018-375/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-375/2012-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 40. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v povezavi s 27. in z 62. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Sonje Drozdek Šinko kot članice senata v postopku pravnega varstva za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva za "koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije RS za ceste" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj VOC Celje, d. d., Lava 42, Celje, ki ga zastopa Dušan Kecman, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in vlagatelj Gradbeno podjetje in kamnolom Grasto, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega izvajalca Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: Direkcija), 4. 1. 2013

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija:
" v točki 1.9, podtočka (a) (str. 17) v delu, ki se nanaša na dokazila iz točk 1.5(e) in 1.5(f),
" v šestem odstavku točke 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem (str. 18) v delu, ki se nanaša na pogoj in dokazilo iz točke 1.5(e),
" v delu tretjega odstavka točke 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem (str. 17), kjer je določeno, da "vrednost posla, ki ga prevzema kandidat, ne more biti manjša od vrednosti posla posameznega podizvajalca".

2. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija:
" v točki 1.7 Prevzem delavcev, podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 16 razpisne dokumentacije).

V preostalem delu se zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrne.

3. Direkcija je dolžna prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 2.484 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Direkcija je dolžna drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 1.242 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Direkcija je dolžna Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.

Obrazložitev

V postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva je bilo objavljeno obvestilo o naročilu 13. 9. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN9871/2012, in 18. 9. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 179-294790.

Prvi vlagatelj je še pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 10. 2012 ter predlagal razveljavitev delov razpisne dokumentacije (ki se nanašajo na "izpolnjevanje pogojev v primeru skupne vloge več oseb, kot jih je v točki 1.9. določil naročnik v razpisni dokumentaciji in ki niso skladni s koncesijskim aktom" in "oddajo posameznih del podizvajalcem v točki 2 razpisne dokumentacije in sicer na izpolnjevanje pogoja 1.5.(e) in pogoj, da ''Vrednost posla, ki ga prevzema kandidat, ne more biti manjša od vrednosti posla posameznega podizvajalca.''") in njihovo uskladitev s koncesijskim aktom, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj navaja, da mora Direkcija pri pripravi javnega razpisa (javnega naročila v konkretnem primeru) in pripravi razpisne dokumentacije upoštevati koncesijski akt " Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest (Uradni list RS, št. 64/2012 in 76/2012; v nadaljevanju: Uredba), ki ga je izdala Vlada Republike Slovenije, zato Direkcija ne more poljubno spreminjati pogojev, določenih v koncesijskem aktu. Prvi vlagatelj nadaljuje, da mora biti razpisna dokumentacija skladna s koncesijskim aktom, saj je tudi v skladu s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/98 s sprem.; v nadaljevanju: ZGJS) koncesijski akt podlaga za javni razpis, in opozarja, da je Direkcija pri odgovorih na vprašanja glede zahtevanih referenc večkrat poudarila, da referenc ne namerava vključiti kot pogoj, ker je pravna podlaga za javni razpis koncesijski akt, ki pa referenc kot pogoj ne zahteva. Prvi vlagatelj navaja, da je Direkcija v nasprotju z ZGJS in koncesijskim aktom spremenila pogoje za skupno vlogo več oseb (kot nastop partnerjev ali s podizvajalci), tako ravnanje pa je tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 10. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Prvi vlagatelj še opozarja, da ZJN-2 v četrtem odstavku 44. člena omogoča, da se posamezni subjekt sklicuje na sposobnost sodelujočih v skupini ali drugih subjektov. Prvi vlagatelj še navaja, da je v nasprotju s koncesijskim aktom in z ZJN-2 zahteva razpisne dokumentacije, da vrednost posla, ki ga prevzema kandidat, ne more biti manjša od vrednosti posla posameznega podizvajalca.

Drugi vlagatelj je še pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 10. 2012 ter med drugim predlagal razveljavitev šestih delov razpisne dokumentacije (ki se nanašajo na tehnične in kadrovske pogoje, zahtevo za prevzem delavcev, dve izmed meril in rok za predložitev ponudb), predlagal sprejem sklepa po 19. členu ZPVPJN za zadržanje postopka za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva in zahteval povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj navaja, da je Direkcija določila kadrovski in tehnični pogoj, ki sta očitno diskriminatorna, saj privilegirata obstoječe koncesionarje, poleg tega je nedopustno zahteval, da mora izbrani ponudnik prevzeti obveznost, da bo najkasneje do začetka izvajanja koncesijske pogodbe zaposlil delavce dosedanjih koncesionarjev, niti ni predložil seznama delavcev, ki bi jih moral izbrani ponudnik prevzeti. Drugi vlagatelj navaja, da je nesorazmeren kadrovski pogoj, ki dejansko zahteva zaposlitev minimalnega števila zaposlenih delavcev za nedoločen čas, je tudi stroškovno nerazumen in v vsakem primeru nezakonit, ker ne more zahtevati od ponudnikov, da sklenejo delovna razmerja z določenim številom delavcev že pred oddajo ponudbe. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je kadrovski pogoj v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence (7. člen ZJN-2), nasprotuje pa tudi prostemu pretoku dela in kapitala, zato je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2). Drugi vlagatelj navaja, da bi lahko ta pogoj izpolnil tako, da bi predložil izjavo, da bo do sklenitve koncesijske pogodbe zaposlil ustrezno število delavcev. Drugi vlagatelj navaja, da je kadrovski pogoj tudi v nasprotju s temeljnimi načeli po ZJZP (12., 14. in 16. člen), Uredba pa ne določa, da bi morali ponudniki že pred oddajo ponudbe zaposliti določeno število ustrezno usposobljenih delavcev, tega pa ne določa tudi noben drug predpis. Drugi vlagatelj zatrjuje, da Direkcija in Državna revizijska komisija nista vezana na Uredbo, temveč le na zakone. Drugi vlagatelj nadaljuje, da so tudi merila, ki so vezana na kadrovski pogoj, nezakonita, saj privilegirajo obstoječe koncesionarje. Drugi vlagatelj navaja, da tehnični pogoj nesorazmerno, diskriminatorno in omejevalno za konkurenco zahteva, da bi moral ponudnik že pred oddajo ponudbe kupiti ali najeti zadostno število objektov in tehnične opreme, kar sedanjim koncesionarjem ni treba. Drugi vlagatelj navaja, da bi bil možen milejši ukrep " predložitev pisma o nameri ali sklenitev predpogodbe. Drugi vlagatelj navaja, da je pogoj glede prevzema delavcev nedoločen in nejasen, ker iz njega ni razvidno niti koliko delavcev bo moral izbrani ponudnik prevzeti, kateri delavci so zajeti v tem pogoju, kolikšna je njihova plača, kolikšni so dodatki k plači teh delavcev, niti ni znan obstoj morebitnih posebnih pogojev, ta pogoj pa lahko vpliva tudi na ogrozitev obstoja ponudnika, ker lahko "kupi mačka v žaklju". Drugi vlagatelj izpostavlja, da je Direkcija v odgovoru, ki je bil objavil na portalu javnih naročil 11. 10. 2012, ob 13.41, priznala, da je ta pogoj nedoločen, sicer pa Direkcija ni nikoli objavila seznama delavcev, kar je v nasprotju z načelom transparentnosti (8. člen ZJN-2, 13. člen ZJZP). Drugi vlagatelj še navaja, da tudi ne gre za ravnanja po 73. in 74. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZDR), ker ne gre za spremembo delodajalca. Drugi vlagatelj navaja, da je pogoj glede prevzema delavcev nesorazmeren (kršitev 10. člena ZJN-2 in 14. člena ZJZP), saj Direkcija zahteva tudi minimalno število kadra, zato ni jasno, zakaj bi moral ponudnik "prevzemati" še dodatne delavce, prav tako pa je diskriminatoren, ker ne velja za obstoječe koncesionarje, s čimer je kršena enakopravna obravnava ponudnikov (9. člen ZJN-2 in 12. člen ZJZP) in zagotavljanje konkurence (7. člen ZJN-2 in 16. člen ZJZP). Ob tem drugi vlagatelj izpostavlja, da gre za zahtevo, ki ni povezana s predmetom javnega naročila, temveč za zahtevo, ki je povezana s "socialnim elementom", kar pa lahko določi le zakonodajalec, ne pa naročnik v postopku javega naročanja. Drugi vlagatelj nadaljuje, da te kršitve pomenijo tudi kršitev prava Evropske unije, prostega pretoka storitev, ravnanje pa je tudi v nasprotju s sodbo Sodišča Evropske unije št. C-199/07. Drugi vlagatelj še izpostavlja, da je bil rok za predložitev ponudb prekratek, z njim pa je le še dodatno privilegiral obstoječe koncesionarje.

Direkcija je s sklepom št. 43001-57/2012/29 z dne 22. 10. 2012 zavrgla zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, s sklepom št. 43001-57/2012/31 z dne 22. 10. 2012 pa je zavrgla zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Zoper ta sklepa sta prvi in drugi vlagatelj vložila pritožbi, ki jima je Državna revizijska komisija s sklepoma št. 018-357/2012-4 in 018-357/2012-5, oba z dne 2. 11. 2012, ugodila in razveljavila izpodbijana sklepa, Direkciji pa naložila, da mora o zahtevkih za revizijo prvega in drugega vlagatelja, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu z 28. člena ZPVPJN, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržala do odločitve o zahtevkih za revizijo prvega in drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija je izdala sklep št. 018-343/2012-5 z dne 30. 10. 2012, s katerim ni ugodila predlogu drugega vlagatelja za zadržanje postopka za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.

Direkcija je s sklepom št. 43001-57/2012/43 z dne 9. 11. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov prvega vlagatelja zavrnila. Direkcija navaja, da:
" prvi vlagatelj samo na splošno izpodbija razpisno dokumentacijo in ne zatrjuje, da bi bilo poseženo v njegov položaj, niti to ni mogoče razbrati iz drugih splošnih navedb, s katerimi izraža le splošno nestrinjanje s takimi določbami razpisne dokumentacije,
" je osnovni namen finančnih pogojev, da se koncedent prepriča v finančno sposobnost kandidatov do stopnje, da se odpravi vsak dvom o finančni zmožnosti kandidata,
" je skladno s 44. členom ZJN-2 sklicevanje na kapacitete oziroma sposobnost drugih gospodarskih subjektov možno le tedaj, kadar je to primerno, kar je podano v primeru količinskih (ekonomskih) pogojev, ne pa v primeru kakovostnih (ekonomskih) pogojev, kamor se uvrščata pogoja o neblokiranosti transakcijskega računa in bonitetna ocena,
" dobesedna razlaga Uredbe, ki jo ponuja prvi vlagatelj, ni logična in bi vodila do absurdnih položajev, bila pa bi tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave,
" se koncedent želi z upoštevanjem zahtev iz razpisne dokumentacije izogniti aktiviranju mehanizma solidarne odgovornosti,
" prvi vlagatelj le na splošno izpodbija razpisno dokumentacijo glede nastopa s podizvajalci in ne zatrjuje, da je poseženo v njegov položaj,
" pogoj ni nesorazmeren, saj je koncedent na ta način preprečil, da bi kandidati oddali ponudbo, v katero bi vključili podizvajalce, ki so očitno v likvidnostnih težavah, saj bi s tem ogrožali uspešno izvedbo koncesije,
" odgovornost za drugega ni sporna, vendar to ne zagotavlja osnovnega cilja koncedenta, ki je v tem, da se vnaprej prepreči oziroma zmanjša tveganje za nastanek takšnih položajev,
" dejstvo, da Uredba ne ureja vprašanja omejitve največjega deleža, ki ga lahko kandidat odda podizvajalcem, še ne pomeni, da zagotavlja kandidatu pravico do popolne svobode pri razdelitvi dela med gospodarske subjekte, ki jih vključi v ponudbo,
" Direkcija v okviru zakonskih pristojnosti lahko uredi vprašanja, ki jih Uredba ne ureja, kar je tudi nujno,
" z omejitvijo deleža podizvajalcem Direkcija zasleduje cilj zagotavljanja večje stabilnosti koncesijskega razmerja, kar je nujno za obvladovanje tveganja nemotenega delovanja javne službe, saj je z večanjem števila podizvajalcev težje obvladovanje tveganj, ki so s tem povezana,
" svoboda kandidatov je omejena, kar kaže tudi 74. člen ZJZP, ki oddajo poslov tretjim odsebam pogojuje s soglasjem javnega partnerja.

Direkcija je s sklepom št. 43001-57/2012/42 z dne 9. 11. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov drugega vlagatelja zavrnila. Direkcija navaja, da:
" drugi vlagatelj ne nasprotuje kadrovskim pogojem po vsebini, niti številu zahtevanega tehničnega kadra in/ali zahtevanemu profilu izobrazbe oziroma delovnih izkušenj, niti temu, da morajo biti ključni tehnični kadri v delovnem razmerju pri kandidatu,
" drugi vlagatelj ni tuje podjetje niti ne zatrjuje, da se je pri oddaji ponudbe želel poslovno povezati s kakšnim tujim subjektom, zato ni aktivno legitimiran za uveljavljanje kršitve o pridobivanju nacionalne poklicne kvalifikacije,
" zaradi kompleksnosti predmeta koncesije, zlasti pa pomena koncesije za zagotavljanje prometne varnosti na državnih cestah, morajo kandidati izpolnjevati vsaj minimalno stopnjo kadrovske oziroma poklicne sposobnosti, preseganje minimuma pa bo nagrajeno,
" je treba kadrovsko sposobnost kandidatov preveriti še pred odločitvijo o izbiri koncesionarja, na tak način pa se lahko pričakuje večja zanesljivost in kvalitetna izvedba predmeta koncesije, kot pa se lahko pričakuje od ponudnika, ki bi zgolj obljubil, da bo izpolnil ponujene kadrovske resurse, če bo izbran,
" drugi vlagatelj očitno meša pogoje za ugotavljanje sposobnosti kandidatov in obveznosti kandidata po pravnomočni izbiri,
" je kadrovski pogoj povezan s predmetom javnega naročila in je sorazmeren,
" od naročnika ni mogoče pričakovati, da bo znižal standarde konkurenčne tekme,
" drugi vlagatelj zatrjuje le nerazumnost stroškov, sicer pa lahko drugi vlagatelj kadrovski pogoj izpolni s partnerji ali podizvajalci,
" pogoje morajo izpolnjevati kandidati in ne izbrani koncesionar,
" drugi vlagatelj tehničnim pogojem ne nasprotuje po vsebini, saj ne zatrjuje, da naj bi koncedent neutemeljeno zahteval ravno tolikšno število oziroma ravno takšen minimalni obseg tehnične sposobnosti,
" koncedenta ni mogoče siliti v izbiro koncesionarjev, ki v trenutku izbire ne izkazujejo niti minimalne tehnične sposobnosti,
" tehnični pogoj lahko drugi vlagatelj izpolni tudi s partnerji ali podizvajalci,
" je dopustil različne pravne podlage za dokazovanje izpolnjevanja pogoja in je dopustil širok nabor dokazil,
" drugi vlagatelj ne izkaže, da bi bil zaradi pogoja o prevzemu delavcev konkretno prizadet v svojem položaju, temveč splošno in pavšalno nasprotuje tej zahtevi,
" drugi vlagatelj ne zatrjuje, da bo imel problem, ker bi imel na primer vse ali pa pretežen del potreb po delavcih že zagotovljene v okviru lastnih kadrovskih virov, pač pa trdi ravno nasprotno,
" minimalni kadrovski pogoj je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za izvajanje koncesije,
" zahteva po prevzemu delavcev je v povezavi s predmetom koncesije, je sorazmerna in tudi določna, nesprejemljivo pa je, da bi še pred vedenjem, kdo bo novi koncesionar, delavce spraševali, da se izrečejo, ali bodo zahtevali prezaposlitev,
" je sledil Uredbi, drugi vlagatelj pa bi lahko sporno določbo Uredbe izpodbijal pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije,
" kandidati so imeli 40 dni z pripravo ponudb, drugi vlagatelj pa ni dokazal, da je rok prekratek, sicer pa so bili kandidati seznanjeni z Uredbo že od objave v Uradnem listu Republike Slovenije, podelitev novih koncesij pa so zainteresirani gospodarski subjekti lahko pričakovali tudi še prej, saj so se iztekale dosedanje koncesijske pogodbe, nova uredba pa se tudi bistveno ne razlikuje od prejšnje uredbe.

Direkcija je kot prilogo dopisu št. 43001-57/2012/45 z dne 14. 11. 2012 Državni revizijski komisiji posredovala zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja ter dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija od prvega vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 11. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, navaja, da "so vsebinsko napačni" in "v določenih delih ne dosegajo standard resnega obravnavanja".

Državna revizijska komisija je podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-375/2012-6 z dne 7. 12. 2012).

Skladno s prvim odstavkom 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZCes-1) je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju: redno vzdrževanje javnih cest). Skladno z drugim odstavkom 16. člena ZCes-1 minister, pristojen za promet, predpiše vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest. Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZCes-1 način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa občina.

Način izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest ureja Uredba (prvi odstavek 1. člena Uredbe).

Uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje rednega vzdrževanja državnih cest (drugi odstavek 1. člena Uredbe).

Koncesija gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest po Uredbi je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po ZJZP (tretji odstavek 1. člena Uredbe).

Koncedent po Uredbi je Republika Slovenija (prva alinea prvega odstavka 3. člena Uredbe).

Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja Direkcija, razen tistih nalog in odločitev, ki so po Uredbi izrecno v pristojnosti ministra, pristojnega za infrastrukturo in prostor, ali Vlade Republike Slovenije (5. člen Uredbe).

V prvem odstavku 14. člena Uredbe je med drugim določeno, da se koncesija po Uredbi podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu ZJZP.

Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena ZJZP in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku 27. člena ZJZP sprejme Vlada Republike Slovenije, postopek podelitve koncesije pa vodi Direkcija (drugi odstavek 14. člena Uredbe).

Če nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, se javno-zasebno partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za namene ZJZP ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško (prvi odstavek 27. člna ZJZP). V primerih iz prvega odstavka 27. člena ZJZP se skladno z drugim odstavkom 27. člen ZJZP namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oziroma/ter sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tako razmerje se po ZJZP šteje za javnonaročniško partnerstvo.

Skladno z 62. členom ZJZP se v primeru, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj, pravno varstvo zagotavlja v skladu z "Zakonom o javnem naročanju (obrazloženo obvestilo) in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil". "Zakon, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil" iz 62. člena ZJZP je od 3. 7. 2011 (87. člen ZPVPJN), ko je prenehal veljati Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem.) (gl. prvi odstavek 81. člena ZPVPJN v zvezi s 87. členom ZPVPJN), postal ZPVPJN.

Ker gre v konkretnem primeru za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva, se pravno varstvo zagotavlja skladno z ZPVPJN.

Po pregledu vse dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov Direkcije ter prvega in drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija o zahtevkih za revizijo prvega in drugega vlagatelja odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj navaja, da so v 15. členu Uredbe določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, v tretjem odstavku 16. člena Uredbe pa je določeno, da v primeru vloge članov konzorcija morajo pogoje iz 1. točke in druge do četrte alinee 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe izpolnjevati vse osebe, ki so vložile vlogo, druge pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi. Prvi vlagatelj še navaja, da je v tretjem odstavku 24. člena Uredbe določeno, da morajo podizvajalci izpolnjevati pogoje iz 1. točke in druge do četrte alinee 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe. Prvi vlagatelj opozarja, da Uredba ne določa, da tudi za vse člane konzorcija veljata pogoja, da "kandidat na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudb pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 30 zaporednih dni" (peta alinea 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe) in "kandidatova bonitetna ocena, izdana pri AJPES, na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB6 ali boljše" (šesta alinea 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe), za podizvajalce pa ne velja pogoj iz pete alinee 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe. Prvi vlagatelj izpostavlja, da je Direkcija v razpisni dokumentaciji zahtevala, da pogoja iz pete in šeste alinee 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe izpoljnujejo vsi člani konzorcija, kar je v nasprotju z ZGJS, Uredbo in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2), pogoj iz pete alinee 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe pa tudi vsi podizvajalci, kar je v nasprotju z Uredbo in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestili o javnem naročilu in ugotovila, da Direkcija napotuje na razpisno dokumentacijo, da se interesenti seznanijo s pogoji za priznanje sposobnosti. Direkcija je v obvestilih o javnem naročilu navedla spletno povezavo (http://www.dc.gov.si), na kateri je mogoče pridobiti razpisno dokumentacijo.

Na spletni povezavi http://www.dc.gov.si/si/o_direkciji_rs_za_ceste/javna_narocila/ je med drugim navedeno: "Na spletu se objavljajo vsa javna naročila Direkcije RS za ceste, za katera je po Zakonu o javnem naročanju predpisana javna objava. Objavijo se hkrati z objavo na "Portalu javnih naročil " in umaknejo po preteku roka za oddajo ponudb."

V času reševanja zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja je rok za predložitev ponudb (določen na 22. 10. 2012, do 8. ure) že potekel, zato Državna revizijska komisija v rubriki "Aktualna javnega naročila" (http://portal.drsc.si/dcjn/kazalo.html) ni našla razpisne dokumentacije za konkretni primer. Je pa našla razpisno dokumentacijo za konkretni primer na spletni povezavi http://portal.drsc.si/dcjn/narocila/2415-12-000356/narocilo.html.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v poglavju 2 Navodila kandidatom za izdelavo vloge med drugim določeno podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 11"18 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v podpoglavju A določena točka 1.5 Ekonomski pogoji s šestimi podtočkami, pri čemer na str. 15 podtočka (e) določa pogoj, da "kandidat na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudbe pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 30 zaporednih dni" (in nadalje določa dokazilo), podtočka (f) pa določa pogoj, da "kandidatova bonitetna ocena, izdana pri AJPES, na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB6 ali boljše" (in nadalje določa dokazilo). Nadalje je na str. 17 določena točka 1.9 z med drugim zahtevo "skupna vloga, ki jo predloži konzorcij dveh ali več partnerjev" "mora vsebovati za vsakega partnerja v konzorciju posebej vsa dokazila iz točke 1.2.(b) do 1.2.(f) in točke 1.5.(b) do 1.5.(f) tega poglavja" (podtočka (a)). Ob tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je na str. 17"18 določena točka 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem, pri čemer šesti odstavek (str. 18) določa, da "podizvajalci morajo izpolnjevati vse pogoje glede osnovne sposobnosti iz točke 1.2.(a) do 1.2.(f) in pogoje iz točke 1.5.(b), 1.5(c), 1.5(d) in 1.5(e) glede ekonomske sposobnosti tega poglavja, kar mora kandidat za vsakega podizvajalca, ki ga navede v vlogi, izkazati s predložitvijo enakih dokazil kot to velja za kandidata samega".

Prvi vlagatelj navaja, da je Direkcija zaostrila zahteve iz Uredbe, ki veljajo za nastop s skupno ponudbo in/ali podizvajalci, saj je v razpisni dokumentaciji določila, da morajo ponudniki v primeru nastopa s partnerji in/ali podizvajalci dokazovati posamično nekatere izmed pogojev, ki jih po Uredbi lahko dokazujejo skupaj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da Direkcija sicer opozarja, da prvi vlagatelj le na splošno izpodbija ta del razpisne dokumentacije, saj tudi ne navaja, da bi bilo poseženo v njegov položaj, vendar se s tem zaključkom Direkcije ne strinja. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da prvi vlagatelj tudi navaja, da "zaradi nezakonitosti določil razpisne dokumentacije" "ne more oddati popolne ponudbe oziroma sodelovati pri ponudbi" (druga zaporedna stran zahtevka za revizijo), kar omogoča zaključek, da prvi vlagatelj oporeka spornim določbam razpisne dokumentacije, ker mu omejujejo ali onemogočajo možnost nastopa v postopku sklenitve konkretnega javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva in pridobitve posla.

Skladno s prvim odstavkom 43. člena ZJZP se v primerih javnonaročniškega partnerstva za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva ter dodelitev del tretjim osebam uporablja, če ni z ZJZP drugače določeno, Zakon o javnem naročanju (torej ZJN-2).

Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZJZP objava javnega razpisa v skladu z odločitvijo o javno-zasebnem partnerstvu in/ali aktom o javno-zasebnem partnerstvu vsebuje med drugim pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju (10. alinea) in pogoje za predložitev skupne vloge (11. alinea). Vsebinsko enaka ureditev izhaja iz ZJN-2, saj obvestilo o javnem naročilu (2. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2), ki mora imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa evropska uredba [sedaj je to Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 842/2011 z dne 19. avgusta 2011 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1564/2005 (UL L 222 z dne 27. 8. 2011), ki je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah (drugi odstavek 6. člena te izvedbene uredbe)], mora vsebovati nabor podatkov, ki jih določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007; v nadaljevanju: Uredba JN) (prvi odstavek 58. člena ZJN-2). Uredba JN v I. prilogi določa, da v obvestilu o javnem naročilu morajo biti navedene med drugim informacije "Pogoji za priznanje sposobnosti v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, ki lahko povzroči njihovo izključitev, ter potrebne informacije, ki dokazujejo, da ni podlage, ki bi upravičila izključitev. Pogoji za priznavanje sposobnosti in informacije v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, informacije in vse potrebne formalnosti za oceno minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta. Najnižja raven oziroma ravni standardov, ki se morda zahtevajo." (17. točka). Vsebina 17. točke I. priloge za obvestilo o javnem naročilu v Uredbi JN je vsebinsko enaka 17. točki priloge VII A, ki se nanaša na obvestilo o javnem naročilu, kot jo določa Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2. 12. 2011, str. 43) (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES).

V 42. členu ZJN-2 niso določena zgolj dokazila, temveč tudi pogoji (za priznanje osnovne sposobnosti). V 44. členu ZJN-2 pa so določena dokazila, ki jih morajo ponudniki in kandidati predložiti za dokazovanje pogojev ekonomske in finančne sposobnosti. Raven slednjih pogojev določi naročnik, pri čemer mora biti izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila (prvi odstavek 44. člena ZJN-2).

Iz predstavljenega je razvidno, da je v postopkih oddaje javnih naročil (upoštevaje ZJN-2) določitev ekonomsko-finančnih pogojev prepuščena naročniku, ki mora upoštevati načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), na kar opozarja tudi prvi odstavek 44. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Direkcija v točki 1.9, podtočka (a) (str. 17 razpisne dokumentacije) sicer določila, katera dokazila morajo predložiti člani konzorcija v vlogo/ponudbo (in ni izrecno zahtevala, da morajo vsi člani konzorcija izpolnjevati pogoje), vendar je treba upoštevati, da je predložitev teh dokazil namenjena dokazovanju pogojev iz točk 1.2(a) do 1.2(f) in točk 1.5(b) do 1.5(f). Direkcija se je v točki 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem, šesti odstavek (str. 18 razpisne dokumentacije), sklicevala tako na pogoje kot na dokazila.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni razreševala vprašanja, ali je Direkcija glede na ZJN-2 sicer upravičena zahtevati izpolnjevanje posameznih ekonomsko-finančnih pogojev od vseh članov konzorcija in/ali podizvajalcev, temveč je izhajala iz izhodišča, da tudi, če bi za to bila upravičena, je v konkretnem primeru omejena zaradi drugih pravnih razlogov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Uredba tudi koncesijski akt (drugi odstavek 1. člena Uredbe), ki je bil sprejet med drugim na podlagi ZGJS. Uredbe ni sprejela Direkcija, ker je ne more, temveč jo je sprejela Vlada Republike Slovenije. Uredba je predpis. V Uredbi so vnaprej določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati (prvi odstavek 15. člena Uredbe), podrobneje pa se način dokazovanja pogojev iz 15. člena Uredbe določi v razpisni dokumentaciji (četrti odstavek 15. člena Uredbe). Iz Uredbe je nadalje razvidno, da je Uredba vnaprej določila, katere pogoje mora izpolnjevati vsak član konzorcija (tretji odstavek 16. člena Uredbe) in vsak podizvajalec (tretji odstavek 24. člena Uredbe), "ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi" (tretji odstavek 16. člena Uredbe). Iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe je razvidna rešitev, ki je začrtala obseg, ki ga mora Direkcija upoštevati, čeprav si Direkcija prizadeva za drugačno rešitev z razlago ZJN-2. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je tretji odstavek 16. člena Uredbe jasen.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da je Direkcija s tem, ko je v točki 1.9, podtočka (a) (str. 17 razpisne dokumentacije) med dokazila, ki jih morajo predložiti vsi člani konzorcija, uvrstila še dokazila iz točk 1.5(e) in 1.5(f) (kar pomeni, da morajo vsi člani konzorcija izpolnjevati pogoja iz točk 1.5(e) in 1.5(f)), ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je Direkcija s tem, ko je v šesti odstavek točke 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem (str. 18 razpisne dokumentacije) uvrstila še pogoj in dokazilo iz točke 1.5(e), ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe. Državna revizijska komisija je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v tem delu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu.

Prvi vlagatelj navaja, da je v nasprotju z Uredbo razpisna dokumentacija tudi v delu tretjega odstavka točke 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem (str. 17 razpisne dokumentacije), kjer je določeno, da "vrednost posla, ki ga prevzema kandidat, ne more biti manjša od vrednosti posla posameznega podizvajalca".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Direkcija v tretji odstavek točke 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem (str. 17 razpisne dokumentacije) vključila besedilo:
"V vlogi mora biti navedeno, kaj prevzema sam kandidat in kaj posamezni podizvajalec. Vsak mora navesti vrsto posla, ki ga prevzema, količino, vrednost ter kraj in predvideni rok izvedbe. Vrednost posla, ki ga prevzema kandidat, ne more biti manjša od vrednosti posla posameznega podizvajalca."

Iz zahteve razpisne dokumentacije je razvidno, da Direkcija omogoča sodelovanje kandidata s podizvajalci, vendar omejuje možnost, da bi kandidat prevzel vrednostno manjši del posla od svojih podizvajalcev. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da Direkcija omejuje nastop s podizvajalci glede na vrednost posla, ki ga kandidat prevzema, ne pa na vsebino posla, tj. na vrsto del, ki bi jih prevzel podizvajalec.

V prvem odstavku 24. člena Uredbe je določeno, da "če koncesionar odda določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, v vlogi za pridobitev koncesije navede predmet del oziroma vrsto blaga, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe del, ki se oddajo in podatke o podizvajalcih (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun)".

Iz prvega odstavka 24. člena Uredbe, na katerega se sklicuje prvi vlagatelj, je razvidno, da se ta nanaša na trenutek pred pridobitvijo posla in torej na možnost sodelovanja kandidata v postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva s podizvajalci. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 24. člena Uredbe potrjuje možnost, da se kandidat opre na podizvajalce za sodelovanje v postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva.

Iz Uredbe in razpisne dokumentacije je razvidno, da ti ne omejujeta kandidata, da nastopa s podizvajalci v postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva. Možnost sklicevanja gospodarskega subjekta (ki je lahko kandidat ali ponudnik) na nastop s podizvajalcem v postopku oddaje javnega naročila izhaja tudi iz 44. in 45. člena ZJN-2.

Ponudnik, ki sam ne izpolnjuje minimalnih zahtev, ki jih naročnik postavi kot pogoj za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, se za namene sodelovanja v tem postopku oddaje javnega naročila lahko sklicuje na položaj tretjih oseb, katerih zmogljivosti namerava uporabiti v primeru, če bo naročnik izbral njegovo ponudbo kot najugodnejšo, pri čemer pa ima tak ponudnik dokazno breme v zvezi z dejanskimi možnostmi koriščenja zmogljivosti tretjih oseb (prim. sodba Sodišča Evropske unije št. C-314/01 z dne 18. 3. 2004, točka 43). Sodišče Evropske unije je v sodbi št. C-314/01 z dne 18. 3. 2004 zapisalo še (točka 45), da (tedaj veljavna) Direktiva 92/50/ES ne nasprotuje temu, da naročnik v primerih, ko v fazi pregleda ponudb in izbire najugodnejšega ponudnika ni imel možnosti preveriti tehničnih in ekonomskih zmogljivosti podizvajalca, bodisi prepove ali omeji angažiranje podizvajalcev za izvedbo bistvenih delov predmeta javnega naročila. Ponudnik, ki trdi, da ima na razpolago tehnične in ekonomske zmogljivosti tretjih oseb, ki jih namerava uporabiti, če mu bo naročilo dodeljeno v izvedbo, je lahko izločen iz postopka oddaje javnega naročila le v primeru, če ne uspe dokazati, da so mu navedene zmogljivosti dejansko na voljo (sodba Sodišča Evropske unije št. C-314/01 z dne 18. 3. 2004, točka 46).

Ker zahteva iz tretjega odstavka točke 2 Oddaja posameznih del podizvajalcem (str. 17 razpisne dokumentacije) omejuje možnost nastopa s podizvajalci glede na vrednost posla, podizvajalstvo pa je (gledano z vidika pravil obligacijskega prava) vezano na opravljanje posla (torej se odpira vprašanje vrste in ne vrednosti del) " enako je razvidno iz definicije podizvajalca iz 15.a člena ZJN-2 ("gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila"), saj je osredotočenost na vrsti posla ", iz sporne omejitve ni mogoče ugotoviti njenega namena, ki bi bil skladen z Uredbo ali z ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN tudi v tem delu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu.

V zvezi s sklicevanjem Direkcije na prvi odstavek 74. člena ZJZP, ki določa, da izvajalec javno-zasebnega partnerstva dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva, deloma ali v celoti ne sme prenesti na tretje osebe, razen če za to predhodno pridobi pisno soglasje javnega partnerja ali če je to s tem zakonom izrecno predpisano (projektno podjetje, vstop v razmerje), Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ta določba nanaša na fazo izvajanja javno-zasebnega partnerstva (74. člen ZJZP je sicer vključen v poglavje z naslovom Izvajanje javno-zasebnega partnerstva) in ne fazo izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Poleg tega pa ta določba ZJZP kaže na to, da se pod določenimi pogoji lahko celo celotna dejavnost prenese na tretje osebe (in ne samo del). Ob tem je treba dodati, da tako prvi odstavek 74. člena ZJZP kot nadaljnji odstavki kažejo na to, da gre za vprašanje oddaje pravnih poslov (tretjim osebam), ne pa za vprašanje vrednosti teh pravnih poslov.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo posameznih delov razpisne dokumentacije mora Direkcija, če se odloči nadaljevati postopek za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije, popraviti razpisno dokumentacijo, spremembe objaviti skladno z zahtevami za objavo sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije ter določiti nov rok za predložitev vlog in njihovo odpiranje. Ob tem naj Direkcija tudi preveri, ali je na podlagi sedanje ureditve, skladno z vsemi pravnimi podlagami, ki jih mora upoštevati, sploh mogoče izbrati najugodnejše ponudbe.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je drugi vlagatelj pravna oseba (organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo) s sedežem v Republiki Sloveniji, kar potrjujejo tudi podatki iz izpisov iz sodnega registra, ki ju je drugi vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo.

Drugi vlagatelj najprej izpodbija kadrovski pogoj, določen v točki 1.4(a) podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 14"15 razpisne dokumentacije):
"Kandidat mora imeti glede na število vzdrževalnih enot in dolžino državnih cest na območju koncesije zaposleno določeno število delavcev z določeno izobrazbo in delovnimi izkušnjami; glede na kriterije o minimalnih kadrovskih zmogljivosti, določenih v točki 1.0 (Kadrovske zmogljivosti) v Prilogi 2 koncesijskega akta.
Šteje se, da kandidat razpolaga z ustreznimi kadri, če ima zaposlene delavce, katerim se pogodba izteče po prenehanju trajanja koncesije. Kandidat mora imeti z delavci sklenjeno pogodbo ob oddaji ponudbe na javni razpis za pridobitev koncesije.
Šteje se, da kandidat izpolnjuje zahtevane delovne izkušnje pri podobnih delih in nalogah (Priloga 2 Uredbe, točka 1.3, alineja b.), če je v zadnjih treh letih pred oddajo te ponudbe izvedel dela rednega vzdrževanje in varstva kategoriziranega javnega cestnega omrežja v Republiki Sloveniji, po aktivnostih, ki jih opredeljuje ponudbeni predračun v Poglavju 4, v skupni dolžini vsaj 50% omrežja, ki ga ponuja v tej ponudbi.
Dokazilo: V zvezi z navedenim pogojem morajo kandidati v vlogi predložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo na obrazcu 1.4.(a) v Poglavju 6 (Izjava o zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti) in seznam imena kadrov in njihove izobrazbene kvalifikacije ter delovne izkušnje na obrazcu 1.4.(a/1) in 1.4.(a/2). V vlogi predložiti vsa dokazila s podatki o kadrovski zmogljivosti za vsakega delavca iz navedene izjave (po poimenskem seznamu prijavljenih delavcev), kot na primer pogodbo o zaposlitvi, dokazila o delovnih izkušnjah, potrdila o pridobljeni izobrazbi ipd."

V povezavi s kadrovskim pogojem drugi vlagatelj izpodbija tudi "merilo strokovne in organizacijske usposobljenosti kandidata (K)", ki je določeno v 4. točki podpoglavja B Obrazložitev meril in metodologija ovrednotenja posameznega merila v poglavju 3 Merila za izbor koncesionarja (str. 36 razpisne dokumentacije):
"Koncedent bo točkoval vloge na podlagi navedenega merila do največ 5 točk, ki jih bo dobil kandidat, ki bo razpolagal z največjim številom odgovornih vodij in tehničnih administratorjev z višjo izobrazbo od minimalno zahtevane po treh vrstah univerzitetne izobrazbe (gradbene ali druge ustrezne tehnične, naravoslovne ali ekonomske smeri) ter cestnih preglednikov glede na km dnevnega pregleda ceste.

Šteje se, da kandidat razpolaga z ustreznimi kadri za ugotavljanje navedenega merila, če ima z delavcem sklenjeno delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas ali določen čas, ki se izteče po prenehanju trajanja koncesije. Delovno razmerje mora biti sklenjeno ob prijavi kandidata na javni razpis za pridobitev koncesije.

Izpolnjevanje merila lahko kandidat izkazuje skupaj s podizvajalci, za katere veljajo enaki pogoji glede izkazovanja kadrovskih zmogljivosti iz prejšnjega odstavka.

V zvezi z izkazovanjem navedenega merila morajo kandidati v ponudbi predložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo na obrazcu: Merilo "K" iz točke D tega poglavja (Obrazci za ugotavljanje meril).

Kandidat mora za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za ponujeni kader po tem merilu predložiti enaka dokazila, kot se zahteva za kadre, ki so zahtevani v točki 1.4 Kadrovski pogoj, Poglavje 2."

Drugi vlagatelj izpodbija zlasti zahteve glede obveznosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ne izpodbija določitve kadrovskega pogoja. Državna revizijska komisija dodaja, da izvedba predmeta konkretnega javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva temelji na izvajanju določenih storitev in del, za katere je potreben fizični angažma kadra, zato določitev kadrovskega pogoja ne more biti sporna.

V Uredbi je kadrovski pogoj določen v 3. točki prvega odstavka 15. člena:
"kandidat mora imeti glede na število vzdrževalnih enot in dolžino državnih cest na območju koncesije zaposleno določeno število delavcev z določeno izobrazbo in delovnimi izkušnjami; kadrovski pogoji so podrobneje določeni v Prilogi 2 te uredbe".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je kadrovski pogoj eden izmed tistih pogojev, ki jih lahko kandidati dokazujejo tako s partnerji kot s podizvajalci in sploh ni nujno, da jih mora izpolnjevati kandidat sam. Namreč, kadrovski pogoj je določen v točki 1.4(a),
" skladno s točko 1.9, podtočka (b), podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije) pa velja: "Za dokazila, zahtevana v točkah 1.3.(a) do 1.3.(b), 1.4.(a), 1.5.(a) in 1.6.(tega poglavja zadošča, da jih predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njih razvidno zadoščanje navedenemu pogoju. Prav tako pa lahko zahtevane zmogljivosti v navedenih točkah izkazujejo z zahtevanimi dokazili skupaj člani konzorcija in njihovi podizvajalci, tako da se njihove zmogljivosti seštevajo.",
" skladno s točko 1.10, podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije) pa velja: "V primeru predložitve vloge kandidata s podizvajalci, se zmogljivosti kandidata in njegovih podizvajalcev seštevajo, da se ugotovi izpolnitev pogojev v točkah 1.3.(a) do 1.3.(b), 1.4.(a), 1.5.(a), 1.6. tega poglavja."

Da ni treba vsakemu kandidatu samostojno izpolnjevati kadrovskega pogoja, je razvidno tudi iz Uredbe, saj ta v tretjem odstavku 16. člena določa, da "ostale pogoje" (tj. tiste, ki niso določeni v 1. točki in drugi do četrti alinei 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe)" "pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi".

V 45. členu ZJN-2 sta določeni možnost sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov (tretji odstavek) ali na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov (četrti odstavek). Iz 45. člena ZJN-2 izhaja, da možnost takega sklicevanja pride v poštev, "kadar je to primerno", kar je v obravnavanem primeru sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva tudi izpolnjeno, saj je tako sklicevanje vnaprej omogočeno na podlagi točke 1.9, podtočka (b), podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije) in točke 1.10, podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije). Zato je očitno, da drugi vlagatelj nezmožnost samostojnega nastopa, ker ne bi imel zadostnega števila zaposlenih, lahko nadomesti s tem, da se poveže z drugimi subjekti ter se sklicuje na njihove kapacitete in/ali sposobnosti. Iz predstavljenega je zato razvidno, da drugi vlagatelj lahko kljub domnevno spornemu pogoju sodeluje v postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva brez prevzemanja stroškov za zagotovitev izobrazbe, zaposlovanje itd., saj bi moral pridobiti le usposobljene partnerje ali podizvajalce, ki bi bili pripravljeni sodelovati z njim. Iz kadrovskega pogoja iz točke 1.4(a) podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 14"15 razpisne dokumentacije) tudi ne izhaja, da se mora drugi vlagatelj povezati s sedanjimi koncesionarji na določenem območju, zato kadrovski pogoj ne nalaga zaposlitve določenih podizvajalcev. Zahteva razpisne dokumentacije, da mora kandidat (sam, s partnerji in/ali podizvajalci) dokazati izpolnjevanje kadrovskega pogoja, ni zahteva po zaposlitvi določenega podizvajalca, kar 7. člen ZJN-2 preprečuje, saj kadrovski pogoj iz točke 1.4(a) podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 14"15 razpisne dokumentacije) ne zahteva, da je treba zaposliti neko konkretno fizično osebo, temveč abstraktno in vnaprej zahteva, da kandidat (sam, s partnerji in/ali podizvajalci) dokaže obstoj zaposlitev oseb z določenimi minimalnimi izobrazbami in delovnimi izkušnjami.

Drugi vlagatelj nasprotuje času dokazovanja kadrovskega pogoja, in sicer, da "kandidat mora imeti z delavci sklenjeno pogodbo ob oddaji ponudbe na javni razpis za pridobitev koncesije".

Čeprav je res, da iz kadrovskega pogoja, kot je določen v 3. točki prvega odstavka 15. člena Uredbe ni izrecno navedeno, v katerem trenutku ga je treba dokazovati, pa je na zaključek, da ga je treba dokazovati v času predložitve ponudbe, mogoče priti s tolmačenjem kadrovskega pogoja z merilom "boljša strokovna ter organizacijska usposobljenost" (četrta alinea prvega odstavka 18. člena Uredbe), saj drugače ni mogoče ocenjevati, kot to določa peti odstavek 18. člena Uredbe, "več in bolj usposobljene delavce", ki so zaposleni in "presegajo minimalne kadrovske pogoje iz 3. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe". Vsebina Uredbe je tako prikazana tudi v kadrovskem pogoju (točka 1.4(a) podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 14"15 razpisne dokumentacije)) in merilu "strokovne in organizacijske usposobljenosti kandidata (K)" (4. točka podpoglavja B Obrazložitev meril in metodologija ovrednotenja posameznega merila, poglavje 3 Merila za izbor koncesionarja, str. 36 razpisne dokumentacije).

Drugi vlagatelj nasprotuje temu, da se kadrovski pogoj dokazuje že ob oddaji vlog (ponudb). Državna revizijska komisija tej navedbi drugega vlagatelja ni sledila, saj je zahteva, da se pogoji dokazujejo ob poteku roka za oddajo vlog (ponudb), skladna z ZJN-2.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da "je skladno s Prilogo 2 Uredbe eden izmed zahtevanih izobrazbenih pogojev tudi pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije " cestni preglednik, s čimer naročnik tujim ponudnikom dodatno onemogoča, da bi oddali ponudbo v predmetnem javnem naročilu, saj razpisna dokumentacija ne omogoča, da bi lahko tuj ponudnik, ki zaposluje tuje delavce s tujo izobrazbo, oddal ponudbo (oz. bi moral določeno število delavcev usposobiti še pred rokom za oddajo ponudbe)". Drugi vlagatelj zatrjuje, da je to v nasprotju s pravom Evropske unije, in sicer z načelom prostega pretoka kapitala in dela, prav tako pa je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Skladno z drugim odstavkom 26. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C 83 z dne 30. 3. 2012 (oziroma najnovejša prečiščena različica UL C 326 z dne 26. 10. 2012); v nadaljevanju: PDEU) notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Zakaj bi bila določitev kadrovskega pogoja v nasprotju s prostim pretokom kapitala, ni povsem jasno, za prost pretok dela pa je Državna revizijska komisija štela, da drugi vlagatelj zatrjuje kršitev katere izmed svoboščin iz drugega odstavka 26. člena PDEU.

Ker drugi vlagatelj ni subjekt tujega prava in torej ni "tuj ponudnik", glede na dejstva, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, ni jasno, kako bi določitev kadrovskega pogoja vplivala na njegov položaj. Drugi vlagatelj tudi ne zatrjuje, da zaposluje tuje delavce s tujo izobrazbo, niti ne zatrjuje, da bi zaposlil ali na drugi pravni podlagi angažiral za izvedbo javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva tuje delavce s tujo izobrazbo. Drugi vlagatelj sicer tudi ne navaja dejstev, ki kažejo na to, da se zatrjevani pojem "tuj" nanaša na države članice Evropske unije (ali npr. še Evropskega gospodarskega prostora) in da ne zajema tudi razmerij, ki presegajo urejanje s predpisi Evropske unije (ali npr. še Evropskega gospodarskega prostora), oziroma da ne obsegajo razmerij s tretjimi državami. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da drugi vlagatelj ne navaja, da bi se nameraval povezati s subjekti iz Evropske unije (ali npr. še Evropskega gospodarskega prostora). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so opozorila drugega vlagatelja iz zahtevka za revizijo ostala na načelni ravni, za katera pa ni mogoče ugotoviti posega v položaj drugega vlagatelja, ni pa niti razvidno, da drugi vlagatelj uveljavlja kršitve, ki bi bile dejansko lahko relevantne z vidika kršitve pravil Evropske unije. Drugi vlagatelj pa ni upravičen za uveljavljanje kršitev javnega interesa, saj so za to pristojni organi iz 6. člena ZPVPJN.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 15. 11. 2012, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, sicer pravilno opozarja, da je v njegovi diskreciji, s kom bo sodeloval, vendar je ugotavljanje procesnih predpostavk potrebno že v času vložitve zahtevka za revizijo. Zato bi drugi vlagatelj moral že v zahtevku za revizijo zatrjevati dejansko stanje, ki bi omogočilo zaključek, da drugi vlagatelj ne uveljavlja kršitev v javnem interesu. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj k vlogi z dne 15. 11. 2012, s katero se je opredelil do navedb Direkcije v odločitvi o zahtevku za revizijo, predložil štiri liste iz vloge (ponudbe), v kateri sodeluje, iz katerih je razvidno, da sodeluje kot podizvajalec. Drugi vlagatelj v vlogi z dne 15. 11. 2012 tudi izrecno zatrjuje, da v predloženi vlogi (ponudbi) sodeluje kot podizvajalec. Podizvajalec pa ni oseba, ki bi bila lahko v pogodbenem razmerju z naročnikom oziroma s koncedentom, temveč je oseba v pogodbenem razmerju s ponudnikom (oziroma kandidatom), zato ni upravičena oseba za vložitev zahtevka za revizijo po predložitvi ponudb, ko bi se izpodbijala ravnanja naročnika oziroma Direkcije ali koncedenta v zvezi s ponudbami. Aktivna legitimacija drugega vlagatelja za izpodbijanje ravnanj Direkcije pred potekom roka za predložitev ponudb je podana, vendar le v obsegu, ki predstavlja poseg v položaj drugega vlagatelja.

Drugi vlagatelj oporeka tudi merilu "strokovne in organizacijske usposobljenosti kandidata (K)" (4. točka podpoglavja B Obrazložitev meril in metodologija ovrednotenja posameznega merila, poglavje 3 Merila za izbor koncesionarja, str. 36 razpisne dokumentacije), ker naj bi bilo prilagojeno obstoječim koncesionarjem, ti pa naj bi bili tudi v prednosti, saj lahko v tem delu dosežejo večje število točk. Drugi vlagatelj je izpostavil tisti del merila, ki določa: "Šteje se, da kandidat razpolaga z ustreznimi kadri za ugotavljanje navedenega merila, če ima z delavcem sklenjeno delovno razmerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas ali določen čas, ki se izteče po prenehanju trajanja koncesije. Delovno razmerje mora biti sklenjeno ob prijavi kandidata na javni razpis za pridobitev koncesije."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da drugi vlagatelj sploh ne zatrjuje, da bi se to merilo ne nanašalo na ugotavljanje ekonomske ugodnosti ponudbe in da bi se nanašalo na ugotavljanje sposobnosti kandidatov, niti v tej smeri ne utemeljuje zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da drugi vlagatelj nedokazano zatrjuje, da bi to merilo "zagotovo" omogočilo, da ponudbe sedanjih koncesionarjev prejmejo več točk, saj tudi obstoječi koncesionarji za svoje vloge (ponudbe) ne morejo prejeti točk po merilu, če nimajo kadra z zahtevanimi lastnostmi. Poleg tega pa drugi vlagatelj izhaja iz stališča, da bi moral za prejem točk zaposlovati nove delavce, kar pa ne drži, saj bi točke lahko prejel tudi v primeru, če bi nastopal s podizvajalcem, kar je iz opisa merila tudi razvidno.

Drugi vlagatelj nadalje izpodbija tehnična pogoja, določena v točki 1.3(a) podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 13"14 razpisne dokumentacije):
"Kandidat mora razpolagati z ustreznim številom objektov za izvajanje vzdrževalnih del (vzdrževalna enota), ki morajo biti locirani, dimenzionirani in tehnično opremljeni tako, da se s posamezne vzdrževalne enote izvaja redno vzdrževanje od 100 do 250 km državnih cest na posameznem območju koncesije in da se lahko najbolj oddaljena točka državnih cest na območju koncesije iz vzdrževalne enote doseže ne glede na razmere v eni uri in pol vožnje z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg.
Cestne vzdrževalne enote morajo ustrezati minimalnim zahtevam, določene v točki 2.1 (Oprema cestne vzdrževalne enote) v Prilogi 2 koncesijskega akta.
Šteje se, da kandidat razpolaga z ustreznim številom vzdrževalnih enot, če jih ima v lasti (lastnina, solastnina, stavbna pravica) ali ima zagotovljeno njihovo uporabo na podlagi najemnega razmerja za čas trajanja koncesije. Če je kandidat solastnik objekta, mora imeti sklenjen sporazum z ostalimi solastniki, iz katerega izhaja pravica kandidata do uporabe objekta v obsegu, ki je potreben za izvajanje koncesije ter dogovor o upravljanju objekta.
Kandidat mora zagotoviti, da bodo vzdrževalne enote opremljene skladno z minimalnimi zahtevami in da bodo v brezhibnem stanju ves čas trajanja koncesijskega razmerja.
Dokazilo: V zvezi z navedenim pogojem morajo kandidati v vlogi predložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo na obrazcu 1.3.(a) v Poglavju 6 (Izjava o zagotavljanju cestnih vzdrževalnih enot) in seznam skladišč ali stolpnih silosov za posipne materiale ter deponije za drobljenec z izmerami in kapaciteto teh objektov (obrazec 1.3.(a/1) v Poglavju 6) ter dokumentirano s fotografijami.
V vlogi kandidat predloži vsa dokazila o razpolaganju z ustreznim številom objektov za izvajanje del: zemljiškoknjižne izpiske, najemne pogodbe ali druge pravne akte, s katerim se dokazuje pravica do uporabe objektov za izvajanje vzdrževalnih del v zahtevanem obsegu.", in
v točki 1.3(b) podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 14"15 razpisne dokumentacije):
"Kandidat mora razpolagati z minimalnim obsegom tehnične opreme, ki je določena v točki 2.2 (Tehnična oprema) v Prilogi 2 koncesijskega akta.
Šteje se, da kandidat razpolaga z ustrezno opremo, če jo ima v lasti, ali ima zagotovljeno njeno uporabo na kateri koli drugi pravni podlagi za čas trajanja koncesije.
Kandidat mora zagotoviti, da je oprema glede na okvirni obseg vzdrževalnih del na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo.
Dokazilo: V zvezi z navedenim pogojem morajo kandidati v vlogi predložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo na obrazcu 1.3.(b) v Poglavju 6 (Izjava o zagotavljanju tehnične zmogljivosti) ter seznam vozil in strojne opreme z registrsko oznako oziroma inventarno številko osnovnega sredstva na obrazcu 1.3.(b/1) v Poglavju 6.
V vlogi kandidat predloži vsa dokazila o razpolaganju z ustrezno tehnično opremo za izvajanje del: podatke o lastništvu ali druge pravne akte, s katerim se dokazuje lastninska pravica oziroma pravica do uporabe zahtevane tehnične opreme za izvajanje vzdrževalnih del v zahtevanem obsegu."

V povezavi s tehničnima pogojema drugi vlagatelj izpodbija tudi "merilo tehnične opemljenost kandidatov (O)", ki je določeno v 3. točki podpoglavja B Obrazložitev meril in metodologija ovrednotenja posameznega merila v poglavju 3 Merila za izbor koncesionarja (str. 33"36 razpisne dokumentacije):
"Merilo tehnične opremljenosti kandidatov se ugotavlja glede na spodaj določeno vrsto oziroma obseg tehnične opremljenosti, ki presega minimalne tehnične zmogljivosti kandidata, določene v točkah 2.1.1 in 2.1.2 v Prilogi 2 koncesijskega akta. Če se kandidat poteguje za več sklopov naročila, mora za ugotavljanje navedenega merila za vsak sklop uporabiti drugo opremo, kar izkazuje z navedbo enolične identifikacijske oznake za posamezno vrsto opreme.

Merilo tehnične opremljenosti kandidata se bo vrednotilo glede na naslednji kriterij in vrsto tehnične opreme:
" kapaciteto centralnega pokritega skladišča za posipne materiale na km ceste,
" število merilcev slanosti na posameznem območju,
" rezervoarje za slanico z mešalno garnituro na število km cest,
" število termokesonov na območju,
" prikolice s prometno signalizacijo za intervencijo s samostojnim izvorom energije glede na število km cest,
" unimoge ali traktorje s priključki za košnjo glede na število km cest,
" število avtomatskih posipalcev za mokro soljenje na vzdrževalno enoto,
" število kompletov prenosnih prometno-odvisnih semaforjev na vzdrževalno enoto,
" nahrbtne kosilnice na število km cest,
" število laserskih merilnikov temperature podlage vozišča na vzdrževalno enoto.

["]

Šteje se, da kandidat razpolaga z ustrezno opremo, če jo ima v lasti (lastnina, solastnina, stavbna pravica), ali ima zagotovljeno njeno uporabo v zahtevanem obsegu na katerikoli drugi pravni podlagi za čas trajanja koncesije. Če je kandidat solastnik objekta, mora imeti sklenjen sporazum z ostalimi solastniki, iz katerega izhaja pravica kandidata do uporabe objekta v obsegu, ki je potreben za izvajanje koncesije ter dogovor o upravljanju objekta.

Kandidat mora za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za razpolaganje s tehnično opremo za ugotavljanje navedenega merila predložiti enaka dokazila, kot so za tovrstno opremo zahtevana v točki 1.3 Tehnični pogoji, Poglavje 2.

Izpolnjevanje merila lahko kandidat izkazuje skupaj s podizvajalci, za katere veljajo enaki pogoji glede izkazovanja pravice do razpolaganja z opremo kot za kandidata.

V zvezi z izkazovanjem tehnične opremljenosti za ugotavljanje navedenega merila morajo kandidati k vlogi predložiti izpolnjeno in podpisan seznam tehnične opreme na obrazcih Merilo "O" iz točke D tega poglavja (Obrazci za ugotavljanje meril)."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je drugi vlagatelj navedel, da se "v celoti sklicuje na argumentacijo v zvezi s kadrovskim pogojem iz 3. točke zahtevka za revizijo", vendar je tako posplošeno sklicevanje neskladno z ZPVPJN, saj je vlagateljeva dolžnost, da navede kršitve ter dejstva in dokaze (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ne more ugibati, kaj je drugi vlagatelj želel izpostaviti ter kako in s čim je želel kršitve utemeljiti. Poleg tega kadrovski pogoj in tehnična pogoja urejata različne vsebine in zato ni mogoče utemeljevati kršitev pri določitvi tehničnih pogojev na podlagi argumentov, ki se nanašajo na druge vsebine (tj. na kadrovski pogoj). Utemeljevanje z istimi argumenti bi bilo mogoče zgolj glede tistih vsebin, ki so enake vsem tem pogojem, vendar drugi vlagatelj takšnih enakosti vsebin teh pogojev niti ne zatrjuje, zgolj sklicevanje na pravne standarde (npr. diskriminatornost, omejevanje konkurence) pa ne more že utemeljiti zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da drugi vlagatelj ne izpodbija določitve tehničnih pogojev, temveč navaja, da je nezakonito, da "razpisna dokumentacija ponudnikom, nalaga, da morajo še pred oddajo ponudbe imeti v lastništvu oz. najemnem razmerju (za čas trajanja koncesije, tj. za obdobje 7 let) zagotovljeno ustrezno število objektov in tehnično opremo", Direkcija pa bi morala omogočiti rešitev, za katero ponudniki ne bi morali nositi nesorazmernih stroškov.

V Uredbi je kadrovski pogoj določen v 3. točki prvega odstavka 15. člena:
"" kandidat mora razpolagati z ustreznim številom objektov za izvajanje vzdrževalnih del (vzdrževalna enota), ki morajo biti locirani, dimenzionirani in tehnično opremljeni tako, da se s posamezne vzdrževalne enote izvaja redno vzdrževanje od 100 do 250 km državnih cest na posameznem območju koncesije in da se lahko najbolj oddaljena točka državnih cest na območju koncesije iz vzdrževalne enote doseže ne glede na razmere v eni uri in pol vožnje z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3 500 kg; minimalna zahtevana opremljenost vzdrževalnih enot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
" kandidat mora razpolagati z ustrezno tehnično opremo, določeno v Prilogi 2 te uredbe".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta tehnična pogoja dva izmed tistih pogojev, ki jih lahko kandidati dokazujejo tako s partnerji kot s podizvajalci in sploh ni nujno, da jih mora izpolnjevati kandidat sam. Namreč, tehnična pogoja sta določena v točki 1.3(a) in 1.3(b),
" skladno s točko 1.9, podtočka (b), podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije) pa velja: "Za dokazila, zahtevana v točkah 1.3.(a) do 1.3.(b), 1.4.(a), 1.5.(a) in 1.6.(tega poglavja zadošča, da jih predloži eden od partnerjev, v kolikor je iz njih razvidno zadoščanje navedenemu pogoju. Prav tako pa lahko zahtevane zmogljivosti v navedenih točkah izkazujejo z zahtevanimi dokazili skupaj člani konzorcija in njihovi podizvajalci, tako da se njihove zmogljivosti seštevajo.",
" skladno s točko 1.10, podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije) pa velja: "V primeru predložitve vloge kandidata s podizvajalci, se zmogljivosti kandidata in njegovih podizvajalcev seštevajo, da se ugotovi izpolnitev pogojev v točkah 1.3.(a) do 1.3.(b), 1.4.(a), 1.5.(a), 1.6. tega poglavja."

Da ni treba vsakemu kandidatu samostojno izpolnjevati tehničnih pogojev, je razvidno tudi iz Uredbe, saj ta v tretjem odstavku 16. člena določa, da "ostale pogoje" (tj. tiste, ki niso določeni v 1. točki in drugi do četrti alinei 4. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe; med njimi torej nista določena tudi tehnična pogoja)" "pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi".

V 45. členu ZJN-2 sta določeni možnost sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov (tretji odstavek) ali na sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov (četrti odstavek). Iz 45. člena ZJN-2 izhaja, da možnost takega sklicevanja pride v poštev, "kadar je to primerno", kar je v obravnavanem primeru sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva tudi izpolnjeno, saj je tako sklicevanje vnaprej omogočeno na podlagi točke 1.9, podtočka (b), podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije) in točke 1.10, podpoglavje A (str. 17 razpisne dokumentacije). Zato je očitno, da drugi vlagatelj nezmožnost samostojnega nastopa, ker ne bi imel zadostnega števila objektov in opreme, lahko nadomesti s tem, da se poveže z drugimi subjekti ter se sklicuje na njihove kapacitete in/ali sposobnosti. Iz predstavljenega je zato razvidno, da drugi vlagatelj lahko kljub domnevno spornima pogojema sodeluje v postopku za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva brez prevzemanja stroškov za zagotovitev objektov in opreme, saj bi moral pridobiti le usposobljene partnerje ali podizvajalce, ki bi bili pripravljeni sodelovati z njim.

Drugi vlagatelj nasprotuje temu, da se tehnična pogoja dokazujeta že ob oddaji vlog (ponudb). Državna revizijska komisija tej navedbi drugega vlagatelja ni sledila, saj je zahteva, da se pogoji dokazujejo ob poteku roka za oddajo vlog (ponudb), skladna z ZJN-2.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da tehnična pogoja nalagata nesorazmerno breme tujim ponudnikom, vendar drugi vlagatelj ni subjekt tujega prava in torej ni "tuj ponudnik". Drugi vlagatelj tudi ne navaja dejstev, ki kažejo na to, da se zatrjevani pojem "tuj" nanaša na države članice Evropske unije (ali npr. še Evropskega gospodarskega prostora) in da ne zajema tudi razmerij, ki presegajo urejanje s predpisi Evropske unije (ali npr. še Evropskega gospodarskega prostora), oziroma da ne obsegajo razmerij s tretjimi državami. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da drugi vlagatelj ne navaja, da bi se nameraval povezati s subjekti iz Evropske unije (ali npr. še Evropskega gospodarskega prostora). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so opozorila drugega vlagatelja iz zahtevka za revizijo ostala na načelni ravni, za katera pa ni mogoče ugotoviti posega v položaj drugega vlagatelja, ni pa niti razvidno, da drugi vlagatelj uveljavlja kršitve, ki bi bile dejansko lahko relevantne z vidika kršitve pravil Evropske unije. Drugi vlagatelj pa ni upravičen za uveljavljanje kršitev javnega interesa, saj so za to pristojni organi iz 6. člena ZPVPJN.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 15. 11. 2012, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, sicer pravilno opozarja, da je v njegovi diskreciji, s kom bo sodeloval, vendar je ugotavljanje procesnih predpostavk potrebno že v času vložitve zahtevka za revizijo. Zato bi drugi vlagatelj moral že v zahtevku za revizijo zatrjevati dejansko stanje, ki bi omogočilo zaključek, da drugi vlagatelj ne uveljavlja kršitev v javnem interesu. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj k vlogi z dne 15. 11. 2012, s katero se je opredelil do navedb Direkcije v odločitvi o zahtevku za revizijo, predložil štiri liste iz vloge (ponudbe), v kateri sodeluje, iz katerih je razvidno, da sodeluje kot podizvajalec. Drugi vlagatelj v vlogi z dne 15. 11. 2012 tudi zatrjuje, da v predloženi vlogi (ponudbi) sodeluje kot podizvajalec. Podizvajalec pa ni oseba, ki bi bila lahko v pogodbenem razmerju z naročnikom oziroma s koncedentom, temveč je oseba v pogodbenem razmerju s ponudnikom (oziroma kandidatom), zato ni upravičena oseba za vložitev zahtevka za revizijo po predložitvi ponudb, ko bi se izpodbijala ravnanja naročnika oziroma Direkcij ali koncedenta v zvezi s ponudbami. Aktivna legitimacija drugega vlagatelja za izpodbijanje ravnanj Direkcije pred potekom roka za predložitev ponudb je podana, vendar le v obsegu, ki predstavlja poseg v položaj drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da drugi vlagatelj ne zatrjuje stroškovne neupravičenosti s predložitvijo zahtevanih dokazil, niti ne zatrjuje, da Direkcija zahteva predložitev dokazil, ki niso mogoča v okviru 45. člena ZJN-2.

Drugi vlagatelj izpodbija tudi "merilo tehnične opemljenost kandidatov (O)", ki je določeno v 3. točki podpoglavja B Obrazložitev meril in metodologija ovrednotenja posameznega merila v poglavju 3 Merila za izbor koncesionarja (str. 33"36 razpisne dokumentacije), vendar ni navedel nobenih razlogov, zakaj mu nasprotuje. Državna revizijska komisija dodaja, da je argument o "nalaga[nju] nesorazmern[ega] breme[na]", če ga je treba morebiti povezati tudi z merilom, neutemeljen, ker so merila namenjena ocenjevanju vlog (ponudb) in ne njihovi izločitvi, zato bi vloga (ponudba) drugega vlagatelja zaradi nepreseganja minimalnih zahtev ne prejela dodatnih točk, ne bi pa bila izločena. Poleg tega pa drugi vlagatelj izhaja iz stališča, da bi moral za prejem točk nabavljati opremo, kar pa ne drži, saj bi točke lahko prejel tudi v primeru, če bi nastopal s podizvajalcem, kar je iz opisa merila tudi razvidno.

Ker vlagatelj za obe sporni merili ni ponudil primerne trditvene podlage, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da sta merili določeni v nasprotju z ZJN-2. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo citira sodbo Sodišča Evropske unije št. C-199/07, ki bi lahko kazala na neskladnosti v spornih dveh merilih (in neskladnosti tudi z ZJN-2), vendar Državna revizijska komisija ne more spregledati, da je vlagateljeva trditvena podlaga glede spornih meril v ključnih delih izostala, saj drugi vlagatelj ne navaja niti, da sporni merili ne ocenjujeta ekonomske ugodnosti ponudb.

Drugi vlagatelj izpodbija tudi določbe razpisne dokumentacije glede prevzema delavcev.

Direkcija je v točki 1.7 Prevzem delavcev, podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 16 razpisne dokumentacije) določila:
"Vsak kandidat se mora v vlogi za pridobitev koncesije zavezati, da bo v primeru sklenitve koncesijske pogodbe najkasneje do začetka izvajanja koncesije zaposlil delavce, ki so bili v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposleni s polnim delovnim časom pri dosedanjem izvajalcu oziroma izvajalcih rednega vzdrževanja državnih cest na posameznem območju koncesije in so delali poln delovni čas na izvajanju tega vzdrževanja, če te osebe želijo, da jih zaposli.
Za zaposlitev teh oseb se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo spremembo delodajalca.
Dokazilo: V zvezi z navedenim pogojem morajo kandidati v vlogi predložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo na obrazcu 2 v Poglavju 6 (Izjava o prevzemu delavcev). V primeru partnerske vloge lahko pogoj izpolnijo vsi partnerji skupaj ali katerikoli izmed partnerjev posamično."

Direkcija je v osnutku koncesijske pogodbe (poglavje 7), točka 4.6.2 (str. 17"18) določila:
"Koncesionar je dolžan zaposliti delavce, ki so bili v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposleni s polnim delovnim časom pri dosedanjem izvajalcu oziroma izvajalcih rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste na območju koncesije po tej pogodbi in so delali poln delovni čas na izvajanju tega vzdrževanja, če te osebe želijo, da jih zaposli.

Seznam teh oseb in dosedanjega izvajalca oziroma izvajalce iz prejšnjega odstavka sporoči koncedent koncesionarju hkrati z vročitvijo odločbe o podelitvi koncesije, ki je predmet te pogodbe.

Postopek prevzema teh delavcev izvede koncesionar in dosedanji izvajalec ali izvajalci rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste po 73. in 74. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list št. 42/02, 79/06 - ZZZPB-F, 46/07 " Odl. US, 103/07 " ZDR-A, 45/08 " ZArbit in 83/09 Odl. US; v nadaljevanju: Zakon o delovnih razmerjih). Postopek prevzema mora biti končan do začetka teka roka koncesije, razen če do zamude pride iz razlogov, ki niso na strani koncesionarja.

Glede trajanja in drugih pogojev zaposlitve pri novem delodajalcu ter možnosti zavrnitve prehoda k novemu delodajalcu imajo delavci iz prvega odstavka te točke pravice, ki jih določa 73. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Če koncesionar iz razlogov na svoji strani ne prevzame nekaterih ali vseh delavcev iz prvega odstavka, mora plačati pogodbeno kazen v višini 150% skupnega letnega zneska plač, ki bi jih moral v primeru prevzema plačati tem delavcem."

Drugi vlagatelj zatrjuje zlasti nezakonitost, nedoločnost, nesorazmernost in diskriminatornost pogoja za prevzem delavcev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Direkcija z določbami v razpisni dokumentaciji glede prevzema delavcev sledila 17. členu Uredbe, ki ureja vprašanje prevzema delavcev dosedanjih izvajalcev rednega vzdrževanja državnih cest. Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da ni odločala o zakonitosti in/ali ustavnosti Uredbe v spornem delu, saj za to ni pristojni organ, je pa odločala o skladnosti razpisne dokumentacije z ZJN-2, pri tem pa je ugotovila, da zahteva iz točke 1.7 Prevzem delavcev, podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 16 razpisne dokumentacije) ni povezana s predmetom javnega naročila, kar drugi vlagatelj tudi zatrjuje v zahtevku za revizijo (str. 17), do ponudnikov pa je tudi diskriminatorna, kar drugi vlagatelj tudi zatrjuje v zahtevku za revizijo (str. 18), niti ni sorazmerna, kar vlagatelj tudi zatrjuje v zahtevku za revizijo (str. 17"18). Direkcija temu sicer ugovarja, vendar Državna revizijska komisija njenim ugovorom ni sledila.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Zahteva po sorazmernosti izhaja tudi že iz temeljnega načela sorazmernosti (10. člen ZJN-2), skladno s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Predmet javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva je redno vzdrževanje državnih cest, niso pa "storitve zaposlovanja". Gospodarski subjekti organizirajo svoje poslovanje skladno s predpisi in se v okvirih predpisov samostojno odločajo, kako bodo zaposlovali. Iz točke 1.7 Prevzem delavcev, podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 16 razpisne dokumentacije) je razvidno, da se morajo gospodarski subjekti zavezati, da bodo zaposlili določene delavce vnaprej znanega delodajalca (tj. tistega, ki sedaj izvaja redno vzdrževanje državnih cest), čeprav jih za svoje poslovanje morda ne bi rabili, kar še posebno velja v tem primeru, ko je Direkcija določila kadrovski pogoj, ki vnaprej določa minimalno potrebno število delavcev. Taka zahteva razpisne dokumentacije neposredno omejuje samostojnost ravnanj gospodarskih subjektov, pri čemer so sedanji izvajalci rednega vzdrževanja državnih cest na posameznih območjih v prednosti (in torej privilegiranem položaju) pred tistimi gospodarskimi subjekti, ki se šele potegujejo za pridobitev posla, saj za sedanje izvajalce rednega vzdrževanja državnih cest navedena zahteva vsebinsko ne velja.

Direkcija zavrača očitke drugega vlagatelja o nepovezanosti pogoja s predmetom javnega naročila s tem, da "s to zahtevo se zagotavlja pomemben cilj koncedenta v javnem interesu, ki je v tem, da je prehod koncesije na novega kandidata izpeljan brez večjih težav in da lahko novi koncesionar takoj pristopi k izvedbi koncesije. To zagotavlja ravno kontinuiteta zaposlenih, ki dobro poznajo cestno omrežje in dejanske razmere glede stanja državnih cest na posameznem koncesijskem območju, kar daje trdno zagotovilo koncedentu, da bo novi koncesionar sposoben začeti izvajati koncesijo nemoteno in enprekinjeno." (str. 6 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar nemoteno in neprekinjeno izvajanje del ne more biti odvisno od sedanjih zaposlenih. Delavci sedanjega koncesionarja zato ne morejo biti razlog povezanosti pogoja s predmetom javnega naročila (tj. javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva).

Ker pogoj iz točke 1.7 Prevzem delavcev, podpoglavje A Pogoji za udeležbo na javnem razpisu (str. 16 razpisne dokumentacije) ni skladen z zahtevami ZJN-2 že iz predstavljenih razlogov, je Državna revizijska komisija (ne da bi še ugotavljala, ali je tudi nedoločen, kot to zatrjuje drugi vlagatelj, ker to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev) skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v tem delu zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu v obsegu, kot je predlagal drugi vlagatelj.

Drugi vlagatelj še navaja, da Direkcija, kljub večkratnim pozivom, ni hotela podaljšati roka za predložitev ponudb ("vlog"). Državna revizijska komisija tega očitka drugega vlagatelja ni posebej obravnavala v okviru reševanja zahtevka za revizijo, temveč nanj odgovarja v okviru napotkov po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo posameznih delov razpisne dokumentacije mora Direkcija, če se odloči nadaljevati postopek za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije, popraviti razpisno dokumentacijo, spremembe objaviti skladno z zahtevami za objavo sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije ter določiti nov rok za predložitev vlog in njihovo odpiranje. Z določitvijo novega roka za predložitev vlog bi drugi vlagatelj vsebinsko dosegel uspeh v zvezi z očitkom o nedopustnem ravnanju Direkcije, ki ni hotela podaljšati roka za predložitev vlog, in sicer ne glede na odgovor, ali bi bi bil ta očitek drugega vlagatelja (ne)utemeljen. Direkcija naj tudi preveri, ali je na podlagi sedanje ureditve, skladno z vsemi pravnimi podlagami, ki jih mora upoštevati, sploh mogoče izbrati najugodnejše ponudbe.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-357/2012-4 z dne 2. 11. 2012 zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo, o teh stroških odloča sedaj v tem sklepu.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je prvi vlagatelj uspel s pritožbo in z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.500 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in stroške za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Direkcija je dolžna prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.484 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.484 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-357/2012-5 z dne 2. 11. 2012 zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo, o teh stroških odloča sedaj v tem sklepu.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je drugi vlagatelj uspel s pritožbo in tudi delno z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom ZOdv-C, s 13. členom ZOdvT in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.500 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in stroške za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov. Glede na uspeh drugega vlagatelja, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje za polovičen, mu v tem obsegu priznava stroške.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.242 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.242 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN Direkciji nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je pri določitvi roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji Direkcija odzivnega poročila ne bo predložila, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 4. 1. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
" odvetnik Dušan Kecman, Vurnikova 2, 1000 Ljubljana,
" Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.