018-334/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-334/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila "Izvedba sečnje, spravila in odkupa gozdnih lesnih sortimentov ter požarno varstvenih in drugih del v gozdovih in na ostalih površinah, s katerimi upravlja in gospodari Ministrstvo za obrambo" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj HRAST-GOZDARSTVO PETER OŠLAK, s. p., Vuhred 147, Vuhred (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) v sklopu številka 4 "OE Celje, Nazarje, Slovenj Gradec Maribor in Murska Sobota", ter vlagatelj ZAMET, d. o. o., Nova vas 11, Nova Vas, ki ga zastopa odvetnik Primož Kozina, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), v sklopu številka 1 "OE Postojna, Sežana in Tolmin", zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 11. 2012

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 19. 9. 2012 se zavrne.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 8. 10. 2012 se zavrne.

4. Predlog drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27. 1. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku pa je bilo (pod številko objave JN6035/2012) dne 6. 6. 2012 objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 8. 6. 2012 (pod številko dokumenta 179897) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka S 108/2012.

Naročnik je dne 13. 9. 2012 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA št. MORS-28/2012-ODP", številka 430-45/2012-38 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se je naročnik odločil, da pri vsakem od štirih sklopov postopka oddaje zadevnega naročila "ponudnika ne izbere".

Omenjeno odločitev o oddaji naročila je prvi vlagatelj prejel dne 18. 9. 2012, dne 19. 9. 2012 pa je naročnik prejel vlogo prvega vlagatelja z dne 18. 9. 2012, poimenovano "ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JN št. MORS-28/2012-ODP". Naročnik je dne 25. 9. 2012 izdal "DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA, št. MORS-28/2012-ODP", številka 430-45/2012-42, ki jo je prvi vlagatelj prejel dne 27. 9. 2012.

Drugi vlagatelj je odločitev o oddaji naročila prav tako prejel dne 18. 9. 2012, dne 21. 9. 2012 pa je na pošto oddal vlogo z dne 21. 9. 2012, poimenovano "Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. MORS 28/2012- ODP". Naročnik je dne 27. 9. 2012 izdal "DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA, št. MORS-28/2012-ODP", številka 430-45/2012-43, ki jo je pooblaščenec drugega vlagatelja prejel dne 1. 10. 2012.

Prvi vlagatelj je dne 26. 9. 2012 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 19. 9. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo prvi vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se "odločitev o "ne oddaji"" zadevnega naročila razveljavi. Prvi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika v navezavi na naročnikovo ugotovitev, da je ponudba prvega vlagatelja, predložena v sklopu številka 4,
" (cenovno) nesprejemljiva, ker so cene iz ponudbe višje od primerljivih cen na trgu,
v posledici pa,
" da se ponudbe prvega vlagatelja v sklopu številka 4 ne izbere.
Prvi vlagatelj tako v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba, ki jo je pripravil (in predložil) v sklopu številka 4, konkurenčna "in tržno naravnana", cene v njej pa so od 70 do 90 % nižje, kot jih priznava "RS, v njenem imenu SKZG ,koncesijonarjem". Prvi vlagatelj se v dokaz svojih navedb v zahtevku za revizijo sklicuje tudi na dve primerjalni tabeli.

Drugi vlagatelj je dne 8. 10. 2012 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 8. 10. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija kršitev (naročnika) odpravi in spremeni odločitev, za sklop številka 1 predmetnega javnega naročila pa kot najugodnejšega ponudnika izbere (drugega) vlagatelja. Drugi vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne priglašene stroške postopka. Drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki so povezane z naročnikovim sklepom, izhajajočim iz odločitve o oddaji naročila, da se ponudba drugega vlagatelja, predložena v sklopu številka 1, izloči iz razloga, ker se predložena referenca nanaša samo na odkup in prodajo lesa (ne pa na dela, primerljiva s predmetom zadevnega javnega naročila). Drugi vlagatelj v zvezi s tem meni, da je bila njegova ponudba v sklopu številka 1 izločena neutemeljeno, razlog izločitve pa nima svoje "materialne " vsebinske podlage v razpisni dokumentaciji" (drugi vlagatelj zatrjuje, da je v svoji ponudbi predložil referenco, ki ustreza naročnikovim zahtevam, določenim v razpisni dokumentaciji).

Naročnik je dne 12. 10. 2012 sprejel sklep številka 430-241/2012-3, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja naročnik ugotavlja, da bi v primeru izbire ponudbe (prvega) vlagatelja (v sklopu številka 4) izvedba vseh predvidenih del po ponujenih cenah za 80 % presegla njegova zagotovljena sredstva. Naročnik pri tem dodaja, da je v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb opravil analizo ponujenih cen in ugotovil, da za sklop številka 4 lahko doseže cene za odkup lesa, ki so glede na posamezni lesni gozdni sortiment višje za 20 do 250 % od vlagateljevih ponujenih cen odkupa lesa. Po ugotovitvah naročnika so tudi ponujene cene v ponudbi (prvega) vlagatelja za izvajanje poseke in izdelave lesa 29 % višje, za spravilo gozdnih lesnih sortimentov pa za 157 % višje, kot se jih lahko doseže na trgu.

Naročnik je dne 12. 10. 2012 sprejel tudi sklep številka 430-246/2012-3, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja naročnik ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji (ves čas) zahteval reference za primerljiva dela v drugih gozdovih, primerljiva pa so lahko le tista dela, ki so navedena v Prilogi 6a razpisne dokumentacije. Ena sama referenca s področja trgovine, ki ne vsebuje strokovnega področja gozdarstva, kot zatrjuje naročnik, ne more biti primerljiva s predmetom zadevnega javnega naročila, naročnik pa na njeni podlagi ne more ugotoviti, da je (drugi) vlagatelj že opravljal dela, ki se zahtevajo pri predmetnem javnem naročilu (razen izvajanja odkupa lesnih gozdnih sortimentov).

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-45/2012-44, z dne 15. 10. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17. 10. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 17. 10. 2012 prejela vlogo drugega vlagatelja z dne 16. 10. 2012, ki po vsebini predstavlja opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Dne 26. 10. 2012 je Državna revizijska komisija po elektronski pošti prejela naročnikovo prošnjo za čim prejšnjo odločitev v zadevi.

Državna revizijska komisija je naročnika in vsakega od obeh vlagateljev z dopisom številka 018-334/2012-4, z dne 8. 11. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj vsak svoj zahtevek za revizijo vložila zoper ravnanja istega naročnika pri oddaji istega naročila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve postopka zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja obravnavala skupaj in je o njiju odločila z enotno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je iz naročnikove razpisne dokumentacije (3. točka Povabila k oddaji ponudb), pa tudi iz točke II.1.1) obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, razvidno, da je predmet oddaje zadevnega naročila (v štirih sklopih) izvedba sečnje, spravila in odkupa gozdnih lesnih sortimentov ter požarno varstvenih in drugih del v gozdovih in na ostalih površinah, s katerimi upravlja in gospodari Ministrstvo za obrambo. Naročnik ima namreč, kot to prav tako izhaja iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila (3. točka Povabila k oddaji ponudb), z Zavodom za gozdove Slovenije sklenjeno pogodbo o sodelovanju na področju gospodarjenja z gozdovi in na ostalih površinah, poraslih z gozdnim drevjem, ki so v upravljanju naročnika.

Obseg in vsebina zadevnega naročila je razvidna iz popisa del v Prilogi 6a, ki je sestavni del razpisne dokumentacije (4.4. točka Povabila k oddaji ponudb in 2. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Navedeno potrjuje tako naročnikovo dodatno pojasnilo razpisne dokumentacije, objavljeno na Portalu javnih naročil ("Odgovor1 MORS-28/2012-ODP, Datum objave: 8.6.2012, 13:11"), v katerem je naročnik zapisal, da sta količina in obseg dela razvidna iz priloge 6a, kakor tudi naročnikovo dodatno pojasnilo razpisne dokumentacije, objavljeno na Portalu javnih naročil ("ODGOVOR 4., Datum objave: 28.6.2012, 16:43"), v katerem je naročnik potrdil, da so ocenjene količine in obseg dela za posamezen sklop navedeni v Prilogi 6a (razpisne dokumentacije). Omenjeni informaciji, ki ju je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) štejeta za del razpisne dokumentacije.

Iz Priloge 6a razpisne dokumentacije izhaja, da predmet zadevnega naročila (v vseh štirih sklopih) zajema naslednja predvidena dela:
" posek in izdelava dreves,
" spravilo gozdnih lesnih sortimentov,
" gozdnogojitvena in varstvena dela,
" odstranitev sečnih ostankov,
" vzdrževanje protipožarnih pasov,
" krčitev grmovne vegetacije,
" segmentno podiranje in obrezovanje parkovnega drevja.
Kot to izhaja iz omenjene Priloge 6a razpisne dokumentacije, predmet zadevnega naročila v sklopu številka 1 ("OE Postojna, Sežana in Tolmin"; v nadaljevanju: sklop številka 1) poleg naštetih predvidenih del zajema tudi predvidena dela gradnje vlake, prevoznosti vlake in vzdrževanja ter rekonstrukcije protipožarnih presek.

Kot izhaja iz 9. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je javno naročilo storitev tisto javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot javno naročilo storitev, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v izpostavljenem delu predmet naročila, kot izhaja iz vsebine razpisne dokumentacije, v konkretnem primeru (v vseh štirih sklopih) izvedba storitev poseka in izdelave dreves, spravilo gozdnih lesnih sortimentov, gozdnogojitvena in varstvena dela, odstranitev sečnih ostankov, vzdrževanje protipožarnih pasov, krčitev grmovne vegetacije in segmentno podiranje in obrezovanje parkovnega drevja. Predmet naročila, kot izhaja iz vsebine razpisne dokumentacije, v konkretnem primeru (v sklopu številka 1) poleg naštetih predvidenih del zajema tudi predvidena dela gradnje vlake, prevoznosti vlake in vzdrževanja ter rekonstrukcije protipožarnih presek, omenjena predvidena dela pa so samo dodatek (v tem odstavku že opisanemu) glavnemu predmetu naročila v sklopu številka 1.

V posledici navedenega je naročilo v doslej izpostavljenem delu v skladu z določbami ZJN-2 potrebno opredeliti za javno naročilo storitev, pogodbo, katere predmet je opravljanje doslej izpostavljenih storitev (v skladu s pomenom kot izhaja iz ZJN-2), pa je v posameznem sklopu opredeliti za odplačno pogodbo med enim ponudnikom in enim naročnikom, torej kot pogodbo o izvedbi javnega naročila (v posameznem sklopu) v smislu določbe 14. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je v predmet zadevnega naročila naročnik vključil tudi odkup gozdnih lesnih sortimentov (v zvezi s tem pogledati zlasti točko "IV. MERILA ZA OCENJEVANJE PONUDB" in Prilogo 1a razpisne dokumentacije). V ponudbi (Prilogi 1a) so morali namreč ponudniki naročniku posredovati tudi odkupni cenik gozdnih lesnih sortimentov za vse sklope, izdelan na podlagi Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 79/2011) ter tržnih razmer. Kot izhaja iz 2. člena omenjenega pravilnika so gozdni lesni sortimenti ves posekan les gozdnih drevesnih vrst (s skorjo ali brez nje) in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe) ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru odkup gozdnih lesnih sortimentov mogoče ločiti od doslej predstavljenega javnega naročila storitev (ki v vseh štirih sklopih zajema izvedbo storitev poseka in izdelave dreves, spravilo gozdnih lesnih sortimentov, gozdnogojitvena in varstvena dela, odstranitev sečnih ostankov, vzdrževanje protipožarnih pasov, krčitev grmovne vegetacije in segmentno podiranje in obrezovanje parkovnega drevja, v sklopu številka 1 pa poleg naštetih predvidenih del zajema tudi predvidena dela gradnje vlake, prevoznosti vlake in vzdrževanja ter rekonstrukcije protipožarnih presek). Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je potrebno v navezavi na javno naročilo storitev v konkretnem primeru upoštevati določbe ZJN-2.

ZJN-2 storitve deli v dve ločeni skupini in sicer v storitve Seznama storitev A in storitve Seznama storitev B. V skladu z 20. členom ZJN-2 velja za vsako izmed njiju drugačen pravni režim naročanja. Seznam storitev, ki se z javnim naročanjem oddajajo, je določen z Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07; v nadaljevanju: Uredba), storitve pa so naštete v Prilogi 2, poimenovani "SEZNAM STORITEV A IN B" (v nadaljevanju: priloga številka 2), ki je sestavni del Uredbe (druga alinea 1. člena Uredbe). Priloga številka 2 vsebuje dva seznama, to je Seznam storitev A in Seznam storitev B. Na obeh seznamih so storitve opisane s pomočjo ustreznih referenčnih numeričnih kod (CPC oziroma CPV) ter razdeljene v 27 ločenih kategorij. Enotni besednjak javnih naročil (CPV), sprejet z Uredbo (ES) številka 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 5. 11. 2002, o enotnem besednjaku javnih naročil " CPV (Uradni list EU, št. L 340/2002, z dne 16. 12. 2002), nazadnje spremenjen z Uredbo Komisije (ES) številka 213/2008, z dne 28. 11. 2007 (Uradni list EU, št. L 74/2008, z dne 15. 3. 2008), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami (4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Seznam storitev A in Seznam storitev B razvrščata storitve v posamezne kategorije s pomočjo referenčnih številk, prevzetih iz mednarodnih kvalifikacijskih sistemov CPV oziroma CPC. CPC (Central Product Classification oziroma Osrednja klasifikacija proizvodov), ki označuje standardno klasifikacijo (enoten referenčni sistem), tvori celovit klasifikacijski sistem za razvrščanje vseh možnih vrst blaga oziroma storitev, ki so lahko predmet domačih in mednarodnih transakcij, obenem pa služi kot okvir za zbiranje in mednarodno primerjavo različnih vrst ekonomskih statistik. Po drugi strani Enotni besednjak javnih naročil " CPV (Common Procurement Vocabulary) predstavlja enoten referenčni sistem, ki naročnikom v vseh državah članicah omogoča uporabo enakih opisov predmetov javnih naročil z enotnimi referenčnimi številkami, potencialnim ponudnikom pa olajšuje pregled nad razpisanimi javnimi naročili na območju Evropske unije. Sprejet je bil v obliki uredbe, kar pomeni, da je neposredno zavezujoč za vse države članice. Kot izhaja iz ZJN-2 se v primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC (drugi odstavek 20. člena ZJN-2) oziroma v primeru različnih razlag uporabe ZJN-2 zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama Enotni besednjak javnih naročil (CPV) in Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev (CPC, začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga Uredbe (4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), uporablja nomenklatura CPC. Vsebinsko zelo podobno izhaja tudi iz Direktive številka 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. 3. 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004, z dne 30. 4. 2004; v nadaljevanju: Direktiva številka 2004/18/ES), v kateri je v 36. uvodni izjavi zapisano, da je Enotni besednjak javnih naročil (CPV) v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) številka 2195/2002 določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V primeru različnih razlag področja uporabe Direktive številka 2004/18/ES zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi II, se uporablja nomenklatura CPC (14. točka člena 1 Direktive številka 2004/18/ES).

Javna naročila, katerih predmet so storitve Seznama storitev A, se oddajo v skladu z ZJN-2 (prvi odstavek 20. člena ZJN-2). Pri oddajanju storitev iz Seznama storitev A naročnika vežejo vsa pravila ZJN-2, če naročnik oddaja storitve, ki sodijo v Seznam storitev B, pa je v skladu z ureditvijo ZJN-2 pravni položaj drugačen. ZJN-2 namreč določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo (zgolj) v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, pri čemer mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati tudi pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij in obvestilo o oddaji javnega naročila poslati na Portal javnih naročil oziroma Uradni list Evropske Unije (o tem se je Državna revizijska komisija izrekla že v več svojih odločitvah). Za razliko od storitev Seznama storitev A namreč s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske unije predstavljajo storitve Seznama storitev B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev". Skupna značilnost slednje omenjenih storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo, posledično pa je njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno (ali celo onemogočeno).

Opisana delitev storitev in s tem povezan različen režim oddaje javnih naročil storitev sta prevzeta iz Direktive številka 2004/18/ES. Iz 18. uvodne izjave omenjene direktive tako izhaja, da je za namen uporabe postopkovnih pravil iz Direktive številka 2004/18/ES in za namene spremljanja najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh prilogah, II A in II B, v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B zadevne določbe iz Direktive številka 2004/18/ES ne bi smele posegati v uporabo predpisov Evropske unije, ki se nanašajo na zadevne storitve. Iz Direktive številka 2004/18/ES nadalje izhaja, da se morajo naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A, oddati v skladu s členi 23 do 55 (člen 20 omenjene direktive), naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II B, pa se morajo oddati samo v skladu s členom 23 (ta normira tehnične specifikacije) in členom 35(4) (ta normira pošiljanje obvestila o izidih postopka oddaje naročil oziroma objavo obvestila o oddaji naročila).

Čeprav so storitve Seznama storitev B v pretežnem delu izvzete iz področja ureditve Evropske unije in posledično prepuščene ureditvi nacionalnim zakonodajam držav članic, se je tudi nacionalni (slovenski) zakonodajalec odločil, da bo na področju teh storitev prevzel ureditev, ki izhaja iz omenjene Direktive številka 2004/18/ES.

Storitve poseka in izdelave dreves, spravila gozdnih lesnih sortimentov, gozdnogojitvena in varstvena dela, odstranitev sečnih ostankov, vzdrževanje protipožarnih pasov, krčitev grmovne vegetacije in segmentno podiranje in obrezovanje parkovnega drevja, ki so predmet naročila v vseh štirih sklopih, se v konkretnem primeru, upoštevaje Enotni besednjak javnih naročil (CPV), uvrščajo v skupino gozdarskih storitev s CPV kodo 77200000-2. V kategorijo storitev v zvezi s pridobivanjem lesa (CPV koda 77211000-2) se namreč med drugim uvrščajo tudi storitve sečnje dreves (CPV koda 77211400-6), storitve pospravljanja lesa (CPV koda 77211100-3), storitve transporta hlodov v gozdu (CPV koda 77211200-4), storitve vzdrževanja dreves (CPV koda 77211500-7) in storitve zasajevanja dreves s semeni (CPV koda 77211600-8), v razred storitev v zvezi z gozdarstvom (CPV koda 77230000-1) pa se uvrščajo na primer storitve upravljanja z gozdnimi viri (CPV koda 77231100-9), storitve zatiranja gozdnih škodljivcev (CPV koda 77231200-0), storitve upravljanja gozdov (CPV koda 77231300-1), storitve pogozdovanja (CPV koda 77231600-4) in nekatere druge storitve. Tudi iz pojasnjevalnih opomb Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) 2008 tako izhaja, da skupina 772 (gozdarske storitve) zajema:
" storitve pridobivanja lesa in storitve v zvezi s pridobivanjem lesa, transport hlodov v gozdu, storitve krčenja gozda, storitve sečnje dreves, storitve vzdrževanja dreves,
" storitve impregniranja lesa, ki so sestavljene iz storitev impregniranja ali kemične obdelave lesa s konzervansi ali drugimi materiali (vključno s sušenjem lesa),
" storitve v zvezi z gozdarsko pridelavo, kot so presajanje, ponovna zasaditev (obnova), redčenje, popisi gozdov, vrednotenje lesa, storitve upravljanja gozdarstva, vključno s storitvami ocenjevanja škode v gozdu.

Dejstvo, da je storitve, ki jih gre v konkretnem primeru opredeliti kot javno naročilo storitev, potrebno uvrstiti med storitve, ki se ob upoštevanju Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) in pojasnjevalnih opomb Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) 2008 uvrščajo v skupino gozdarskih storitev s CPV kodo 77200000-2, je očitno ugotovil tudi naročnik, saj je v obvestilu o naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil, v točki II.1.6) (za vsak sklop posebej pa tudi v točki 2 "PRILOG[E] B INFORMACIJE O SKLOPIH") predmet zadevnega naročila razvrstil v kodo CPV "77200000 (Gozdarske storitve)". Vsebinsko enako je naročnik storil tudi v obvestilu o naročilu, objavljenem v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, v katerem je v točki II.1.6) (za vsak sklop posebej pa tudi v točki 2 poglavja "Informacije o sklopih") zapisal (kodo CPV) "77200000".

Po pravilih, ki veljajo za razvrščanje posameznih storitev v posamezne kategorije storitev Seznama storitev A oziroma Seznama storitev B, je potrebno v kategorijo 27 Seznama storitev B ("Druge storitve") uvrstiti vse (ostale) storitve, torej tiste, ki niso zajete v nobeni izmed šestnajstih kategorij storitev Seznama storitev A, niti v nobeni izmed prvih desetih kategorij storitev Seznama storitev B, upoštevajoč pri tem tudi izjeme pri javnem naročanju, za katere se ZJN-2 ne uporablja (poglavje 1.7. ZJN-2). Vsebinsko zelo primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-058/2008-7, z dne 13. 5. 2008, pa tudi v svojem sklepu številka 018-287/2012-3, z dne 8. 11. 2012.

Ker storitve, ki jih je v konkretnem primeru potrebno opredeliti kot javno naročilo storitev, niso zajete v nobeni izmed šestnajstih kategorij storitev Seznama storitev A niti v nobeni izmed prvih desetih kategorij storitev Seznama storitev B, prav tako pa se ne uvrščajo med izjeme pri javnem naročanju, za katere se ZJN-2 ne uporablja (poglavje 1.7. ZJN-2), jih je v konkretnem primeru potrebno uvrstiti med storitve, ki so naštete v Seznamu storitev B priloge številka 2 Uredbe v kategoriji 27 " "Druge storitve". Vsebinsko smiselno enak zaključek je v navezavi na
" storitve sečnje dreves Državna revizijska komisija napravila tudi v svojem sklepu številka 018-058/2008-7, z dne 13. 5. 2008, v katerem je med drugim zapisala: "Iz opredelitve vsebine razpisanih storitev" ["] "izhaja, da gre za storitev, ki jo je (ob upoštevanju geslovnika CPV) potrebno uvrstiti med "Storitve sečnje dreves" - koda CPV št 77211400-6". ["] "Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, navedena storitev, ob uporabi obeh nomenklatur (CPV in CPC) ter Priloge III k Uredbi Evropske komisije o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), št. 2195/2002 in 2151/2003 - Preglednica ustreznosti med CPV in CPC PROV, ni zajeta oz. je ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed šestnajstih kategorij storitev iz Seznama storitev A niti med prvih deset kategorij storitev iz Seznama storitev B", ["] "kar posledično pomeni, da sodi v kategorijo 27 - druge storitve Seznama storitev B",
" storitve sečnje in spravila lesa, storitve opravljanja varstvenih in gojitvenih del ter drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij (gozdov), Državna revizijska komisija napravila tudi v svojem sklepu številka 018-287/2012-3, z dne 8. 11. 2012.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno vsebinsko enak zaključek napraviti tudi ob upoštevanju podatkov Osrednje klasifikacije proizvodov in storitev (CPC), kar v posledici pomeni, da v konkretnem primeru na podlagi podatkov obeh nomenklatur (CPV in CPC) ne prihaja do različnih razlag uporabe ZJN-2.

Dejstvo, da je storitve, ki jih gre v konkretnem primeru opredeliti kot javno naročilo storitev, potrebno uvrstiti med storitve, ki so naštete v Seznamu storitev B priloge številka 2 Uredbe (kategorija 27 " "Druge storitve"), je očitno ugotovil tudi naročnik, saj je v obvestilu o naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil, v točki II.1.2) zapisano "Storitve", "Kategorija storitve: št. 27.", v obvestilu o naročilu, objavljenem v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pa je v točki II.1.2) zapisano: "Storitve" in "Št. kategorije storitev 27: Druge storitve".

Iz drugega odstavka 4. člena ZPVPJN izhaja, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. Ker ZJN-2, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, je torej v konkretnem primeru pravno varstvo vsakemu od vlagateljev (na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPVPJN) zagotovljeno v izpostavljenih delih ZJN-2.

Čeprav tako iz razpisne dokumentacije oddaje zadevnega naročila, kakor tudi iz IV.1.1) točke obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, izhaja, da naročnik predmet zadevnega naročila oddaja po odprtem postopku, v konkretnem primeru ni najti pravne podlage za uporabo tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN. Omenjena določba (ki določa, da se v primeru, če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila) se namreč nanaša zgolj na situacijo, v kateri naročnik izvede strožji postopek, kot ga zahteva ZJN-2, pravni režim naročanja storitev Seznama storitev B pa ni uvrščen med postopke javnega naročanja (prvi odstavek 24. člena ZJN-2, v povezavi z 20. členom ZJN-2).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se kršitve, ki jih v navezavi na naročnikova ravnanja v postopku oddaje zadevnega naročila v sklopu številka 4 "OE Celje, Nazarje, Slovenj Gradec Maribor in Murska Sobota" (v nadaljevanju: sklop številka 4) v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, ne nanašajo na kršitve določb, ki normirajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), niti na kršitve pravil ZJN-2, ki se nanašajo na objavo obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Prvi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika v navezavi na naročnikovo ugotovitev, da je ponudba prvega vlagatelja, predložena v sklopu številka 4,
" (cenovno) nesprejemljiva, ker so cene iz ponudbe višje od primerljivih cen na trgu (v zvezi s tem primerjati 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v navezavi na 80. člen ZJN-2),
v posledici pa,
" da se ponudbe prvega vlagatelja v sklopu številka 4 ne izbere.
Prvi vlagatelj tako v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba, ki jo je pripravil (in predložil) v sklopu številka 4, konkurenčna "in tržno naravnana", cene v njej pa so od 70 do 90 % nižje, kot jih priznava "RS, v njenem imenu SKZG ,koncesijonarjem". Prvi vlagatelj se v dokaz svojih navedb v zahtevku za revizijo sklicuje tudi na dve primerjalni tabeli.

Ker naročnik javna naročila, katerih predmet so storitve Seznama storitev B, oddaja v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, določbe glede ugotavljanja, ali so cene v ponudbi višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (v navezavi na 80. člen ZJN-2), pa se med omenjene določbe ne uvrščajo, prvi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil katero od določb ZJN-2, ki jih je bil pri oddaji zadevnega naročila (v smislu oddaje storitev Seznama storitev B) dolžan upoštevati in spoštovati. Prvi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev določb ZJN-2, ki jih je naročnik dolžan upoštevati pri oddaji naročila v tistem delu predmeta, ki v konkretnem primeru predstavlja javno naročilo storitev Seznama storitev B. Določila ZJN-2, katerih kršitev v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, naročnika v konkretnem primeru ne zavezujejo.

Glede na navedeno, pa tudi ob upoštevanju že predstavljene vsebine drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo prvega vlagatelja naročnik v konkretnem primeru ne bi sprejel drugačne odločitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se tudi kršitve, ki jih v navezavi na naročnikova ravnanja v postopku oddaje zadevnega naročila v sklopu številka 1 v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj, ne nanašajo na kršitve določb, ki normirajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), niti na kršitve pravil ZJN-2, ki se nanašajo na objavo obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki so povezane z naročnikovim sklepom, izhajajočim iz odločitve o oddaji naročila, da se ponudba drugega vlagatelja, predložena v sklopu številka 1, izloči iz razloga, ker se predložena referenca nanaša samo na odkup in prodajo lesa (ne pa na dela, primerljiva s predmetom zadevnega javnega naročila). Drugi vlagatelj v zvezi s tem meni, da je bila njegova ponudba v sklopu številka 1 izločena neutemeljeno, razlog izločitve pa nima svoje "materialne " vsebinske podlage v razpisni dokumentaciji" (drugi vlagatelj zatrjuje, da je v svoji ponudbi predložil referenco, ki ustreza naročnikovim zahtevam, določenim v razpisni dokumentaciji). Drugi vlagatelj tako v svojem zahtevku za revizijo po vsebini zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem, ko je ponudbo drugega vlagatelja v sklopu številka 1 izločil iz razloga neustrezne (predložene) reference, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 19. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 45. členom ZJN-2.

Ker naročnik javna naročila, katerih predmet so storitve Seznama storitev B, oddaja v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, zatrjevane kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi z 19. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 45. členom ZJN-2 (slednji normira tehnično in/ali kadrovsko sposobnost, v okviru izkazovanja tehnične sposobnosti pa kot dokazilo predvideva tudi predložitev seznama najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih) pa se med omenjene določbe ne uvrščajo, drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil katero od določb ZJN-2, ki jih je bil pri oddaji zadevnega naročila (v smislu oddaje storitev Seznama storitev B) dolžan upoštevati in spoštovati. Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev določb ZJN-2, ki jih je naročnik dolžan upoštevati pri oddaji naročila v tistem delu predmeta, ki predstavlja javno naročilo storitev Seznama storitev B. Določila ZJN-2, katerih kršitev v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj, naročnika v konkretnem primeru ne zavezujejo.

Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija kršitve, dejstev in dokaza, ki jih drugi vlagatelj podaja v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji in četrti odstavek na drugi strani omenjene vloge) in po vsebini predstavljajo novo kršitev, nova dejstva oziroma nov dokaz v smislu (prekluzije iz) petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni obravnavala oziroma ni izvedla. Drugi vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni dokazal, da nove kršitve, novih dejstev oziroma novega dokaza brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti (že) v predrevizijskem postopku. Tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija obravnavala (sicer prepozno) zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da naročnik s pogojem, ki se nanaša na reference, "favorizira določenega ponudnika", pa bi bilo potrebno ugotoviti, da drugi vlagatelj svojih zatrjevanj ni izkazal, saj je naročnik tudi v sklopu številka 1 (tako kot v vseh treh ostalih sklopih) v odločitvi o oddaji naročila odločil, da se "ponudnika ne izbere". Glede na navedeno bi bilo torej tudi v primeru obravnave (sicer prepoznega) zatrjevanja vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo potrebno ugotoviti, da naročnik s svojim ravnanjem ni "favorizira[l] določenega ponudnika" in s tem ni kršil 9. člen ZJN-2.

Glede na navedeno, pa tudi ob upoštevanju že predstavljene vsebine drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo drugega vlagatelja naročnik v konkretnem primeru ne bi sprejel drugačne odločitve.

V navezavi na del pravovarstvenega predloga drugega vlagatelja, v katerem ta Državni revizijski komisiji predlaga, da "za Sklop 1 predmetnega javnega naročila" ["] "kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja zahtevka za revizijo" (to je drugega vlagatelja), Državna revizijska komisija pripominja, da lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Ker v ZPVPJN ni ustrezne pravne podlage, da bi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku namesto naročnika sprejela odločitev o oddaji naročila (slednjo namreč v postopku oddaje javnega naročila sprejme naročnik), Državna revizijska komisija iz navedenega razloga v tem postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje predmetnega naročila tudi ni mogla "za Sklop 1 predmetnega javnega naročila" ["] "kot najugodnejšega ponudnika" izbrati "vlagatelja zahtevka za revizijo" (to je drugega vlagatelja).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne stroške "v višini predpisane takse" (v stroškovniku drugi vlagatelj zahteva povračilo stroška "plačana taksa v višini" "1.876,00 EUR"), pa tudi "stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 750,00 EUR ter DDV, ter 3% materialnih stroškov" (v stroškovniku drugi vlagatelj zahteva povračilo stroška "pisarniški, poštni in telekomunik. stroški" "30,00 EUR"), povečano za "20 % DDV".

Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi predlog drugega vlagatelja za povrnitev priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 23. 11. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
































Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
" HRAST-GOZDARSTVO PETER OŠLAK, s. p., Vuhred 147, 2365 Vuhred
" odvetnik Primož Kozina, Cesta Staneta Žagarja 14, 4000 Kranj
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu