanje presojalo glede na verjetno stanje, ki naj bi nastopilo šele ob sklenitvi pogodbe.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko ponudbe drugega izbranega ponudnika ni izločil iz postopka. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da je takšna odločitev posledica določb konkretne razpisne dokumentacije, ki je pri nastopanju s podizvajalci vsebovala le minimalne zakonske zahteve, ni pa vsebovala izrecne podlage, ki bi od ponudnika zahtevala navedbo vseh podizvajalcev, za katere je že v trenutku predložitve ponudbe jasno, da bodo sodelovali v postopku izvedbe pogodbe. Prav tako je treba poudariti, da je odgovornost naročnika, da bo v fazi izvajanja pogodbe spoštoval določbe 71. člena ZJN-2, ki se nanašajo na plačevanje podizvajalcev in postopek njihove morebitne zamenjave.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil zoper odločitev o oddaji naročila v 2. sklopu, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, drugemu vlagatelju ni priznala povrnitve zahtevanih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 14. 1. 2013

predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d.o.o., Trdinova 7, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- IMOS, d.d., Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv