018-324/2012 Elektro Celje, d. d.

Številka: 018-324/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "zemeljska dela" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Brahigradnje, visoke in nizke gradnje, d. o. o., Podgorje 3, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Celje, d. d., Vrunčeva 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 18. 12. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 8. 6. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6130/2012) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-33/2011-NVV z dne 28. 8. 2012 sodelujoče gospodarske subjekte obvestil, da bo v sklopu 1 sklenil okvirni sporazum s petimi izmed njih: Ivan Valek, s. p., Škofija 26, Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: ponudnik Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah), Igor Berk, s. p. " Telsim, Cesta v Trnovlje 7, Celje (v nadaljevanju: ponudnik Igor Berk, s. p., Celje), Elektromontažna, zemeljska in gradbena dela Uka Jašari, s. p., Grobelno 100, Grobelno (v nadaljevanju: ponudnik Uka Jašari, s. p., Grobelno), HAL COM, d. o. o., Olimje 6, Podčetrtek (v nadaljevanju: ponudnik HAL COM, d. o. o., Podčetrtek) in Elektroinstalacije Franc Kaiser, s. p., Mihovce 47, Cirkovce (v nadaljevanju: ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in predlagal njeno razveljavitev "oziroma podrejeno", da se "razveljavi razpis in razpisno dokumentacijo za sklop 1 v celoti", uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Vlagatelj navaja, da je naročnik postopek oddaje naročila vodil netransparentno in kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, saj "je v postopku s pogajanji ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načelom enakopravne in nediskriminatorne obravnave ponudnikov, saj je sredi pogajanj, po prvem krogu pravila o pogajanjih dopolnil (oz. povedano drugače, na samih pogajanjih je spremenil protokol). Sprememba pravil o poteku pogajanj pa je bistveno vplivala na samo transparentnost in enakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi česar se vlagatelj ni mogel uvrstiti v drugi krog pogajanja.", "ponudbe ponudnikov: Berlek Igor s. p. "TELSIM[,] GVO d.o.o. s partnerjem[,] Franc Kaiser s.p., ter Valek Ivan s.p., Šmarje pri Jelšah" pa "bi ["] morale biti izločene in ne ocenjene kot pravočasne in formalno popolne".

Ponudnik Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah se je z dopisom z dne 19. 9. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da vozilo, ki ga je navedel v ponudbi, izpolnjuje naročnikove zahteve, kar dokazuje s posameznimi dokazili.

Ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce je naročniku 20. 9. 2012 poslal elektronsko sporočilo, h kateremu je predložil prometno dovoljenje za tovornjak z avtodvigalom in zdravniško spričevalo, ki "je v naši ponudbeni dokumentaciji - očitno je niso videli".

Ponudnik Igor Berk, s. p., Celje je naročniku poslal dopis z dne 21. 9. 2012, ki mu je priložil "dodatno dokazilo o opremi (dvigalu) tovornega vozila",v drugem pa navaja, da "oddana ponudba je primerna, pravilna in popolna, ker našteti očitki ne držijo", saj so vsi dokumenti v obliki upravno overjene fotokopije, iz naslovov referenčnih del na referenčnih potrdilih pa je neutemeljeno sklepati, da ne vsebujejo gradbenih del, in nadaljuje,da poseduje potrebno dokumentacijo (pogodbe, naročilnice, situacije in račune), s katero lahko dokazuje ustreznost del, čeprav so bila večinoma izvedena na železniški infrastrukturi.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. JN-33/2011-NVV z dne 3. 10. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da vlagatelj nosi stroške. Naročnik navaja, da je spoštoval protokol pogajanj, ga ni spreminjal ter je ponudnikom zagotovil enakopravno obravnavo in jim ni razkrival vlagateljevih cen s prvega kroga pogajanj. Naročnik zavrača tudi očitke o nepopolnosti ponudb ponudnikov Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah in Franc Kaiser, s. p., Cirkovce, za izpodbijanje ponudbe skupnih ponudnikov GVO, d. o. o., Ljubljana in GMl, d. o. o. Ljubljana pa navaja, da vlagatelj ne izkazuje interesa, sicer pa so očitki tudi neutemeljeni.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. NS/196062/2012-VS z dne 9. 10. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 10. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikove argumente.

Naročnik je z vlogo št. NS/197440/2010-VS z dne 12. 11. 2012 izpostavil, da vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 navaja nova dejstva, in ponavlja, da so vlagateljevi očitki neutemeljeni.

Državna revizijska komisija je podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-324/2012-4 z dne 4. 12. 2012).

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument "Ugotovitev potrebe in pobuda za začetek postopka za oddajo javnega naročila" št. D/180816/2011-SM z dne 14. 12. 2011, sklep o začetku postopka oddaje naročila, obvestilo o naročilu, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo v sklopu 1, ponudbe v sklopu 1 ponudnikov, s katerimi bo naročnik sklenil okvirni sporazum, in njihove dopolnitve, ponudbi v sklopu 1 ponudnikov, ki nista bila povabljena v prvi krog pogajanj, zapisnik o odpiranju ponudb, povabila k pogajanjem, zapisnike o pogajanjih, "Zapisnik o javnem prebiranju cen" z dne 13. 8. 2012, odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma in priloge k izjasnitvam ponudnikov Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah (prometno dovoljenje, zavarovalna polica, slike vozila in kopija računa) in Franc Kaiser, s. p., Cirkovce (prometno dovoljenje za tovornjak z avtodvigalom in zdravniško spričevalo). Državna revizijska komisija je kot nepotreben zavrnila dokaz z vpogledom v ponudbo skupnih ponudnikov GVO, d. o. o., Ljubljana in GML, d. o. o., Ljubljana, saj za rešitev zadeve ni pomembno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJNVETPS, ko je tudi njuno ponudbo štel za popolno. Državna revizijska komisija je predlog za izvedbo razjasnjevalnega sestanka zavrnila, saj ga vlagatelj ni pripravil tako, kot to določa drugi odstavek 35. člena ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni natančno opredelil, katera vprašanja naj se na sestanku razjasnijo, in niti ni navedel razlogov, zaradi katerih meni, da posameznega vprašanja ni mogoče razjasniti s pomočjo dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali postopka revizije. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi dokazne predloge za zaslišanje vlagateljevega direktorja, "vlagatelja" in strokovne komisije (očitno je vlagatelj mislil na posamezne člane strokovne komisije), saj ni jasno, o čem naj bi te osebe izpovedale (vlagatelj tega ni predstavil; gl. 236. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spr.; v nadaljevanju: ZPP) in 263. člen ZPP v zvezi z 236. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je zavrnila tudi dokazni predlog za vpogled v pogodbe ponudnika Igor Berk, s. p., Celje, "ki so bile podlaga za reference, na katere se sklicuje", saj vlagatelj v zvezi z dejstvi, ki naj bi se dokazovala s temi pogodbami (oziroma v zvezi z enim izmed referenčnih poslov, ki je ključen za ugotavljanje izpolnjevanja referenčnega pogoja), kot je Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju, ni zmogel trditvenega bremena. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika ter ponudnikov Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah, Igor Berk, s. p., Celje in Franc Kaiser, s. p., Cirkovce ter dokazov vlagatelja, naročnika ter ponudnikov Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah in Franc Kaiser, s. p., Cirkovce je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je iz obvestila o naročilu razvidno, da naročnik oddaja naročilo gradenj (točka II.1.2) za zemeljska dela (točka II.5 objave) po štirih sklopih (točka II.1.8 v povezavi s prilogami B) in da bo sklenil okvirni sporazum (točka II.1.3) za dve leti (točka II.1.4) upoštevajoč merilo najnižja cena (točka IV.2.1). Navedene podatke iz obvestila o naročilu potrjujejo tudi podatki iz razpisne dokumentacije, pri čemer je iz razpisne dokumentacije še razvidno, da je za sklop 1 predvidena sklenitev okvirnega sporazuma z največ s petimi strankami (21. točka Navodil za izdelavo ponudbe; str. 11 razpisne dokumentacije), naročnik pa je v 20. točki Navodil za izdelavo ponudbe (str. 10"11 razpisne dokumentacije) še predstavil, da "bo izvedel pogajanja v dveh krogih", v nadaljevanju te točke razpisne dokumentacije pa je opisal izvedbo pogajanj:
"Naročnik bo po pregledu in ocenitvi ponudb na udeležitev prvega kroga pogajanj pravočasno pisno pozval največ 7 glede na merila najugodnejših ponudnikov za Sklop 1 (Distribucijska enota Celje), največ 6 glede na merila najugodnejših ponudnikov za Sklop 2 (Distribucijska enota Krško), največ 6 glede na merila najugodnejših ponudnikov za Sklop 3 (Distribucijska enota Velenje), ter največ 5 glede na merila najugodnejših ponudnikov za Sklop 4 (Distribucijska enota Slovenj Gradec), katerih ponudbe bodo popolne.
Pogajanja bo naročnik izvajal z vsakim ponudnikom posebej, in sicer po vrstnem redu glede na čas prejema ponudb. V kolikor bo ponudnik podal ponudbo za več sklopov se bodo pogajanja z njim izvedla za vse sklope skupaj.
Predviden čas pogajanj je maksimalno 30 minut. Datum, ura in točna lokacija pogajanj bo ponudniku sporočena v zaprti kuverti, ki jo bo ponudnik prejel s priporočeno pošto s povratnico
O poteku pogajanj naročnik vodi zapisnik, ki ga podpišejo pogajalci naročnika in sodelujoči ponudniki. Naročnik se bo s ponudniki pogajal izključno o višini posameznih cenovnih postavk v ponudbi priloženih ponudbenih predračunih, ki so podlaga za skupno ponudbeno ceno.
Udeležba na pogajanjih ob določeni uri je za ponudnika pravica, zato v primeru da se ponudnik pogajanj ne udeleži ali zamudi na pogajanja za več kot 10 min naročnik v zapisnik zapiše ugotovitev, da se ponudnik ni udeležil pogajanj. V takšnem primeru obveljajo kot končne cene ponudbene predračunske postavke iz predložene ponudbe.
Pogajanj se lahko udeležijo največ trije predstavniki ponudnika, ki se morajo izkazati s pooblastilom za udeležbo na pogajanjih.
Pogajanja bodo potekala izključno med komisijo in ponudniki in bodo za javnost zaprta.
Ponudnik na pogajanjih lahko ponudi novo nižjo ceno za posamezne ali vse postavke ponudbenega predračuna, ki ga je predložil v svoji ponudbi.
V času pogajanj nihče od udeleženih na pogajanjih ne sme zapustiti prostora, kjer se vršijo pogajanja. Ob pričetku pogajanj bo naročnik ponudnikom predstavil svoje cenovno pogajalsko izhodišče kateremu naj bi se ponudniki kolikor je le mogoče približali. Pogajanja bodo potekala tako, da bo naročnik predlagal ponudnikom spremembo cen iz ponudbenih predračunov za posamezno postavko oz. postavke, ponudniki pa bodo lahko ponudili nove nižje cene, ki jih bodo vnesli v pripravljene predračune iz te razpisne dokumentacije. Pogajanja se zaključijo, ko ponudniki naročniku predajo končni ponudbeni predračun na obrazcu (OBR-6b) in se s strani naročnika preberejo končne ponudbene cene brez DDV.
Po končanem prvem krogu pogajanj bo naročnik izvedel javno prebiranje izpogajanih cen. Na javnem prebiranju bodo prebrane končne cene iz prvega kroga pogajanj. Datum javnega prebiranja cen bo predvidoma takoj po zaključku zadnjega pogajanja v prvem krogu, in bo sporočen ponudnikom v vabilu na pogajanja.
O javnem prebiranju se naredi zapisnik, ki ga podpišejo prisotni predstavniki ponudnikov in predstavniki naročnika.
Po izvedenem prvem krogu pogajanj bo naročnik ponovno ocenil vse popolne ponudbe skladno z merili iz točke 16. teh navodil, ter v drugi krog pogajanj pravočasno pisno pozval največ 5 glede na merila najugodnejših ponudnikov za Sklop 1 (Distribucijska enota Celje), največ 4 glede na merila najugodnejše ponudnike za Sklop 2 (Distribucijska enota Krško), največ 4 glede na merila najugodnejše ponudnike za Sklop 3 (Distribucijska enota Velenje), ter največ 3 glede na merila najugodnejše ponudnike za Sklop 4 (Distribucijska enota Slovenj Gradec), katerih ponudbe bodo popolne.
Drugi krog pogajanj se bo vršil na isti način kot prvi z edino razliko, da bodo pogajanja izvedena skupno za vse sklope.
Po zaključenem drugem krogu pogajanj bo naročnik ponovno ocenil vse popolne ponudbe skladno z merili iz točke 16. teh navodil izdal odločitev o oddaji naročila skladno s temi navodili."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil ponudbo za vse štiri sklope in da ga je naročnik povabil k pogajanjem (za prvi krog; povabilo št. NS/193136/2012-VS z dne 7. 8. 2012, ki ga je vlagatelj prejel 8. 8. 2012 (podpisana povratnica)). Vlagatelj se je pogajanj 9. 8. 2012, z začetkom ob 11. uri, udeležil (zapisnik o pogajanjih z dne 9. 8. 2012) in se pogajal o cenah za vse štiri sklope. Naročnik se je 9. in 10. 8. 2012 pogajal (prvi krog) še s šestimi drugimi ponudniki, 13. 8. 2012 pa je javno prebral cene, dosežene v prvem krogu pogajanj ("Zapisnik o javnem prebiranju cen" z dne 13. 8. 2012). Javnega prebiranja cen, doseženih v prvem krogu pogajanj, se je udeležil tudi vlagateljev predstavnik. Naročnik se z vlagateljem ni pogajal tudi v drugem krogu (gl. "Zapisnik o pogajanjih" z dne 23. 8. 2012).

Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 28. 6. 2012 in ugotovila, da je vlagatelj v sklopu 1 predložil ponudbo, ki je bila glede na podatke iz tega zapisnika, izmed 19 predloženih ponudb v sklopu 1 osma najcenejša ponudba v sklopu 1, ponudba skupnih ponudnikov GVO, d. o. o., Ljubljana in GML, d. o. o., Ljubljana pa je bila deveta najcenejša ponudba v sklopu 1. Vlagatelj in skupna ponudnika GVO, d. o. o., Ljubljana in GML, d. o. o., Ljubljana so bili kot šesti in sedmi udeleženec pogajanj povabljeni v prvi krog pogajanj v sklopu 1 očitno zato, ker je naročnik že pred prvim krogom pogajanj za dve izmed cenejših ponudb v sklopu 1 (druga in tretja ponudba po ceni) prejel dokazila, da ponudnika, ki sta ju predložila, ne izpolnjujeta dveh izmed pogojev, ki ju je določil naročnik. Po prvem krogu pogajanj je bila vlagateljeva ponudba v sklopu 1 glede na podatke iz "Zapisnika o javnem prebiranju cen" z dne 13. 8. 2012 sedma najcenejša ponudba in torej najdražja izmed ponudb sedmih ponudnikov, ki jih je naročnik povabil v prvi krog pogajanj.

Vlagatelj ne oporeka temu, da je naročnik (že v razpisni dokumentaciji) predvidel pogajanja in da jih je izvedel, temveč oporeka le temu, kako jih je izvedel. Vlagatelj torej ne oporeka temelju pogajanj, temveč njihovi izvedbi.

Vlagatelj trdi, da je naročnik "v postopku s pogajanji ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načelom enakopravne in nediskriminatorne obravnave ponudnikov, saj je sredi pogajanj, po prvem krogu pravila o pogajanjih dopolnil (oz. povedano drugače, na samih pogajanjih je spremenil protokol) spremenil. Sprememba pravil o poteku pogajanj pa je bistveno vplivala na samo transparentnost in enakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi česar se vlagatelj ni mogel uvrstiti v drugi krog pogajanj." Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik od ponudnikov v fazi pogajanj izrecno zahteval, da "mora biti končna ponudbena cena na ponudbenem predračunu identična končni izpogajani ponudbeni ceni za posamezen sklop doseženi med naročnikom in ponudnikom na pogajanjih", s čimer je samovoljno spremenil pravila o pogajanjih.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik o pogajanjih z dne 9. 8. 2012, ki ga je naročnik sestavil v zvezi s pogajanji z vlagateljem (prvi krog), in ugotovila, da je vanj med drugim zapisal:
"Ponudniku se podajo naročnikova izhodišča za pogajanja.
Ponudnik poda končno ponudbeno ceno za posamezen sklop, ter se zaveže naročniku predati končni ponudbeni predračun na obrazcu OBR-6 v pisni in elektronski verziji za vse sklope najkasneje do ponedeljka dne 13.8.2012 do 8.00 ure v vložišče v nasprotnem primeru bodo kot končne cene ponudnika obveljale cene iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 28.06.2012."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v "Zapisnik o javnem prebiranju cen" z dne 13. 8. 2012 in ugotovila, da je naročnik med drugim zapisal:
"Ponudniki so na pogajanjih podali končne ponudbene cene za posamezni sklop, ter se, v kolikor niso imeli pripravljenega končnega ponudbenega predračuna na obrazcu OBR-6, zavezali predati le tega do najkasneje do ponedeljka dne 13.08.2012 do 8:00 ure v vložišče naročnika, pri čemer so bili izrecno opozorjeni, da mora biti končna ponudbena cena na ponudbenem predračunu identična končni izpogajani ponudbeni ceni za posamezni sklop doseženi med naročnikom in ponudnikom na pogajanjih, ter da bodo v primeru nepredložitve ponudbenega predračuna kot končne cene obveljale cene iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 28.06.2012."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz 20. točke Navodil za izdelavo ponudbe (str. 10"11 razpisne dokumentacije) razvidno, da se bo naročnik (tj. zanj komisija) v prvem krogu pogajal z vsakim ponudnikom posamezno, pri čemer je predviden čas pogajanj maksimalno 30 minut, v času pogajanj pa nihče od udeleženih na pogajanjih ne sme zapustiti prostora, kjer se vršijo pogajanja. Iz navedenih podatkov izhaja, da so pogajanja z vsakim izmed povabljenih ponudnikov tista ravnanja, ki se zgodijo v predvidoma maksimalno 30-minutnem časovnem obdobju na lokaciji, ki jo določi naročnik. Določbo, da "Pogajanja se zaključijo, ko ponudniki naročniku predajo končni ponudbeni predračun na obrazcu (OBR-6b) in se s strani naročnika preberejo končne ponudbene cene brez DDV.", je treba tolmačiti povezano z drugimi zahtevami protokola pogajanj, kar pomeni, da bi moral ponudnik naročniku v času, določenem za pogajanja (po poteku maksimalno 30 minut), izročiti tudi ponudbeni predračun, v katerega bi moral vnesti vrednosti postavk. Vrednosti postavk so tiste, ki se dosežejo na pogajanjih. To pomeni, da te predstavljajo vsebino končne ponudbe, ki jo morajo ponudniki prikazati v obrazcu OBR-6.

Četudi je naročnik zapisal, da se pri zaključku upošteva tudi prebiranje končnih ponudbenih cen, je prebiranje cen naročnikovo in ne ponudnikovo ravnanje, zato ta določba ne vpliva na vprašanje oblikovanja cen. Do prebiranja cen lahko sicer pride le po tem, ko so cene že oblikovane in predstavljene naročniku. Naročniku pa so morale biti predstavljene z vnosom v pripravljeni predračun iz razpisne dokumentacije, in sicer do poteka 30-minutnega časa za pogajanja.

Naročnik je ob pogajanjih tudi vlagatelju omogočil, da ponudbenega predračuna (izpolnjeni obrazec OBR-6) ne izroči do poteka 30-minutnem času za pogajanja, temveč, da ga predloži "najkasneje do ponedeljka dne 13.8.2012 do 8.00 ure v vložišče". Vlagatelj ne navaja, da je s tem naročnik kršil protokol. Sicer pa to naročnikovo ravnanje, ko je vlagatelju omogočil, da predloži izpolnjen obrazec OBR-6 kasneje, ni ravnanje naročnika, ki bi omejevalo ali oviralo vlagateljevo sodelovanje v postopku oddaje naročila.

V primeru, ko mora ponudnik predložiti obrazec z vpisanimi cenami, ki morajo biti enake tistim, ki so bile doseže v 30-minutnem času za pogajanja in jih je naročnik zapisal na zapisnik, položaj ponudnikov ni mogel biti prizadet, saj gre za prikazovanje istih podatkov.

Vlagatelj ne uspe dokazati, da je naročnikova zahteva, da "mora biti končna ponudbena cena na ponudbenem računu identična končni izpogajani ceni za posamezen sklop doseženi med naročnikom in ponudnikom na pogajanjih" (str. 4 zahtevka za revizijo), posegla v vlagateljev položaj v postopku oddaje naročila. Naročnik je namreč zahteval enakost podatkov, ki bi jih vlagatelj predložil "najkasneje do ponedeljka dne 13.8.2012 do 8.00 ure v vložišče", s tistimi podatki, ki jih je moral vlagatelj skladno z zahtevami protokola pogajanj zagotoviti do poteka 30-minutnega časa za pogajanja.

Vlagatelj sicer tudi navaja, da "pogajanja v četrtek, na katerih je moral povedati ceno, oddajo obrazca pa v ponedeljek, ko so po vedenju vlagatelja konkurenčni ponudniki (že v četrtek) vedeli za njegovo ceno, nimajo nobenega smisla", in da jih je naročnik vodil netransparentno, vendar Državna revizijska komisija ni organizirala razjasnjevalnega sestanka niti ni zaslišala fizičnih oseb, saj ni jasno, o čem naj bi te osebe izpovedale. Vlagatelj tega ni predstavil. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni predstavil niti dejanskega stanja, ki bi lahko bilo za dokazovanje pravnorelevantno. Vlagatelj namreč ne zatrjuje, da so konkurenti izvedeli za vlagateljeve cene po naročniku, preden so se začeli pogajati z naročnikom ali pa med samimi pogajanji.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel dokazati kršitev v zvezi s pogajanji.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da so ponudbe ponudnikov Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah, Igor Berk, s. p., Celje in Franc Kaiser, s. p., Cirkovce ter skupnih ponudnikov GVO, d. o. o., Ljubljana in GML, d. o. o., Ljubljana nepopolne. Vlagatelj torej ne zatrjuje, da sta tudi ponudbi ponudnikov Uka Jašari, s. p., Grobelno in HAL COM, d. o. o., Podčetrtek nepopolni, zato je štela, da vlagatelju ni sporno, da se je naročnik odločil skleniti okvirni sporazum tudi s tema ponudnikoma. Vlagatelj sicer v vlogi z dne 10. 10. 2012 navaja, da je tudi ponudba ponudnika HAL COM, d. o. o., Podčetrtek nepopolna, ker je ta ponudnik v ponudbi predložil neoverjene fotokopije, vendar Državna revizijska komisija teh dejstev ni ugotavljala in niti ni obravnavala kršitve, povezane z zatrjevanimi dejstvi, saj vlagatelj širjenja trditvene podlage in uveljavljanja nove kršitve ni opravičil (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi (formalno nepopolnih) ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak).

Skladno z 18. točko 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Skladno z 20. točko 2. člena ZJNVETPS je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, da ponudba ponudnika Igor Berk, s. p., Celje ni popolna.

Vlagatelj najprej navaja, da so "vsi dokumenti, s katerimi" ponudnik Igor Berk, s. p., Celje "dokazuje usposobljenost", "v obliki fotokopije in ne v originalu, oziroma v notarski obliki niti niso upravno overjeni", zato je njegova ponudba "vsaj neprimerna in nepopolna".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 6. točki Navodil za izdelavo ponudb (Listine v ponudbi; str. 6 razpisne dokumentacije) med drugim določil:
"Vsi dokumenti morajo biti predloženi v originalu oz. mora kopija imeti notarsko ali upravno overitev, da je enaka originalu. Izjema je lahko le potrdilo o referencah za katerega naročnik praviloma zahteva, da je ponudbi priložen v originalu, vendar enakovredno veljajo tudi kopije. Naročnik ima pravico, da naknadno zahteva originalno listino, ki jo mora ponudnik predložiti na vpogled v roku, ki ga določi naročnik, v primeru nepredložitve se ponudba takšnega ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila."

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zavrnil vlagateljev očitek s pojasnilom, da "so v ponudbi vsi dokumenti, ki so bili dani kot fotokopije overjeni z upravno overitvijo".

Vlagatelj je v vlogi z dne 10. 10. 2012 navedel, da "se po ponovnem pregledu kopij strinja, da so bile listine pri tem ponudniku overjene".

Ker se je vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 strinjal z naročnikovim pojasnilom, je Državna revizijska komisija štela, da dejansko stanje med strankama več ni sporno in da vlagatelj več ne vztraja z očitkom v zvezi z overitvijo dokazil, zato ga ni obravnavala.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudnik Igor Berk, s. p., Celje nima referenc.

Naročnik je v točki 13.4 Navodil za izdelavo ponudbe (str. 8 razpisne dokumentacije) določil:
"Potrdilo o referencah ponudnika:
Ponudnik mora dokazati, da je v obdobju od 01.06.2009 do 31.05.2012 uspešno izvedel zemeljska oz. gradbena dela za sanacijo oz. novogradnjo elektroenergetskih objektov v minimalni vrednosti 275.000 EUR na področju Evropske unije (EU) oz. Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).
Dokazilo: Potrdila o referencah (OBR-8)
Op.: Upoštevale se bodo samo reference, katerih pogodba oz. izvedba je zaključena!
Naročnik si pridržuje pravico predložene reference preveriti in jih ne upoštevati v kolikor jih ne bo mogoče preveriti."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obrazec za reference določil kot obrazec OBR-8a (str. 29 razpisne dokumentacije) in ne kot obrazec OBR-8, kot je napisano v točki 13.4 Navodil za izdelavo ponudbe (str. 8 razpisne dokumentacije). Obrazec OBR-8a sestavlja več razdelkov, ki jih je bilo treba izpolniti (podatki o ponudniku oziroma podizvajalcu, tabela za predstavitev referenčni poslov in kontaktni podatki dajalca referenc), dajalec reference pa je moral oceniti "kvaliteto izvednih storitev" z bodisi uspešno bodisi z neuspešno in potrdila potrditi (podpis odgovorne osebe in žig). Tabelo na obrazcu OBR-8a je bilo treba izpolniti s podatki: "Št. pogodbe oz. naročila", "Pogodbeni partner", "Predmet pogodbe oz. naročila (obvezno navesti tudi elektroenergetski objekt)", "Čas realizacije" in "Količine oz. vrednost v EUR".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Igor Berk, s. p., Celje, pri čemer je ugotovila, da je predložil šest izpolnjenih in podpisanih referenčnih potrdil, ki se nanašajo na 11 poslov. Štiri izmed teh potrdil so žigosana, dve potrdili pa nista.

Vlagatelj je izmed teh 11 referenčnih poslov ponudnika Igor Berk, s. p., Celje naštel 10 in zanje navaja, da "vsebinski zahtevi naročnika iz razpisa (referenca, ki dokazuje zemeljska oz. gradbena dela za sanacijo oz. novogradnjo elektroenergetskih objektov) ne ustreza nobena od prej navedenih referenc". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v zvezi s temi posli vlagatelj ne problematizira referenčnega obdobja in kraja izvedbe ter uspešnosti izvedbe, zato je štela, da v teh delih referenčni posli izpolnjujejo zahteve referenčnega pogoja. Državna revizijska komisija nadalje še ugotavlja, da vlagatelj za te posle ne zatrjuje, da vrednosti, ki so navedene v obrazcih OBR-8a, niso prave.

Ker vlagatelj ne zatrjuje, da je 11. referenčni posel (torej tisti, ki ga ni naštel) neskladen z zahtevami referenčnega pogoja, Državna revizijska komisija ni mogla ugotavljati, ali tudi ta referenčni posel odstopa od zahtev referenčnega pogoja. Upoštevajoč ta izhodišča je zato treba ne glede na morebitno vsebinsko, časovno ali krajevno neskladnost 11. referenčnega posla z zahtevami referenčnega pogoja, šteti, da ga je mogoče upoštevati pri ugotavljanju, ali ponudnik Igor Berk, s. p., Celje izpolnjuje referenčni pogoj. Vrednost tega referenčnega posla znaša 3.832 eurov, zato za izpolnitev referenčnega pogoja ne zadošča. Tako bi bilo treba še ugotoviti, ali izmed spornih 10 referenčnih poslov, ki so skupaj vredni 575.806,55 eurov, še kakšen referenčni posel izpolnjuje zahteve referenčnega pogoja in njihova skupna vrednost znaša vsaj 271.168 eurov.

Vlagatelj za dva izmed naštetih 10 referenčnih poslov ponudnika Igor Berk, s. p., Celje (tj. deveti in deseti našteti referenčni posel) navaja, da vključujeta gradbena dela, vendar ne za sanacijo oziroma novogradnjo elektroenergetskih objektov, za drugih osem referenčnih poslov pa zatrjuje, da ne izkazujejo, da je ponudnik Igor Berk, s. p., Celje "izvedel zemeljska oz. gradbena dela, temveč izkazujejo zgolj menjalo in popravilo razlnih kab. Omar". Vlagatelj za slednjih osem referenčnih poslov sploh ne navaja, da se referenčna dela niso izvajala na elektroenergetskih objektih, temveč se je omejil na zatrjevanje, da dela niso bila zemeljska oziroma gradbena, kar je utemeljil na navedbi iz razdelka "Predmet pogodbe oz. naročila (obvezno navesti tudi elektroenergetski objekt)".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se med spornimi 10 referenčnimi posli nahaja tudi posel, ki je v razdelku "Predmet pogodbe oz. naročila (obvezno navesti tudi elektroenergetski objekt)" naveden kot "modernizacija SV naprav na progi Divača"Koper (elektroenergetska dela)". Vrednost tega posla znaša 318.474,39 eurov. V primeru, če bi se ugotovilo kakšno neskladnost tega referenčnega posla z zahtevami referenčnega pogoja in bi ga naročnik ne mogel upoštevati ponudniku Igor Berk, s. p., Celje, bi vrednost drugih devet (za vlagatelja spornih) referenčnih poslov skupaj znašala 257.332,16 eurov, kar je manj od potrebnih vsaj 271.168 eurov. In obratno. Če bi vlagatelj ne uspel dokazati neustreznosti tega referenčnega posla, bi ponudnik Igor Berk, s. p., Celje uspel preseči minimalni vrednostni prag za priznanje referenčnega pogoja. Zato je Državna revizijska komisija najprej preizkusila vlagateljev očitek v zvezi z izpostavljenim referenčnim poslom.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v zvezi z referenčnimi posli ponudnika Igor Berk, s. p., Celje med drugim navaja, da je "iz samih referenčnih potrdil razbral, da je ponudnik predložil zadostno količino referenčnih potrdil in presegal zahtevano minimalno vrednost del. Referenčna potrdila po oceni naročnika verodostojno izkazujejo izvedbo zemeljskih oz. gradbenih del na elektroenergetskih objektih, zato referenc ni dodatno preverjal pri referenčnih naročnikih. Vlagateljev očitek, da železniška infrastruktura ni elektroenergetski objekt je neutemeljen, saj ni sporno, da tudi po tej infrastrukturi teče električna energija." Iz naročnikovega pojasnila v odločitvi o zahtevku za revizijo je tako razvidno, da je naročnik upošteval referenčna potrdila, predložena v ponudbi ponudnika Igor Berk, s. p., Celje, in jih ni morebiti preverjal pri njihovih izdajateljih.

Ponudnik Igor Berk, s. p., Celje je v vlogi z dne 21. 9. 2012 navedel, da "v referenčnih obrazcih so navedeni uradni nazivi objektov. Iz njihovih naslovov je neutemeljeno sklepati, da ne vsebujejo gradbenih del. Posedujemo vso potrebno dokumentacijo (pogodbe, naročilnice, situacije in računi), s katero lahko dokazujemo ustreznost del, čeprav so izvedena večinoma na železniški infrastrukturi. Posebej izpostavljamo dela na Modernizaciji SV naprav Divača " Koper, ki v skupni vrednosti krepko presegajo vrednost zahtevano v razpisnih pogojih, vsebujejo pa vse segmente del, ki so navedeni v ponudbenem popisu del." K tej vlogi ponudnik Igor Berk, s. p., Celje ni predložil nobenega dokazila, ki bi potrjeval trditev, da dela na najvrednejšem referenčnem poslu "vsebujejo ["] vse segmente del, ki so navedeni v ponudbenem popisu del", vendar to, kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju, zaradi dejanskih okoliščin primera ni ključno.

Državna revizijska komisija se strinja s ponudnikom Igor Berk, s. p., Celje, da poimenovanje referenčnega posla ne pomeni že, da posel ne vsebuje zahtevanih del po referenčnem pogoju. Vlagatelj sicer zatrjuje, da so se tudi pri referenčnem poslu "modernizacija SV naprav na progi Divača"Koper (elektroenergetska dela)" zgolj popravljale in menjale razne kabelske omare, vendar tega z ničimer ne dokazuje, to pa ne izhaja niti iz podatkov, ki so navedeni v razdelku "Predmet pogodbe oz. naročila (obvezno navesti tudi elektroenergetski objekt)", saj je treba razbrati, da je šlo za dela, povezana s signalnovarnostnimi (SV) napravami. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je sedem referenčnih poslov, za katere vlagatelj trdi, da "izkazujejo zgolj menjalo in popravilo razlnih kab. Omar", v vrednostnem razponu med 3.331,81 eurov (najcenejši posel) in 10.881 eurov (najdražji posel), kar pomeni znatna, tudi več(deset)kratna odstopanja od vrednosti referenčnega posla "modernizacija SV naprav na progi Divača"Koper (elektroenergetska dela)", in je tudi zato neprepričljiva vlagateljeva (nedokazana) trditev, da tudi ta referenčni posel "izkazuje["] zgolj menjalo in popravilo razlnih kab. Omar". Državna revizijska komisija še dodaja, da je v zadevi ključno zlasti to, da vlagatelj ne more uspešno zatrjevati neskladnosti izpostavljenega referenčnega posla zgolj z zanikanjem, da ni šlo za izvedbo zemeljskih oziroma gradbenih del, in z zatrjevanjem, da referenčno potrdilo "izkazuje["] zgolj menjalo in popravilo razlnih kab. Omar", saj je treba upoštevati, da je na vlagatelju trditveno in dokazno breme (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) za očitane kršitve (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj bi v tem primeru mogel in moral konkretno navesti, kaj so bila dela, ki jih je izvajal ponudnik Igor Berk, s. p., Celje pri spornem referenčnem poslu in to dokazovati. Šele, ko bi vlagatelj uspel doseči ta prag, bi se lahko zahtevalo, da naročnik to dokazano ovrže. Zato tudi v primeru, če ponudnik Igor Berk, s. p., Celje ni predložil nobenega dokazila, ki bi potrdil njegove trditve, to ni relevantno, ker vlagatelj ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, naročniku pa ni mogoče že očitati, da se ni smel zadovoljiti zgolj s spornim referenčnim potrdilom. Vlagatelj še navaja, "naj se od ponudnika zahteva pogodbe, ki so bile podlaga za reference, na katere se sklicuje, saj bo iz teh pogodb jasno razbrati, kaj je predmet pogodbe". Ravno s to trditvijo vlagatelj potrjuje stališče Državne revizijske komisije, da ni zmogel niti trditvenega bremena, saj je razvidno, da bi bila predložitev pogodbe šele podlaga za zatrjevanje vsebine referenčnih del, ne pa morebiti potrjevanje konkretnih trditev, da referenčna dela obsegajo neka druga dela (ki jih vlagatelj ni konkretiziral).

Vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 ponavlja očitek, da ponudnik Igor Berk, s. p., Celje ne izpolnjuje referenčnega pogoja, vendar na novo navaja, da 1. je tovorno vozilo Mercedes SK 2544l 6×2 na seznamu naveden kot vozilo z dvigalom, na računu pa ni navedeno, da ima dvigalo, in 2. zavarovalna polica, ki se nanaša na zavarovanje odgovornosti, ne izkazuje zavarovanja odgovornosti za gradbena dela, temveč za servisiranje telekomunikacijskih omrežij. Skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema meritorne odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar z omejitvijo, da ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov. Ta omejitev pa ni podana, če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni niti zatrjeval (kaj šele dokazoval) nekrivdnih razlogov za navajanje novih kršitev, dejstev in dokazov, zato očitkov v zvezi z vozilom z dvigalom in pomanjkljivostjo zavarovanja, ker niso izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni obravnavala.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS, ko se je odločil, da s ponudnikom Igor Berk, s. p., Celje sklene okvirni sporazum. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da to sicer ne pomeni, da se ne bi moglo v kakšni kasnejši fazi postopka ali pa v kakšnem drugem postopku ugotoviti, da naročnik ni ravnal na način, kot ga zahteva ZJNVETPS, vendar za postopek pravnega varstva, ki ga je sprožil vlagatelj, to ne more biti pomembno, ker je na vlagatelju trditveno in dokazno breme za očitane kršitve (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN).

Vlagatelj nadalje navaja, da ponudba ponudnika Franc Kaiser, s. p., Cirkovce ni popolna.

Vlagatelj najprej navaja, da "ponudba in ponudbena dokumentacija, oziroma da dokumenti, ki dokazuje usposobljenost, so v obliki fotokopije in ne v originalu, oziroma v notarski obliki niti niso upravno overjeni, zato je ponudba ponudnika "vsaj neprimerna in nepopolna".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Franc Kaiser, s. p., Cirkovce in ugotovila, da je nekatera dokumentacija predložena v originalu, nekatera pa v neoverjenih fotokopijah. V originalu so predloženi vsi ponudbeni obrazci in vzorci, ki jih je moral potrditi (podpis in žig) ponudnik, ponudbeni predračun, bančni potrdili, bančna garancija za resnost ponudbe, referenčni potrdili, izjava zavarovalnice, najemna pogodba in izjava o sklenitvi zavarovanja za stroj. V fotokopijah se nahaja večina prilog (in ne vse priloge) k obrazcema OBR-12a in OBR-12b.

Naročnik je v 1. točki obrazca OBR-11 (str. 32"33 razpisne dokumentacije) določil "Osnovne zahteve":
"Ponudnik mora imeti v lasti ali najemu vsaj en (1) stroj do 5 t (npr. bager goseničar), en (1) stroj nad 5 t (npr. bager goseničar, kombinirka), eno (1) tovorno vozilo nad 5 t z avtodvigalom, en (1) vibracijski nabijač, en (1) agregat z močjo najmanj 4 kW, eno (1) transportno vozilo za prevoz delavcev in opreme. Za vse navedeno je ponudnik dolžan priložiti ustrezna dokazila.
Dokazilo: Seznam strojev na obrazcu (OBR-12a) in dokazilo o lastništvu oz. veljavna predpogodba o najemu strojev za obdobje najmanj dve leti od roka za oddajo ponudb.

Ponudnik mora imeti zaposlene:najmanj štiri (4) delavce, od tega najmanj eden (1) delavec z ustrezno strokovno izobrazbo (strojnik gradbene mehanizacije);
Poleg tega morajo imeti vsi zgoraj navedeni delavci uspešno opravljen zdravniški pregled ter izpit iz varstva pri delu.
Za vse navedeno je ponudnik dolžan priložiti ustrezna dokazila
Dokazilo: Poimenski seznam kadrov na obrazcu (OBR-12b), dokazilo o razpoložljivosti (pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu ali pogodbo o sodelovanju ali izjava delavca, da bo na voljo ipd.), potrdila o opravljenem zdravniškem pregledu in potrdila o opravljenem izpitu iz varstva pri delu.",
v 3. točki "Zahtevane priloge" pa:
"Ponudnik mora ponudbi priložiti kopijo zavarovalne police zavarovanja splošne civilne odgovornosti v višini najmanj 100.000,00 EUR in kopije zavarovalnih polic vseh delovnih strojev, ki jih bo v času trajanja pogodbe uporabljal. Zavarovanje mora veljati najmanj dve leti od roka za oddajo ponudb, ter se mora v primeru poteka police pred iztekom pogodbenega razmerja obvezno podaljšati do izteka pogodbenega obdobja. Zavarovalne police morajo biti sklenjene po slovenskem pravu in pri morebitnem uveljavljanju odškodnine se mora upoštevati slovensko pravo. V kolikor ponudnik še nima sklenjenega posameznega zgoraj navedenega zavarovanja, mora priložiti ponudbi izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da bo najkasneje en dan pred sklenitvijo pogodbe sklenil ustrezno zavarovanje in naročniku skupaj s podpisano pogodbo predložil kopijo police. V primeru, da katera izmed zavarovalnih polic poteče pred potekom pogodbenega razmerja je izvajalec dolžan naročniku predložil kopijo nove police najkasneje v roku 30 dni od poteka stare zavarovalne police."

Iz obrazca OBR-11 je razvidno, da je naročnik zahteval predložitev določenih dokazil (glede razpolaganja s stroji, kadri in zavarovanji), skladno s 6. točko Navodil za izdelavo ponudb (Listine v ponudbi; str. 6 razpisne dokumentacije) pa bi morale biti fotokopije dokumentov notarsko ali upravno overjene. Vendar je naročnik 19. 6. 2012, ob 7.33, na portalu javnih naročil objavil tudi odgovor (s čimer je postal del razpisne dokumentacije; drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS), ki zahtevo po overitvi vseh dokumentov relativizira. Naročnik je namreč na vprašanje "Zaposlenih imamo več 10 delavcev,ali za vse priložimo potrdila o opravljenih izptih varstva pri delu in zdravniških pregledih,in ali morajo biti notarsko overjena" Glede na drugo točko Osnovnih zahtev/obr.11/ je verjetno dovolj le za 4 zaposlene,eden od njih pa mora biti strojnik gradbene mehanizacije." odgovoril, da "Ponudnik mora ponudbi priložiti potrdila za vse delavce navedene na ponudbi priloženem seznamu. Notarska overitev potrdil ni potrebna. Od izbranih ponudnikov pa bo naročnik pred podpisom pogodbe zahteval seznam vseh delavcev, ki bodo delali na objektih naročnika in tudi potrdila za vse te delavce zaradi naročnikovih obveznosti na podlagi zakonskih in podzakonskih predpisov." Čeprav je v tem primeru naročnik odgovarjal le glede notarske overitve (ne pa tudi upravne overitve), je treba razbrati, da overitev vseh dokumentov v ponudbi nima takšne teže, kot skuša prikazati vlagatelj, saj naročnik za nekatera dokazila več ne zahteva notarske overitve. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da je naročnik v zvezi z dokazili na portalu javnih naročil objavil še druge odgovore, pri čemer iz odgovora, objavljenega 21. 6. 2012, ob 8.11, ne izhaja opozorilo o overitvi fotokopij, iz odgovora, objavljenega 21. 6. 2012, ob 8.13, izhaja le, katera dokazila je treba predložiti kot dokazilo o lastništvu strojev, iz odgovora, objavljenega 22. 6. 2012, ob 8.23, pa je razvidno napotilo ponudnikom, da so glede overitve dokumentov "navodila ["] zapisana v točki 6. "Listine v ponudbi" predmetne razpisne dokumentacije (OBR-2)". Iz celote naročnikovih odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil, ni mogoče razbrati dovolj jasnega stališča glede potrebe po overjanju fotokopij, saj po eni strani naročnik napotuje ponudnike na določbo v razpisni dokumentaciji, ki obravnava vprašanje overitev fotokopij, po drugi strani pa vsaj za nekatere dokumente overitve (sicer pred notarjem) ne zahteva.

Čeprav ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce ni overil fotokopij prilog k obrazcema OBR-12a in OBR-12b, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je to v konkretnih okoliščinah mogoče šteti kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere ponudba ni niti formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija je za tako stališče izhajala iz naveznih okoliščin primera: najprej je treba ponoviti, da je bil naročnik v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil, nekonsistenten in je z dopustitvijo neoveritve enega izmed dokazil dopustil tolmačenje razpisne dokumentacije, da overitev fotokopij nima v tem primeru ključne teže, nadalje pa naročnik ni predvidel kakšne posledice za neizpolnitev te zahteve (prim. s 14. točko Navodil za izdelavo ponudbe; Izločitev ponudb, str. 8"9 razpisne dokumentacije), vsebina teh dokazil pa tudi ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merilo (ki je najnižja cena). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ZJNVETPS neposredno ne ureja vprašanja overitev fotokopij dokazil, v vseh primerih javnega naročanja pa je (tudi v fazi izbora ponudb oziroma skleniteljev okvirnega sporazuma) treba izhajati iz temeljnega načela sorazmernosti (11. člen ZJNVETPS v povezavi s 16. členom ZJNVETPS). S tem se Državna revizijska komisija pridržuje naročnikovem stališču iz odločitve o zahtevku za revizijo, kjer navaja, da je neoveritev fotokopij štel za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da očitek ni utemeljen že na tej podlagi, ni posebej ugotavljala, ali bi šlo pri spornih dokazilih za dokazila, ki jih ponudniku tudi sicer ni treba predložiti kot overjeno fotokopijo, ker bi bilo npr. dokazilo o podatku, ki se vodi v uradnih evidencah ali pa bi naročnik podatek lahko sam preveril.

Vlagatelj nadalje navaja "iz dokumentov, ki so v ponudbi izhaja, da nima zahtevanega avtodvigala", saj "dejstvo je, da je ponudnik z roko na dokument v njegovi ponudbi sicer zapisal, da gre za avtodvigalo, vlagatelj pa je glede na poznavanje mehanizacije, s katero ta ponudnik razpolaga prepričan, da tega nima. V dokaz vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija od ponudnika zahtevata, da predloži prometno dovoljenje, iz katerega bo razvidno, da ne razpolaga z avtodvigalom. tega dovoljenja objektivno gledano vlagatelj ne more pridobiti in predložiti, ker gre za oseben dokument, zato je izvedba predlaganega dokaza nujna. V prometnem dovoljenju mora pisati, ali gre za priključnik z dvigalom, ali ne."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvi alinei 1. točke obrazca OBR-11 (str. 32"33 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik imeti v lasti ali najemu vsaj "eno (1) tovorno vozilo nad 5 t z avtodvigalom", kar dokaže s "seznamom strojev na obrazcu (OBR-12a) in dokazilom o lastništvu oz. veljavno predpogodbo o najemu strojev za obdobje najmanj dve leti od roka za oddajo ponudb". Naročnik je v obrazcu OBR-12a, ki so ga morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig), določil tabelo s stolpcema "Naziv stroja" in "Oznaka".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Franc Kaiser, s. p., Cirkovce in ugotovila, da je predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-12a, v katerem je v tabeli v razdelku "Naziv stroja" zapisal "tovorno vozilo z avtodvigalom", v razdelku "Oznaka" pa "TAM 130 T 11 BK". Za to vozilo je predložil fotokopijo računa, ki se nanaša na vozilo z oznako, kot jo je navedel v obrazcu OBR-12a, na katerega je dopisal "tovornjak z avtodvigalom".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev očitek kontradiktoren, saj vlagatelj najprej ugotavlja, da iz dokazil v ponudbi izhaja, da ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce nima avtodvigala, vendar priznava, da je na predloženem dokazilu (račun) dopisano, da gre za tovorno vozilo z avtodvigalom. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce ne razpolaga s tovornim vozilom z avtodvigalom. Ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce je namreč k izjasnitvi o zahtevku za revizijo predložil fotokopijo prometnega dovoljenja za tovorno vozilo "TAM 130 T 11 BK", iz njega pa je razvidno, da je ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce njegov lastnik in da gre za tovorno vozilo z "obliko karoserije" "BA keson prekucnik z dvigalom". Navedena priloga k izjasnitvi torej potrjuje vsebino obrazca OBR-12a in dokazila (račun) in ne gre za novo dokazilo, s katerim se dopolnjuje ponudba, kot to vlagatelj navaja v vlogi z dne 10. 10. 2012. Prav tako vlagatelj šele v vlogi z dne 10. 10. 2012, ne da bi to opravičil (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), ne more spreminjati trditvene podlage in navajati novih kršitev in dejstev. Vlagatelj je namreč s tem, ko je povedal, zakaj ni mogoče upoštevati računa, ki je predložen v ponudbi, spremenil trditveno podlago, ker je navajal dejstva, ki jih ni navajal že v zahtevku za revizijo, poleg tega pa je naročniku šele v vlogi z dne 10. 10. 2012 očital, da je upošteval ta račun. Ker vlagatelj razlogov za dovolitev spremembe trditvene podlage ter navajanje novih dejstev in kršitev ni niti zatrjeval (kaj šele dokazal), Državna revizijska komisija ni upoštevala novih navedb in kršitev iz vloge z dne 10. 10. 2012.

Vlagatelj še navaja, da "v ponudbi ni najti zdravniškega spričevala za strojnika, kar je bil pogoj iz razpisa".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvi alinei 2. točke obrazca OBR-11 (str. 32"33 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik imeti zaposlene najmanj štiri delavce, od tega mora biti najmanj en delavec z ustrezno strokovno izobrazbo (strojnik gradbene mehanizacije), vsi ti delavci pa morajo imeti uspešno opravljen zdravniški pregled in izpit iz varstva pri delu, kar ponudniki dokazujejo s "poimenskim seznamom kadrov na obrazcu (OBR-12b), dokazilom o razpoložljivosti (pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu ali pogodbo o sodelovanju ali izjava delavca, da bo na voljo ipd.), potrdili o opravljenem zdravniškem pregledu in potrdili o opravljenem izpitu iz varstva pri delu." Naročnik je v obrazcu OBR-12a, ki so ga morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig), določil tabelo s stolpcema "Ime in priimek" in "Strokovna usposobljenost oz. poklic".

Pri obravnavi tega vlagateljevega očitka je treba upoštevati tudi odgovor, objavljen 19. 6. 2012, ob 7.33, na portalu javnih naročil, ki je skladno z drugim odstavkom 74. člena ZJNVETPS postal del razpisne dokumentacije. Iz tega izhaja, da mora ponudnik predložiti dokazila za vse kadre, ki so navedeni v obrazcu OBR-12b, vendar Državna revizijska komisija pripominja, da bi bilo treba kljub navedeni zahtevi upoštevati to, da morebitne pomanjkljivosti v ponudbi, ki bi se nanašale na tiste delavce, ki so sicer navedeni v ponudbi, vendar je tudi brez njih presežen minimalni številčni in vsebinski prag pogoja, ne bi bile razlog za izločitev ponudbe.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Franc Kaiser, s. p., Cirkovce in ugotovila, da je predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-12b, v njem pa je naštel 12 oseb, pri čemer je le pri eni izmed teh oseb (tj. J. M.) navedeno, da je "strojnik gradb. mehanizac.", hkrati pa Državna revizijska komisija dodaja, da se pojem strojnik, ki ga uporablja vlagatelj, pojavlja še pri dveh drugih osebah (in sicer P. P. in G. H., za katera je navedeno "gradbenik " strojnik"). Državna revizijska komisija je ugotovila, da se za vsako izmed teh treh oseb nahaja fotokopija zdravniškega spričevala. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagateljevemu očitku.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 konkretizira osebo (tj. J. M.), vendar več ne navaja, da ni predloženo zdravniško spričevalo zanjo, temveč navaja, da ta oseba "nima ustreznega zdravniškega spričevala". Vlagatelj ne konkretizira, v čem je "neustreznost" zdravstvenega spričevala, ki se nanaša na to osebo, saj se sklicuje le še na to, da je naročniku na vpogledu predočil, da ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce ne izpolnjuje kadrovskega pogoja. Vendar navedeno ni pomembno, ker je pomembno ugotoviti, da vlagatelj spreminja trditveno podlago, česar pa ni uspel opravičiti (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija nove kršitve (ne več le odsotnost zdravniškega potrdila za J. M., temveč njegova "neustreznost") ni obravnavala. Ker nove kršitve Državna revizijska komisija ni obravnavala, tudi ni ugotavljala, kakšna bi sicer bila posledica tega, da je vlagatelj ni konkretiziral.

Kot zadnje Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 še navaja, da ponudnik Franc Kaiser, s. p., Cirkovce nima zavarovane odgovornosti, v ponudbi pa se nahaja le izjava zavarovalnice, da bo ta ponudnik sklenil zahtevano zavarovanje, in na tej podlagi uveljavlja novo kršitev. Državna revizijska komisija novih dejstev in nove kršitve ni obravnavala, saj vlagatelj neopravičeno (peti odstavek 29. člena ZPVPJN) širi trditveno podlago in na njeni podlagi uveljavlja novo kršitev.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS, ko se je odločil, da s ponudnikom Franc Kaiser, s. p., Cirkovce sklene okvirni sporazum.

Vlagatelj navaja, da ponudba ponudnika Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah "ne izpolnjuje tehnične zahteve iz razpisa, saj je v seznam opreme ta ponudnik vpisal vozilo Sprineter z podaljšano kabino, kar pa ne zadostuje za prevoz oseb, kot je bilo zahtevano v razpisu".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvi alinei 1. točke obrazca OBR-11 (str. 32"33 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik imeti v lasti ali najemu vsaj "eno (1) transportno vozilo za prevoz delavcev in opreme", kar dokaže s "seznamom strojev na obrazcu (OBR-12a) in dokazilom o lastništvu oz. veljavno predpogodbo o najemu strojev za obdobje najmanj dve leti od roka za oddajo ponudb". Naročnik je v obrazcu OBR-12a, ki so ga morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig), določil tabelo s stolpcema "Naziv stroja" in "Oznaka".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah in ugotovila, da je predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-12a, v katerem je v tabeli v razdelku "Naziv stroja" zapisal "tovorno vozilo Sprinter (podaljšana kabina)", zanj pa je predložil fotokopijo prometnega dovoljenja, iz katere je razvidno, da ima vozilo šest sedežev (razdelek S1).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev očitek nekonkretiziran, saj vlagatelj ni navedel, zakaj to vozilo ne zadostuje za prevoz oseb. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da se morajo vsi delavci voziti z enim vozilom, niti ni določil minimalnega števila sedežev, niti kakšne druge izrecne posebne specifike vozila za prevoz delavcev in opreme. Zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotavljati, kako naj bi ponudnik Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah z navedbo, da razpolaga s spornim vozilom, prekršil razpisno dokumentacijo in kako naj bi jo naročnik, ko je štel, da je to vozilo zadostno za izpolnitev pogoja.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 konkretizira razlog za svoj očitek, saj navaja, da "iz kopije prometnega dovoljenja, ki je sicer v njegovi ponudbi, nikjer ni razvidno, da je registriran za šest oseb". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 10. 10. 2012 spreminja trditveno podlago, česar pa ni uspel opravičiti (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), zato novih dejstev Državna revizijska komisija ne bi mogla upoštevati.

Državna revizijska komisija tudi ni upoštevala zatrjevanih dejstev, da v ponudbi ponudnika Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah "dokumenti in listine ["] niso v originalu, oziroma niso notarsko ali upravno overjene" in ni obravnavala kršitve, ki je s tem v povezavi, saj vlagatelj spreminja trditveno podlago in navaja novo kršitev, česar pa ni uspel opravičiti (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS, ko se je odločil, da s ponudnikom Ivan Valek, s. p., Šmarje pri Jelšah sklene okvirni sporazum.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni sprejel odločitve, da bo v sklopu 1 s skupnima ponudnikoma GVO, d. o. o., Ljubljana in GML, d. o. o., Ljubljana sklenil okvirni sporazum, zato ni obravnavala vlagateljevih očitkov o nepopolnosti njune ponudbe v sklopu 1, saj tudi ob morebitni ugotovitvi, da so ti očitki utemeljeni, vlagatelj ne bi mogel doseči razveljavitve odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma v sklopu 1 s tistimi ponudniki, s katerimi se je naročnik odločil skleniti okvirni sporazum.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 18. 12. 2012

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije


















Vročiti:
" Elektro Celje, d. d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje,
" Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana,
" Ivan Valek, s. p., Škofija 26, 3240 Šmarje pri Jelšah,
" Igor Berk, s. p. - Telsim, Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje,
" Elektromontažna, zemeljska in gradbena dela Uka Jašari, s. p., Grobelno 100, 3231 Grobelno,
" HAL COM, d. o. o., Olimje 6, 3254 Podčetrtek,
" Elektroinstalacije Franc Kaiser, s. p., Mihovce 47, 2326 Cirkovce,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.