018-415/2012 Mestna občina Slovenj Gradec

Številka: 018-415/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Nataše Jeršič kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "letno in zimsko vzdrževanje gozdnih cest na območju Mestne občine Slovenj Gradec 2012"2014" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gozdarska zadruga Slovenj Gradec, z. o. o., Celjska cesta 7, Slovenj Gradec zoper ravnanje naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), 27. 12. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 19. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11303/2012) prejel ponudbe šestih ponudnikov, z dokumentom "Odločitev o izločitvi ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila" št. 430-123/2012 z dne 15. 11. 2012 je vlagatelja in še enega izmed sodelujočih ponudnikov obvestil, da je njuni ponudbi izločil, druge sodelujoče ponudnike pa je z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 430-123/2012 z dne 20. 11. 2012 obvestil, da je v sklopu 1 izbral ponudbo ponudnika Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., Pameče 177a, Slovenj Gradec, v sklopu 2 pa ponudbo ponudnika Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., Vorančev trg 1, Slovenj Gradec.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 3. 12. 2012 zoper odločitev o izločitvi svoje ponudbe in predlagal, da naročnik ponudbo upošteva kot primerno in jo oceni, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil, ker v bančni garanciji za resnost ponudbe za primer reševanja spora iz bančne garancije v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije ni določena pristojnost sodišča v Slovenj Gradcu, in navaja, da:
" se naročnik nepravilno sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-288/2010, saj v razpisni dokumentaciji ni določil opozorila, da morajo biti bančne garancije izdelane po vzorcih iz razpisne dokumentacije, da ne smejo bistveno odstopati od vzorca v razpisni dokumentaciji in da se ne sme spremeniti krajevna pristojnost za reševanje sporov med upravičencem in banko,
" naročnik po poteku roka za predložitev ponudb spreminja razpisno dokumentacijo,
" naročnikovega ravnanja ne podpira odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-321/2011,
" naročnik bi moral upoštevati tudi 60. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP).
Vlagatelj je naročniku predlagal še, da "zadrži nadaljevanje postopka izbire najugodnejšega ponudnika, do odločitve Državne revizijske komisije".

Naročnik je z dokumentom št. 430-123/2012 z dne 13. 12. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da v postopku ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba popolna, temveč le, da je bila pravočasna in pravilno opremljena. Naročnik navaja, da vlagatelj ni upošteval zahtev razpisne dokumentacije glede upoštevanja vsebine in oblike razpisne dokumentacije, saj ni upošteval zahtev glede finančnega zavarovanja. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je v predloženi bančni garanciji za resnost ponudbe krajevna pristojnost sodišča spremenjena, vendar to napako skuša z očitnim napačnim tolmačenjem odločitve št. 018-321/2012 preložiti na naročnika. Vendar, kot navaja naročnik, je za vlagateljev primer primerljiva zadeva št. 018-288/2010, saj je naročnik že v razpisni dokumentaciji navedel, kaj je njena vsebina in katere so naročnikove zahteve glede vsebin obrazcev; pri tem je zahteval, da mora vsebina izpisa ustrezati zahtevam iz obrazca. Naročnik navaja, da vzorca bančne garancije ni vključil v razpisno dokumentacijo zaradi prakse, temveč zato, da ponudnikom z vzorcem in navodili predstavi, kaj od njih zahteva. Naročnik navaja, da bi kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, če bi vlagatelju "pogledal skozi prste", saj so drugi ponudniki (očitno je naročnik mislil na ponudnike in ne na "naročnike", kot je to navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo; opomba Državne revizijske komisije) upoštevali zahteve, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik zavrača očitek, da je spreminjal razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb, zavrača pa tudi vlagateljevo sklicevanje na 60. člen ZPP in navaja, da bi moral vlagatelj upoštevati 69. člen ZPP.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-123/2012 z dne 14. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu vse dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je javno naročilo razdeljeno na dva sklopa (točka II.1.8 objave v povezavi s prilogama B; 2. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 3 razpisne dokumentacije), in sicer "zimsko vzdrževanje gozdnih cest" predstavlja sklop 1, "letno vzdrževanje gozdnih cest" pa sklop 2. Naročnik je z odgovorom, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 30. 10. 2012, ob 9.06 (s čimer je postal del razpisne dokumentacije, drugi odstavek 71. člena ZJN-2), pojasnil, kako je treba izpolniti ponudbeni predračun v primeru predložitve ponudbe le za en sklop. Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je vlagatelj predložil ponudbo le za sklop 1, z zahtevkom za revizijo pa izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi svoje ponudbe in torej izpodbija le naročnikova ravnanja v sklopu 1.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o izločitvi ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila" št. 430-123/2012 z dne 15. 11. 2012 obvestil vlagatelja, da je njegovo ponudbo v sklopu 1 izločil in to utemeljil s tem, da je vlagatelj "oddal neprimerno ponudbo, saj ponudba ne izpolnjuje pogojev in zahtev postavljenih s strani naročnika", saj je "predložil bančno garancijo za resnost ponudbe s spremenjeno krajevno pristojnostjo sodišča, kljub izrecnim navodilom razpisne dokumentacije, ki je določala pristojnost sodišča v Slovenj Gradcu".

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri čemer je ugotovila, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v:
" 6. točki (Vsebina razpisne dokumentacije; str. 3 razpisne dokumentacije) določil, da "k razpisni dokumentaciji sodijo" tudi finančna zavarovanja (10. točka prvega odstavka),
" 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Sestavni deli ponudbene dokumentacije; str. 4 razpisne dokumentacije) določil, da mora predložena ponudba vsebovati bančno garancijo za resnost ponudbe (10. točka prvega odstavka),
" 22. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5"6) pa je določil, da so med drugim "pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki" bančna garancija za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil tudi vzorec garancije za resnost ponudbe (str. 29), v njem pa je navedeno, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Slovenj Gradcu".

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v 6. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Vsebina razpisne dokumentacije; str. 3 razpisne dokumentacije) tudi določil, da "ponudnik mora v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s tušem, črnilom ali pisalnim strojem, za jasnimi tiskanimi črkami", če pa "se obrazec izpolnjuje z računalnikom, mora struktura in vsebina računalniškega izpisa ustrezati zahtevam iz obrazca, ki ga mora ponudnik potrditi in priložiti ponudbi". Naročnik je tudi določil, da "od ponudnika se pričakuje, da bo skrbno pregledal vse zgoraj navedene dokumente" (kar torej pomeni tudi finančna zavarovanja, ki so našteta v 10. točki prvega odstavka), "neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije pa pomeni, da se ponudnika pozove, da ponudbo dopolni, v kolikor gre samo za formalno nepopolnost ponudbe".

Državna revizijska komisija je vpogledala v bančno garancijo za resnost ponudbe, ki jo je v ponudbi za sklop 1 predložil vlagatelj, pri tem pa je ugotovila, da je v njej navedeno, da morebitne spore v zvezi s to garancijo rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da določitev krajevne pristojnosti sodišča, ki rešuje morebitne spore v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe, ni obličnostna zahteva, saj se ne nanaša na obliko (formo) ponudbe. Ker za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe v ZPP ni določena izključna krajevna pristojnost katerega izmed sodišč v Republiki Sloveniji, je naročnikovo zahtevo iz vzorca bančne garancije za resnost ponudbe, da je za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe krajevno pristojno sodišče v Slovenj Gradcu, treba obravnavati kot izraz naročnikove volje. To pa pomeni, da je vnaprej določena krajevna pristojnosti sodišča za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe vsebinska zahteva, zato ni mogoče uporabiti možnosti iz 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Vsebina razpisne dokumentacije; str. 3 razpisne dokumentacije), da naročnik "ponudnika pozove, da ponudbo dopolni", saj v tem delu, kjer gre za spremembo krajevne pristojnosti sodišča za reševaje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe (ne več Slovenj Gradec, temveč Ljubljana), ne gre za formalno nepopolnost ponudbe. Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevi navedbi, da naročnik ni v razpisni dokumentaciji zapisal, da ne dovoli spremembe krajevne pristojnosti sodišča za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe, saj nezmožnost spreminjanja krajevne pristojnosti sodišča za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe izhaja iz tolmačenja razpisne dokumentacije, ki ne pomeni spreminjanja razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb (kar bi bila sicer kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2). Iz 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Vsebina razpisne dokumentacije; str. 3 razpisne dokumentacije) je tako razvidno, da morajo ponudniki v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta, kar izključuje tiste primere, ko mesta niso prazna (npr. naročnik je že določil krajevno pristojnost sodišča za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe, zato te vsebine ponudniki ne morejo vpisovati), v primeru uporabe računalnika pa mora računalniški izpis tudi po vsebini (in ne le po strukturi) ustrezati zahtevam iz obrazca. Čeprav 6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Vsebina razpisne dokumentacije; str. 3 razpisne dokumentacije) določa navodila za izdelavo ponudb ponudnikom, ne pa tudi tretjim osebam, je po argumentu a fortiori razvidno, da tretje osebe (v tem primeru banka) ne morejo imeti večjega manevrskega prostora kot ponudniki. Sicer pa banka ne izda bančne garancije za resnost ponudbe, če ne dobi naročila, za kar mora poskrbeti ponudnik, in je zato po tej poti banka omejena, ker je ponudnik omejen pri možnosti naročila (ponudnik bi moral naročiti nekaj, za kar je že vnaprej določena vsebina obrazca). Vlagatelj se tudi ne more uspešno opreti na 60. člen ZPP, saj je tožena stranka v primeru spora v zvezi z bančno garancijo lahko tudi naročnik, za katerega pa ni uporabljiv 60. člen ZPP, temveč vsaj po analogiji 48. člen ZPP: ugotavljanje, na območju katerega sodišča ima sedež pravna oseba " naročnik ga nima v Ljubljani, temveč v Slovenj Gradcu. Poleg tega je v primeru, če zakon določa, da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče (drugi odstavek 69. člena ZPP). Za banko kot toženca bi sicer lahko veljalo, da je možnih več krajevno pristojnih sodišč za reševanje morebitnih sporov v zvezi z bančno garancijo za resnost ponudbe (zaradi 60. člena ZPP), vendar je naročnik s tem, ko je zahteval krajevno pristojnost sodišča v Slovenj Gradcu, omejil možnost izbire. Ob tem je treba dodati, da sta v Slovenj Gradcu tako okrajno sodišče (34. točka prvega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 s sprem.; v nadaljevanju: ZS) kot okrožno sodišče (11. točka prvega odstavka 115. člena ZS), zato v Slovenj Gradcu lahko na prvi stopnji odloča stvarno pristojno sodišče, in sicer ne glede na to, ali bi bilo odločanje o morebitnem sporu iz bančne garancije za resnost ponudbe lahko le v pristojnosti okrožnega sodišča " gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP v povezavi s 1. točko prvega odstavka 481. člena ZPP). Tako se izkaže, da se vlagatelj ne more uspešno sklicevati na zadevo št. 018-321/2011 (tudi sicer se nanjo ne more uspešno sklicevati, saj v bančni garanciji za resnost ponudbe, ki jo je predložil vlagatelj, ni zapisana klavzula "stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji" ali kakšna podobna, ki bi omogočala razlago prek 60. člena ZPP, temveč je konkretno določena krajevna pristojnost sodišča v Ljubljani), temveč je njegovemu položaju primerljiva zadeva št. 018-288/2010, na katero se sklicuje naročnik že v dokumentu "Odločitev o izločitvi ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila" št. 430-123/2012 z dne 15. 11. 2012.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj vlagatelj ni uspel dokazati, da je v sklopu 1 predložil popolno ponudbo (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je ob vložitvi zahtevka za revizijo predlagal, da naročnik izda sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik sprejel sklep, s katerim bi zadržal postopek oddaje javnega naročila (po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), je pa Državna revizijska komisija prejela odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo kot prilogo dopisu št. 430-123/2012 z dne 14. 12. 2012, pred tem pa kot prilogo dopisu št. 430-123/2012 z dne 6. 12. 2012 drugo dokumentacijo, saj ji je naročnik (z vlogo št. 430-123/2012 z dne 5. 12. 2012) predlagal, da sprejme sklep, da se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila "z najugodnejšima ponudnikoma" (20. člen ZPVPJN), o čemur je odločila s sklepom št. 018-403/2012-3 z dne 12. 12. 2012. Upoštevajoč te okoliščine je Državna revizijska komisija štela, da je naročnik z odstopom zahtevka za revizijo Državni revizijski komisiji odstopil vlagateljev predlog, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (druga alinea drugega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZJN-2), je ta odločitev pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), postopek pravnega varstva pa se je zaključil. S tem je vlagatelju odpadel pravni interes, da Državna revizijska komisija odloči o vlagateljevem predlogu in mu ugodi, saj se zaradi zavrnitve zahtevka za revizijo vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne more več izboljšati. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljev predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 27. 12. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
" Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec,
" Gozdarska zadruga Slovenj Gradec, z. o. o., Celjska cesta 7, 2380 Slovenj Gradec,
" Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., Pameče 177a, 2380 Slovenj Gradec,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.