018-366/2012 Dars, d.d.

Številka: 018-366/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža blažilnikov trkov in varnostnih ograj v predorskih nišah" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LIKO, d.d., Liboje 26A, Petrovče (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.12.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 05.09.2012 pod št. objave JN 9573/2012.

Dne 17.10.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 402-25/12-MCČ-196), s katerim je javno naročilo "Dobava in montaža blažilnikov trkov in varnostnih ograj v predorskih nišah" oddal ponudniku PETRIČ, d.o.o., Goriška cesta 57, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je prejel dve pravočasni ponudbi, ki ju je v skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) razvrstil po merilu najnižje cene, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika. Naročnik je pri preverjanju ponudb ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev po merilu, zato ga je pozval, da ponudbo dopolni. Dopolnitev je bila ocenjena kot ustrezna in ponudba izbranega ponudnika (po prejemu dopolnitve) kot popolna.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 25.10.2012). Vlagatelj predlaga, da se odločitev o izbiri razveljavi, ponudbo izbranega ponudnika izloči in izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da se je na vpogledu dne 25.10.2012 prepričal, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Iz ponudbe izhaja, da je izbrani ponudnik kot odgovornega vodjo del imenoval osebo K.R., ki ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije. Tudi dodatna dokazila, ki jih je v zvezi s tem predložil po naročnikovem pozivu, niso ovrgla dvoma glede izpolnjevanja zahtev za tovrstne kadre, kot jih določata 230. oziroma drugi odstavek 77. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1), ki med drugim natanko predpisujeta zahteve glede izpolnjevanja delovne dobe. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil s kopijo 6. strani delovne knjižice (čigave, se ne ve), iz katere izhaja, da njen imetnik ni izpolnil pogoja najmanj dvajsetih let delovne dobe. V danem primeru gre sicer za navidez nezahteven predmet naročila, ki pa zaradi kombinacije gradbenih del, proizvodnje, dobave in montaže predstavlja izjemno pomemben projekt, ki terja poglobljeno znanje, pri katerem ne zadošča zgolj deklaratorna usposobljenost ponudnika, temveč je potrebno visoko strokovno znanje. Kadrovska sposobnost ponudnika je zato zelo pomembna, to pa lahko izkazuje samo odgovorni vodja del s strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom s področja gradbeništva. Navedeno zahteva tudi načelo sorazmernosti, ki v konkretnem primeru prihaja do izraza ravno v tem, da mora naročnik za kadrovske pogoje in zahteve upoštevati količino, naravo in pomembnost predmeta naročila. Če bi naročnik v svoj bran morebiti trdil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, bi s tem posegel v lastne razpisne pogoje ter bi obenem redefiniral pomen osnovnih pojmov o vrsti naročenega posega, stopnji njegove zahtevnosti ipd., saj je bil naročnik tisti, ki je poleg predmeta naročila določil tudi pogoje, kriterije in merila. Naročnik je ob sprejemu odločitve o izbiri razpisne pogoje naknadno prikrojil in jih potem, ko je izbranega ponudnika že pozval k dopolnitvi njegove ponudbe, v trenutku, ko je zaznal, da iz prejete dopolnitve zahtevani pogoji ne izhajajo, to prezrl. S tem je naročnik prekršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je svoje zahteve omilil in jih oblikoval tako, da je omogočil sodelovanje na razpisu in izbor ponudbe tistemu subjektu, ki tovrstnega pogoja ne izpolnjuje. Vlagatelj se je z dejstvom, da se je naročnik med postopkom odločil izključiti upoštevanje pogoja kadrovske sposobnosti seznanil šele s prejemom odločitve o izbiri. Če bi bil vlagatelj s tem seznanjen že prej, bi tudi sam v svoji ponudbi angažiral manj usposobljen kader, kar bi zmanjšalo njegovo ponudbeno ceno, njegova ponudba pa bi bila bolj konkurenčna. Tako vlagateljeve vloge ne gre presojati le s stališča vprašanja, ali gre v konkretnem primeru za dela, ki jih lahko opravlja tudi posameznik, ki ne izpolnjuje splošnih kadrovskih pogojev, temveč tudi s stališča zakonitosti ravnanja naročnika, ki je izbranega ponudnika najprej pozval k dopolnitvi ponudbe, po prejemu dopolnitve pa si je premislil in diskretno spremenil razpisne pogoje. Ravno zaradi navedenega tudi ni mogoče govoriti o neskladju v razpisnih pogojih, ampak gre za sistemsko neskladje med s strani naročnika postavljenimi zahtevami in njegovo kasnejšo odločitvijo glede izpolnjevanja kadrovskega pogoja.
Poleg navedenega je po vlagateljevem mnenju ponudba izbranega ponudnika sporna tudi v tehničnem delu. Izbrani ponudnik bo vse sestavne dele blažilnikov in ograj proizvedel sam, čeprav je doslej nastopal zgolj kot montažer in dobavitelj. Vlagatelj se nasprotno že vrsto let ukvarja s proizvodnjo, vendar bi posamezne komponente kupil pri proizvajalcu z izkazano tradicijo in kvaliteto, ki je ustrezno usposobljen in opremljen za tako zahtevno proizvodnjo. V posledici je vlagatelju znano, da je za tako zahteven projekt potrebno razpolagati z vrsto ustrezno certificiranih in označenih materialov in izdelkov. Tega (razen s strani Fakultete za strojništvo izdelanega načrta) izbrani ponudnik ni predložil. Skratka, pri tovrstnih dobavah je potrebno upoštevati vsaj določila Pravilnika o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Uradni list RS, št. 54/01), Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS št. 52/00; v nadaljevanju: ZGPro) in ZGO-1. Samo izjavo o skladnosti za "manj pomembne gradbene proizvode", kar pa naletni mehovi niso, ker ne sodijo pod pojem gradbenega proizvoda, lahko izda proizvajalec. Nesporno je, da izbrani ponudnik kot proizvajalec ne more izdati ustrezne izjave o skladnosti, saj po vseh klasifikacijah naletni meh ne predstavlja manj pomemben gradbeni proizvod. Za vse ostale (pomembne) gradbene proizvode velja, da morajo biti preizkušeni in kontrolirani na predpisan način in po predpisanih postopkih, pregledani in certificirani s strani pooblaščene institucije, dana pa mora biti tudi izjava o skladnosti s strani proizvajalca. Ker modifikacija ni testirana, ni možno zagotoviti in izdati izjave o skladnosti. Vloga Fakultete za strojništvo, razen tega, da je pripravila načrt in shemo izdelka, v danem postopku ni znana. Po ZGPro lahko slovensko tehnično soglasje izda organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji. Skice in načrti, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, so povsem identične načrtom in prospektom, po katerih vlagatelj izdeluje svoje proizvode, zato bo vlagatelj zahteval, da vgrajeni izdelki kot modificiran, neatestiran in necertificiran gradbeni proizvod (ki bistveno vpliva na zagotovitev varnosti, kar je osnovni namen razpisa) ne bodo vgrajeni.

Naročnik je s sklepom št. 402-26/12-196/2012, z dne 07.11.2012, zahtevek za revizijo zavrnil. Navaja, da je predmet naročila dobava in montaža blažilnikov trkov ter varnostnih ograj v predorskih nišah, kar vključuje tudi določena gradbena dela. Pogoje za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti je naročnik opredelil v točki 5.1.(l) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kot dokaz pa predvidel izpolnjen obrazec 5.1.(l) in podpis Izjave 3 v Poglavju 10 (sposobnost). Izbrani ponudnik je kot odgovornega vodjo del navedel osebo, ki je po strokovni izobrazbi gradbeni tehnik, zato je bil pozvan k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe z dokazili, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje pogoje glede zahtevanih izkušenj. Izbrani ponudnik je posredoval fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu in fotokopijo delov delovne knjižice, iz katerih je razvidno, da je oseba K.R. nastopila prvo zaposlitev novembra 1980 in ima torej 32 let delovne dobe, s čimer nesporno izpolnjuje pogoj. Naročnik je v točki 5.1.(l) res določil, da mora biti odgovorni vodja del oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1 ob upoštevanju določil Pravilnika o obliki in vsebini ter načinu vodenja imenika ZAPS in IZS (Uradni list RS, št. 123/03 s spremembami). Glede na predmet razpisa pa je naročnik, upoštevaje tudi načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2, ugotovil, da zahteva iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1 ni sorazmerna s predmetom naročila, uporaba navedenega določila ZGO-1 pa bi bila tudi v nasprotju z zahtevo iz ponudnikove izjave v Poglavju 10, s katero ponudnik izjavlja, da njegov odgovorni vodja del zadošča zahtevam za tovrstne kadre, podanim v ZGO-1. Za izvedbo predmeta naročila nesporno zadošča predlagani odgovorni vodja del z izobrazbeno in izkustveno sposobnostjo in izpolnjuje zahtevane pogoje po ZGO-1. Zahteve iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1 se namreč nanašajo na zahtevne objekte, kar pa predmetno naročilo, vključno z gradbenimi deli, razvidnimi iz predračuna, ni, upoštevaje določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov " (Uradni list RS, št. 114/03 s spremembami) ter Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). Pri predmetu obravnavanega naročila torej ne gre za zahtevni objekt, glede katerega bi moral strokovni kader, ki bo odgovoren za izvedbo, izpolnjevati pogoje iz drugega 77. člena ZGO-1, navedena zahteva pa je tudi v neskladju z zahtevo iz Izjave 3 v Poglavju 10 (sposobnost), ki se nanaša na razpisana dela, ki niso gradnja zahtevnega objekta. Tudi zahteva iz drugega odstavka točke 5.1.(l) navodil ni usklajena z zahtevo iz tretjega odstavka navedene točke navodil, saj se nanaša na gradnjo zahtevnih objektov, kar ni predmet razpisa, zahteva iz tretjega odstavka in podpis Izjave 3 v poglavju 10 (Sposobnost), pa se nanaša na razpisana dela, ki niso zahtevni objekti. V primeru neskladja razpisnih pogojev se le-ti ne smejo tolmačiti v škodo ponudnikov, breme rizika nejasne formulacije pa mora nositi naročnik.
Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na tehnični del izbrane ponudbe. V zvezi s tem naročnik pojasnjuje, da razpisni pogoji niso vsebovali zahtev, ki jih navaja vlagatelj. Naročnik je naročil primerjalno prometno varnostno študijo, ki jo je izdelala Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane in s katero je bil določen optimalen ukrep glede na dane prostorske možnosti in vrste možnih trkov vozil. Tehnični elementi predorskih niš ne omogočajo izvedbe ukrepov, ki bi zagotavljali njihovo skladnost z veljavnimi predpisi, zato je izvajalec študije dobil nalogo, da poišče najbolj optimalne rešitve opreme za preprečevanje posledic trka vozil. Že predhodna analiza je pokazala, da bi vgrajevanje naletnih mehov, testiranih v skladu z evropskim standardom SIST EN 1317, dolžino niše skrajšalo do te mere, da je težka vozila ne bi mogla uporabiti za ustavitev. Rezultat študije je pokazal, da je optimalna rešitev montaža skrajšanega naletnega mehu dolžine 4 m, kar zagotavlja funkcionalnost niše ob minimalnem odstopanju od parametrov navedenega standarda. Skrajšanje dolžine niše pod minimalno predpisano zaradi montaže naletnega mehu je skladno z določili petega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 1089/10 s spremembami; v nadaljevanju: ZCes-1) in odobreno s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Na podlagi karakteristik skrajšanega mehu je Fakulteta za strojništvo v septembru 2012 izdelala ustrezno dokumentacijo, v kateri so natančno predpisani vsi sestavni elementi, karakteristike materialov in način vgradnje skrajšanega naletnega mehu. Glede na dejstvo, da meh ni projektiran v skladu s predpisi tako ponudnikom ni bilo treba dokazovati karakteristik izdelka s preskusi, skladnimi s standardom SIST EN 1317. Naročnik pričakuje, da bo izdelek popolnoma skladen s tehničnim delom razpisne dokumentacije, kar bo mogoče preveriti z ustreznimi predhodnimi meritvami ter nadzorom nad montažo na terenu. Kot navaja tudi vlagatelj, je bil izbrani ponudnik že večkrat udeležen kot dobavitelj in montažer blažilnikov trkov ter varnostnih ograj, poleg tega pa je za naročnika izvajal tudi druga podobna dela, ki so bistveno zahtevnejša od razpisanih. Vlagateljeve navedbe glede dvomov o ustreznosti dobavljenih in montiranih blažilcev trkov in varnostnih ograj v predorskih nišah, ki jih ponuja izbrani ponudnik, tako nimajo podlage niti v veljavni zakonodaji, niti v razpisni dokumentaciji, zato so neutemeljene.

Naročnik je z vlogo št. 4502-26/12-SOD-196-2012, z dne 07.11.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 08.11.2012, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je navedeno vlogo prejela dne 12.11.2012). Vlagatelj zatrjuje, da noben od razlogov, ki jih je naročnik navedel v opravičilo svojega ravnanja, ne vzdrži. Pogoj iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1 je v konkretnem primeru jasen razpisni pogoj, katerega neizpolnjevanje predstavlja razlog za izločitev ponudbe. Torej je naročnik z izbiro izbranega ponudnika ravnal nezakonito, pri čemer je naročnik prav iz tega razloga izbranega ponudnika sprva pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, sedaj pa trdi, da naj bi šlo za (s predmetom javnega naročila nesorazmerno ter z ostalimi razpisnimi pogoji) neusklajeno zahtevo. Isti naročnik je torej v istem postopku isto razpisno zahtevo dvakrat tolmačil popolnoma različno. Enkrat kot zahtevo, katere neizpolnjevanje je razlog za nepopolnost ponudbe, drugič pa kot nepomembno zahtevo oziroma kot zahtevo, ki se je v razpisni znašla zgolj po naključju ali celo pomoti. Jasno je, da je takšno postopanje naročnika nevzdržno z vidika vseh načel javnega naročanja.
Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom v delu, ki se nanaša ne neprimernost ponudbe izbranega ponudnika. Četudi razpisni pogoji vseh spornih tehničnih zahtev dejansko niso obsegali, pa te zahteve izhajajo iz veljavnih predpisov, izbrani ponudnik pa jih ni izkazal. Vlagatelj pri tem še opozarja na dvojna merila naročnika, ki je po eni strani zaobšel zahtevani pogoj (pri kadrovski usposobljenosti odgovornega vodje del), pri tehnični usposobljenosti pa je navedel, da jih razpisna dokumentacija ne vsebuje. Naročniku je torej enkrat pomembno, kaj razpisna dokumentacija določa, drugič pa to ni pomembno - vse z razlogom, da opraviči izbiro izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je dne 03.12.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika (prvi odstavek 37. člena ZPVPJN).

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna, primerna in (posledično) popolna v smislu 16., 19. in 20 točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil kadrovske zahteve iz točke 5.1.(l) razpisne dokumentacije ter da materiali in proizvodi, ki jih je ponudil, niso atestirani in certificirani. Zlasti pa vlagatelj očita naročniku, da je naročnik jasno zapisan kadrovski pogoj naknadno prilagodil izbranemu ponudniku oziroma, da je naročnik pri kadrovskem pogoju zaobšel lastno zahtevo, pri tehničnih zahtevah pa je ravnal ravno nasprotno - vse z namenom, da je lahko izbral favoriziranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje kadrovskega pogoja.

Naročnik je v točki 5.1.(l) Pogojev za udeležbo ponudnika na javnem razpisu (5. točka) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal:

"Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oziroma strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila in so odgovorni za izvedbo razpisanih del.

Odgovorni vodja del mora biti oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del v skladu z drugim odstavkom 77. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1, ob upoštevanju določil Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03, 56/05 in 108/09).

Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1.(l) v poglavju 10 - Sposobnost - Odgovorni vodja del, kjer morajo navesti izobrazbene in strokovne kvalifikacije za odgovornega vodjo del. Poleg tega mora ponudnik podpisati Izjavo 4 v Poglavju 10 - Sposobnost, s katero izjavlja, da odgovorni vodja del, kot ga za izvedbo razpisanih del navaja v ponudbi, zadošča zahtevam za tovrstne kadre, podanim v Zakonu o graditvi objektov."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Izjavo 3 (in torej ne Izjave 4, kot izhaja iz predhodno citiranega odstavka), s podpisom katere so ponudniki (med drugim) potrdili: "da razpolagajo s tehničnim osebjem oziroma strokovnimi kadri za izvedbo vseh razpisanih del" (tretja alineja) in "da odgovorni vodja del, kot ga za izvedbo razpisanih del navajajo v ponudbi, izpolnjuje zahteve za tovrstne kadre, ki so podane v Zakonu o graditvi objektov - ZGO-1" (četrta alineja).

V zvezi z zahtevo, ki se nanaša na odgovornega vodjo del, je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil tudi Obrazec 5.1.(l), kamor so morali ponudniki vpisati ime, priimek in izobrazbo ponujenega odgovornega vodje del, številko inženirja pri IZS ter navesti (z da ali ne), ali so zaposleni pri ponudniku.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je njen sestavni del Izjava 3, ki je pravilno izpolnjena, podpisana in žigosana. Dalje je iz ponudbe razvidno, da je vanjo vložen tudi Obrazec 5.1.(l), ki je prav tako izpolnjen z vsemi zahtevanimi podatki ter podpisan in žigosan. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi lastno izjavo, s katero je (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdil, da oseba K.R., ki jo za izvedbo razpisanih del navaja kot odgovornega vodjo del, zadošča zahtevam za tovrstne kadre podanim v ZGO-1.

Iz odstopljene dokumentacije je prav tako razvidno, da je izbrani ponudnik, tekom pregleda in ocenjevanja ponudb, po pozivu naročnika ponudbo dopolnil še s Potrdilom o opravljenem strokovnem izpitu za nominiranega odgovornega vodjo del, prav tako pa mu je posredoval tudi fotokopijo delovne knjižice, iz katere sta razvidni njegova delovna doba in izobrazba.

Predmet obravnavanega javnega naročila je dobava in montaža štiriindvajsetih blažilnikov trkov in varnostnih ograj v predorskih nišah šestih predorov (na dveh odsekih predora Jasovnik in Šentvid, na štirih odsekih predora Trojane, Kastelec in Dekani ter na osmih odsekih predora Karavanke), katerih namen je omilitev posledic morebitnih trkov vozil v zaključno steno predorskih niš. Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da predmeta javnega naročila, upoštevaje določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni mogoče uvrstiti med zahtevne objekte, navedeno pa potrjujejo tudi ugotovitve Državne revizijske komisije.

Naročnik je v točki 5.1.(l) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da mora biti odgovorni vodja del oseba, ki izpolnjuje pogoje odgovornega vodje del v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZGO-1 (torej oseba, ki izpolnjuje pogoje odgovornega vodje del za zahtevne objekte), kot dokaz pa je zahteval potrjeno izjavo, da je ponujeni odgovorni vodja del, skladno z zahtevami ZGO-1, ki se nanašajo na tovrstne kadre, usposobljen za strokovno in zakonito izvajanje razpisanih del. Navedeni zahtevi naročnika ne dopuščata enoznačne interpretacije. Iz navedenih zahtev je razvidno, da mora ponujeni kader izpolnjevati pogoje odgovornega vodja del za zahtevne objekte in hkrati, da izbrani ponudnik za odgovorno vodenje del lahko ponudi takšno osebo, ki je strokovno usposobljena za vodenje razpisanih del. Da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu nekonsistentna je razvidno tudi iz naročnikovih navedb, s katerimi priznava navedeno dvoumnost, nejasnost razpisne dokumentacije v tem delu pa je razvidna tudi iz primerjave med obema prejetima ponudbama (oziroma med ponudbo vlagatelja in izbranega ponudnika). Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji ponudil odgovornega vodjo del, ki je usposobljen za zahtevne objekte, medtem ko je izbrani ponudnik ponudil odgovornega vodjo del (gradbenega tehnika z opravljenim strokovnim izpitom in z več kot desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah), ki v zvezi z razpisanimi deli zadošča zahtevam za tovrstne kadre oziroma osebo, ki lahko nastopa kot odgovorni vodja del pri gradnji manj zahtevnih in enostavnih objektov (prvi odstavek 77. člena ZGO-1).

Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, od katerih so nekatere strožje, druge pa milejše (blažje), je potrebno, v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, v razmerju do ponudnika uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist. Poleg tega je s strani izbranega ponudnika razumevanje spornega pogoja skladno tudi z načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2), ki zahteva, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Kot že izhaja iz te obrazložitve, predmeta javnega naročila ni mogoče kvalificirati kot zahtevni objekt, glede katerega bi moral odgovorni vodja del, ki bo odgovoren za izvedbo, izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1. Ob tako formulirani naročnikovi zahtevi, zato po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku, da izbrani ponudnik ni izpolnil kadrovskega pogoja iz točke 5.1.(l) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila še vlagateljeve očitke o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovih zahtev v delu, ki se nanaša na tehnično opremo ter na specifikacijo materialov in del. Kot namreč zatrjuje vlagatelj, iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo vse sestavne dele blažilnikov in ograj proizvedel sam, za izvedbo razpisanega projekta pa je potrebno pridobiti in razpolagati z vrsto materialov in izdelkov, ki morajo biti ustrezno certificirani in označeni. Vsega tega pa izbrani ponudnik, razen s strani Inštituta strojne fakultete izdelanega načrta, po prepričanju vlagatelja ni predložil, niti ni z ničemer zagotovil, da bodo njegovi izdelki in sam končni izdelek takšni, kot je predstavljeno v skici. Vlagatelj v zvezi s tem tudi zatrjuje, da je potrebno za tovrstne dobave in izvedbe oziroma montaže potrebno upoštevati vsaj določila Pravilnika o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov, določila ZGPro in ZGO-1.

V okviru razpisanega javnega naročila je Fakulteta za strojništvo v septembru 2012 izdelala dokumentacijo za izvedbo razpisa za blažilnike trkov za zavarovanje stene SOS - predorske niše, z oznako COBISS.SI-ID:12419611. V dokumentaciji so predpisani vsi sestavni elementi skrajšanega naletnega mehu, vezni in pritrdilni elementi, karakteristike materialov in način vgradnje. Navedeno dokumentacijo so morali ponudniki, skladno s 3. točko Tehničnih pogojev za dobavo in montažo blažilnikov trkov in varnostnih ograj v predorskih nišah (Predmet razpisanih del), pri pripravi tehničnega dela ponudbe v celoti upoštevati. Iz razpisne dokumentacije je tudi razvidno, da so predorske niše, ki so predmet razpisa, v osnovi projektirane in izvedene v skladu z veljavnimi predpisi, pri čemer so problematični detajli naletnih sten v smeri vožnje. Glede na navedeno je bilo potrebno v okviru omejitev, predvsem glede dolžine predorske niše, poiskati ustrezno rešitev za zavarovanje nevarnega mesta, pri čemer se je na podlagi simulacij trkov vozil, kot najbolj primerna pokazala montaža razpoložljivemu prostoru prirejenih blažilnikov trkov. Iz razpisne dokumentacije in iz navedb naročnika tudi izhaja, da tehnični elementi predorskih niš, ki so predmet tega javnega naročila, ne omogočajo izvedbe ukrepov, ki bi zagotavljali njihovo skladnost z veljavnimi predpisi oziroma da bi vgrajevanje naletnih mehov, testiranih v skladu z evropskim standardom SIST EN 1317, dolžino niše skrajšalo do te mere, da je težka vozila ne bi mogla uporabiti za ustavitev. Glede na dejstvo, da naletni meh ni projektiran v skladu s predpisi tudi ponudnikom ni bilo potrebno dokazovati karakteristik izdelka s predpisi, skladnimi s standardom SIST EN 1317. Na mestih, kjer zaradi montaže komunalnih vodov ali drugih razlogov, montaža blažilnikov trka ni mogoča, pa je predvidena montaža ograje v dolžini 8 metrov (zgolj za varnostne ograje je naročnik zahteval, da morajo imeti certifikat akreditiranega laboratorija po SIST EN 1317, kar pa med strankama ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka).

V zvezi z razpisanim predmetom javnega naročila in obravnavanim očitkom vlagatelja, so pomembni tudi odgovori naročnika na vprašanja ponudnikov, ki so bili v okviru Dodatka št. 1 k razpisni dokumentaciji, dne 24.09.2012 objavljeni na Portalu javnih naročil, in med njimi zlasti:

Vprašanje: "V dokumentaciji nismo zasledili zahtevane naletne hitrosti (impact velocity), za katero mora biti testiran blažilnik trka, zato sprašujemo, ali je potrebna naletna hitrost trka 60, 80, 100 ali 110 km/h""

Odgovor: "Glede na razpoložljiv prostor v predorske niše ni mogoče namestiti blažilnikov trkov, testiranih skladno s standardom SIST EN 1317. Na podlagi modela skrajšanega blažilnika trkov in simulacij (glede naletne hitrosti so bila upoštevana določila standarda), ki jih je izdelala Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane je tako določen predmet javnega naročila. Ponudniki morajo zato v svoji ponudbi upoštevati načrte blažilnikov trkov, ki bodo izdelani v skladu z razpisno dokumentacijo. Dokumentacija o testiranju naleta ni zahtevana."

Vprašanje: "V poročilu Fakultete za strojništvo v Ljubljani je podrobno opisan blažilnik trka enega samega proizvajalca. Ali je potrebno ponuditi točno ta tip blažilnika trka dotičnega proizvajalca, ali pa je možno ponuditi blažilnik drugega proizvajalca s karakteristikami in dimenzijami, ustreznimi za postavitev v tunelske niše"

Odgovor: "V dokumentaciji, ki jo je izdelala Fakulteta za strojništvo ni uporabljen določen proizvod, ampak je bil pripravljen predlog blažilnika trkov, ki ga lahko izdela katerikoli ponudnik."

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da razpisna dokumentacija zahtev, katerih neizpolnitev se očita izbranemu ponudniku, ne vsebuje. Z navedenim se strinja tudi vlagatelj, ki v zvezi s tem navaja, da "četudi razpisni pogoji spornih zahtev dejansko niso obsegali, pa te zahteve izhajajo iz veljavnih predpisov, izbrani ponudnik pa jih ni izkazal". Res je sicer, da je naročnik v uvodnem odstavku 1. poglavja Navodila za izdelavo ponudbe zapisal, "da se ponudba pripravi v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji". Vendar pa takšne zahteve ni mogoče razumeti na način, da bi postale vse zahteve, ki jih določajo področni predpisi na posameznih področjih tudi izločilni pogoji razpisne dokumentacije. Predpisi, na katere se sklicuje vlagatelj, namreč ne nalagajo obveznosti ponudnikom v postopkih oddaje javnih naročil (v smislu zahtev, katerih izpolnjevanje bi morali ponudniki izkazovati v svojih ponudbah, oddanih v postopkih oddaje javnih naročil). Omenjeni predpisi, na katere se sklicuje vlagatelj, sicer določajo, da morajo biti razpisani proizvodi preizkušeni in kontrolirani na predpisan način in po predpisanih postopkih, vendar pa ugotavljanje s tem povezanih morebitnih kršitev v fazi po predložitvi ponudb, skladno z določili ZPVPJN, ne more biti več predmet revizijskega postopka. Naročnik mora namreč vse takšne morebitne zahteve v skladu z načelom transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov v razpisni dokumentaciji natančno opredeliti, jih specificirati ter določiti način dokazovanja. Poleg tega je iz odstopljene dokumentacije in iz naročnikovih navedb razvidno, da je v konkretnem primeru optimalna rešitev montaža skrajšanega naletnega mehu dolžine 4 m, kar zagotavlja funkcionalnost niše ob minimalnem odstopanju od parametrov standarda SIST EN 1317 oziroma da glede na dejstvo, da meh ni projektiran v skladu s predpisi, ponudnikom ni potrebno dokazovati karakteristik izdelka s preizkusi, skladnimi s standardom SIST EN 1317.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi izrecno zapisal, da lahko ponudniki blažilnike trkov izdelajo sami. Kljub temu je naročnik od ponudnikov v okviru referenčnih zahtev (ki jih je sicer izbrani ponudnik v celoti izpolnil, o čemer se je lahko vlagatelj prepričal pri vpogledu v ponudbo) zahteval le izkušnje v zvezi s postavitvijo (torej montažo) bodisi varnostnih ograj bodisi blažilnikov trkov (in torej ne tudi izkušnje v zvezi z njihovo izdelavo oziroma proizvodnjo). Iz ponudbe izbranega ponudnika pa tudi sicer izhaja, kar med strankama v tem postopku ni sporno, da je vanjo priložen prav takšen načrt kot ga je izdelal naročnik (oziroma zanj Fakulteta za strojništvo).

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da predmet konkretnega spora ni ugotavljanje zakonitosti (ustreznosti) posameznih zahtev/navodil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, temveč ugotavljanje, ali ponudba izbranega ponudnika te zahteve izpolnjuje. Zgolj takšno ponudbo je namreč mogoče označiti za popolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 10. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Pojasnjevanje razpisne dokumentacije) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornih segmentih razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da so naročnikove tehnične in referenčne pomanjkljive) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 12.12.2012

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- LIKO, d.d., Liboje 26A, Petrovče
- PETRIČ, d.o.o., Goriška cesta 57, Ajdovščina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv tu (spis)