018-354/2012 Banka Slovenije

Številka: 018-354/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Avtomatizacija poročanja in informatizacija gotovinskega poslovanja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AVTENTA, d. o. o., Verovškova ulica 55, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 12. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. 9. 2012 se zavrne.

2. Vlagateljev predlog za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04. 04. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Avtomatizacija poročanja in informatizacija gotovinskega poslovanja", obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo dne 06. 04. 2012 (pod številko objave JN3840/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 14. 06. 2012 sprejel sklep o oddaji zadevnega javnega naročila, oznaka 33.30-1074/12-MP (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "S&T SLOVENIJA d.d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev o oddaji naročila je bila vlagatelju vročena dne 18. 06. 2012.

Naročnik je dne 28. 06. 2012 sprejel sklep, oznaka 33.30-1074/12-MP (v nadaljevanju: sklep z dne 28. 06. 2012), s katerim je razveljavil odločitev o oddaji naročila, obenem pa je sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Dne 19. 07. 2012 je naročnik sprejel sklep, oznaka 33.00-1074/12-MP (v nadaljevanju: sklep z dne 19. 07. 2012), s katerim je sklenil, da se vse prispele ponudbe za zadevno javno naročilo zavrnejo.

Dne 19. 07. 2012 je izbrani ponudnik (v takratnem primeru vlagatelj) oddal prvi zahtevek za revizijo, dne 31. 07. 2012 je izbrani ponudnik (v takratnem primeru vlagatelj) oddal drugi zahtevek za revizijo, dne 10. 08. 2012 pa je Državna revizijska komisija prejela vlogo izbranega ponudnika (v takratnem primeru pritožnika) z dne 09. 08. 2012, poimenovano "PRITOŽBA zoper sklep naročnika št. 26.00-0139/12-JŽ z dne 2. 8. 2012" (v nadaljevanju: pritožba). Dne 11. 09. 2012 je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-239/2012-6, s katerim je
" (prvemu) zahtevku za revizijo izbranega ponudnika (v takratnem primeru vlagatelja) ugodila in razveljavila sklep z dne 28. 06. 2012 in sklep z dne 19. 07. 2012,
" pritožbo izbranega ponudnika (v takratnem primeru pritožnika) zavrnila,
" zahtevi izbranega ponudnika (v takratnem primeru vlagatelja) za povrnitev stroškov, nastalih s prvim zahtevkom za revizijo, ugodila, predlog izbranega ponudnika (v takratnem primeru vlagatelja) za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa zavrnila.

Naročnik je v prilogi obvestila z vsebino omenjenega sklepa Državne revizijske komisije seznanil ponudnike, vlagatelj pa je dne 25. 9. 2012 oddal zahtevek za revizijo z dne 24. 9. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da
" je ponudba vlagatelja popolna,
" je naročnik kršil "41.,45., 48. 78. in 80. člen ZJN-2" ter vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji naročila,
" naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika ter izbere najugodnejšo ponudbo skladno z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije.
Vlagatelj v vsakem primeru predlaga in zahteva tudi, da mu naročnik povrne "stroške nastale z revizijo,takso za zahtevek za revizijo v višini 913,32 EUR".

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
" je "v predmetnem javnem naročilu oddal" popolno ponudbo, obenem pa pojasnjuje, s kakšno vsebino je odgovoril na "dodatno vprašanje" naročnika glede zahtevane programske opreme,
" tudi izbrani ponudnik določene programske opreme (programske opreme "za delovanje terminalov v offline načinu") ni vključil v ponudbo, iz ponudbe izbranega ponudnika pa "tudi ni razvidno, če ta programska oprema sploh ustreza razpisnim pogojem",
" "[d]odatna pomanjkljivost izbrane ponudbe leži v dejstvu, da je pridobila dodatne točke na račun tega, ker je ponudnik za izvedbo projekta navedel le dva svetovalca z najboljšimi karakteristikami".

Naročnik je dne 5. 10. 2012 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 4. 10. 2012, znak izbranega ponudnika S/611, ki po vsebini predstavlja (tudi) izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik (zlasti) ugovarja pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo in aktivni legitimaciji vlagatelja, ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo pravilno označil kot neprimerno oziroma nepopolno, prav tako pa zatrjuje, da je njegova ponudba popolna.

Naročnik je dne 24. 10. 2012 sprejel sklep, oznaka 26.00-0219/12-JŽ, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je v celoti zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za vračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da
" je "[v]lagateljeva revizija" pravočasna, vlagatelj pa ima aktivno legitimacijo,
" so navedbe vlagatelja glede popolnosti njegove ponudbe neutemeljene. Po zatrjevanju naročnika vlagatelj namesto zahtevanega predlaga rešitve, ki niso sestavni del njegove ponudbe, ampak jih je potrebno dodatno zagotoviti, navedbe vlagatelja v reviziji pa teh ugotovitev v ničemer ne izpodbijajo. Vlagatelj je namreč v svojem odgovoru navedel, da zahtevane rešitve ne ponuja,
" so navedbe vlagatelja glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika neutemeljene. Po zatrjevanju naročnika je izbrani ponudnik "v prilogi 1 k obrazcu ponudbe na strani 6 izrecno navedel programsko opremo", na enem od obrazcev potrdil, da gre za ceno na ključ, izpolnil izjavo "o sprejemu vseh razpisnih pogojev", na poziv naročnika pa potrdil, da je v (ponudbeno) ceno vključena vsa dodatna oprema za brezžične terminale za branje črtnih kod,
" so navedbe vlagatelja glede premajhnega števila svetovalcev v ponudbi izbranega ponudnika neutemeljene. Po zatrjevanju naročnika namreč "s tem v zvezi ni postavljal pogojev".

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 26. 10. 2012, oznaka 33.00-0388/12-MP, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29. 10. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s pozivom številka 018-354/2012-2, z dne 19. 11. 2012, pozvala na predložitev popolnega zahtevka za revizijo (manjkal je podpis vlagatelja). Omenjeni poziv je vlagatelj prejel dne 21. 11. 2012, dne 23. 11. 2012 pa je Državna revizijska komisija prejela popolno vlagateljevo vlogo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo (prvi odstavek 31. člena ZPVPJN) med drugim ugotovila, da je v konkretnem primeru in ob upoštevanju konkretnih okoliščin zadevnega primera potrebno šteti, da je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila (oznaka 33.30-1074/12-MP, z dne 14. 06. 2012) vložil pravočasno. Ne glede na to, da naročnikovo "Obvestilo o sklepu Državne revizijske komisije št. 018-239/2012-6 z dne 11. 09. 2012", oznaka 26.00-0158/12-JŽ, z dne 14. 9. 2012, kot to v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo sicer upravičeno opozarja izbrani ponudnik, nima pravne narave odločitve o oddaji naročila, kot bistvenega ne gre prezreti dejstva, da je v njem naročnik vlagatelja jasno obvestil, da "lahko v roku 8 delovnih dni od prejema tega obvestila pri naročniku" vloži "zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji naročila št. 33.30/1074/12-MP z dne 14. 6. 2012". Upoštevaje navedeno vlagatelj, četudi je bil seznanjen s sklepom Državne revizijske komisije številka 018-239/2012-6, z dne 11. 09. 2012, ne more trpeti škodljivih posledic ravnanja naročnika.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila pravočasno oddal svojo ponudbo, v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke I.) pa med drugim zatrjuje, da je "v predmetnem javnem naročilu oddal" ["] "popolno ponudbo (kar vlagatelj dokazuje v nadaljevanju)", ter predlaga (1. točka pravovarstvenega predloga), da se ugotovi, "da je ponudba vlagatelja popolna". Navedeno v navezavi na vsebino II. točke zahtevka za revizijo pomeni, da je vlagateljev zahtevek za revizijo po vsebini razumeti, da v njem zatrjuje, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), zlasti prvi odstavek 80. člena, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna. Glede na navedeno ima vlagatelj v konkretnem primeru interes za dodelitev predmetnega javnega naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), prav tako pa bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), s čimer sta v konkretnem primeru kumulativno (to je skupno) izpolnjena oba elementa za priznanje aktivne legitimacije iz 14. člena ZPVPJN vlagatelju. Če bi v zadevnem postopku pravnega varstva vlagatelj namreč uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno in nepopolno, v posledici pa jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb ZJN-2, bi lahko vlagatelj upravičeno pričakoval, da bo njegova ponudba označena za popolno, s tem pa uvrščena v postopek ocenjevanja po merilih.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k vsebinskemu (meritornemu) odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom istega člena).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke I.) najprej zatrjuje, da je "v predmetnem javnem naročilu oddal" popolno ponudbo, obenem pa pojasnjuje, s kakšno vsebino je odgovoril na "dodatno vprašanje" naročnika glede zahtevane programske opreme.

Vlagateljev zahtevek za revizijo je v izpostavljenem delu potrebno obravnavati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena tako določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerno ponudbo pa mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

V Povabilu k oddaji ponudbe je naročnik določil, da je predmet javnega naročila "izbira izvajalca za nadgradnjo SAP sistema v naročnikovi poslovni stavbi na Slovenski cesti 35 v Ljubljani v skladu s podrobnim opisom storitve in z naročnikovimi zahtevami, ki so kot Priloga I sestavni del te razpisne dokumentacije". Naročnik je ob tem zapisal tudi, da bo pri ocenjevanju upošteval le popolne ponudbe (prvi odstavek 3. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Naročnik je v Prilogi I razpisne dokumentacije (zlasti tretji odstavek točke 2.1.2) zapisal, da bodo uvedli brezžične terminale, brez postavitve brezžičnega omrežja, ki bodo preko stacionarnega adapterja povezani s PC. Glede na navedeno so morali ponudniki omenjeno vsebino upoštevati pri pripravi svojih ponudb.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 33.30-1074/12-MP, z dne 17. 5. 2012, pozval na dodatna pojasnila ponudbene dokumentacije. V 3. točki omenjenega poziva je naročnik zapisal: "V ponudbi (Opis rešitve za AVTO) v 2. poglavju, ko govorite na eni strani o on-line uporabi ročnih terminalov ter na drugi strani o alternativni možnosti povezave skenerja preko PC, ki je statičen, nas zanima, ali ste skladno z razpisno dokumentacijo v ponudbi upoštevali uporabo brezžičnih terminalov, brez postavitve brezžičnega omrežja, ki bodo preko stacionarnega adapterja povezani s PC. Dodatno vas sprašujemo, če s tem v zvezi ni potrebnih nobenih dodatnih programiranj (npr. modul za validacijo prenosa podatkov), ki bi morale biti del ponudbe". V zadnjem stavku omenjenega poziva je naročnik zapisal, da bo, če do datuma, ki ga je določil, zahtevanih pojasnil ne bo prejel, vlagateljevo (osnovno) ponudbo obravnaval kot nepravilno in jo v skladu z razpisno dokumentacijo zavrnil.

Vlagatelj je v alinei a.) 3. točke svojega odgovora, ki ga je naročnik prejel dne 23. 5. 2012, v pravno relevantnem delu za rešitev predmetne zadeve med drugim zapisal: "V zahtevi, ki je navedena v razpisu s strani Banke Slovenije, le " ta zahteva brezžične terminale brez brezžičnega omrežja, ki bodo preko stacionarnega adapterja povezani s PC. Takšne rešitve v naši ponudbi nismo predvideli". V nadaljevanju odgovora je vlagatelj pojasnil razlog za navedeni zaključek, obenem pa dodal, da "[t]akšna aplikacija v naši rešitvi ni predvidena, ker smo mnenja, da je takšna rešitev" ["] "zelo kompleksna".

Upoštevaje doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem odgovoru, ki ga je naročnik prejel dne 23. 5. 2012, zapisal, da rešitve (aplikacije), ki jo naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji (Prilogi I), povzel pa jo je v 3. točki poziva na dodatna pojasnila ponudbene dokumentacije (uporaba brezžičnih terminalov, brez postavitve brezžičnega omrežja, ki bodo preko stacionarnega adapterja povezani s PC), v svoji ponudbi ni predvidel. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, razen zatrjevanja, da je "v predmetnem javnem naročilu" oddal popolno ponudbo, tudi sicer ne podaja nobenega dokaza, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (kljub njegovemu odgovoru, ki ga je naročnik prejel dne 23. 5. 2012) morebiti oddal primerno (in popolno) ponudbo.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno (in nepopolno), v posledici pa jo je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerno ponudbo pa mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). V tem smislu gre pritrditi tudi naročniku, ki v
" odločitvi o oddaji naročila ugotavlja dejstva, ki so po vsebini enaka doslej predstavljenim, obenem pa v njej podaja vsebinsko enake zaključke, kot so bili predstavljeni doslej (naročnik ocenjuje, "da je ponudba ponudnika Avtenta d.o.o. neprimerna, saj ne izpolnjuje v celoti pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Ponudba se tako v fazi ocenjevanja ni upoštevala"),
" odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2 oziroma prvi odstavek na strani 3) ugotavlja, da so navedbe vlagatelja glede popolnosti njegove ponudbe neutemeljene, da je vlagatelj "v svojem odgovoru z dne 23. 5. 2012 navedel, da take rešitve ne ponuja", pa tudi, da "[v]lagatelj namesto tega predlaga rešitve, ki pa niso sestavni del njegove ponudbe ampak jih je potrebno dodatno zagotoviti".
Prav tako gre pritrditi izbranemu ponudniku, ki v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 3) ugotavlja, da "vlagatelj v ponudbo ni vključil z razpisno dokumentacijo zahtevane rešitve 'z uporabo brezžičnih terminalov, brez postavitve brezžičnega omrežja, ki bodo preko stacionarnega adapterja povezani s PC', zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo pravilno označil kot neprimerno oz. nepopolno".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu (točke "III. Neustreznost izbrane ponudbe"), v katerem vlagatelj zatrjuje istovrstne kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo. Vlagatelj namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da tudi izbrani ponudnik določene programske opreme ni vključil v ponudbo (vlagatelj zatrjuje, da ponudnik "S&T" ["] "programsko opremo za delovanje terminalov v offline načinu sploh ni vklučil v ponudbo").

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je v ponudbi izbranega ponudnika navedeno, da ponudba ustreza naročnikovemu opisu in vsem podrobnim zahtevam Priloge I razpisne dokumentacije (tretji odstavek točke I obrazca 1: Ponudba), pa tudi, da je ponudba pripravljena na podlagi zahtev naročnika, opredeljenih v Prilogi 1 razpisne dokumentacije (točka 1 dokumenta "Priloga k Obrazcu 1: Ponudba"). Izbrani ponudnik je pri tem v dokumentu "Priloga k Obrazcu 1: Ponudba" opisal izvedbo (pripravo in uvedbo) rešitve, navedel potrebne aktivnosti, v omenjeni dokument pa je vključil tudi poglavje "2 Potrebna oprema". V tretji alinei omenjenega poglavja je izbrani ponudnik zapisal: "Namenska programska oprema na ročnem terminalu (za vodenje prilagojenega skladiščnega poslovanja)".

Ob vpogledu v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz poziva številka 33.30-1074/12-MP, z dne 17. 5. 2012, na dodatna pojasnila ponudbene dokumentacije izhaja, da je naročnik v njem izbranega ponudnika med drugim pozval, da potrdi navedbe glede potrebne dodatne programske opreme (npr. oprema za tiskanje črtnih kod, dodatna oprema, ki je potrebna na brezžičnih terminalih), ki je del razpisa. Naročnik je zapisal, da bo, če do datuma, ki ga je določil, zahtevanih pojasnil ne bo prejel, (osnovno) ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot nepravilno in jo v skladu z razpisno dokumentacijo zavrnil. Izbrani ponudnik je v dodatnih pojasnilih svoje ponudbe z dne 23. 5. 2012 zapisal: "potrjujemo navedbe o dodatni programski opremi, ki so v ponudbi". Naročnik je na podlagi prejetega odgovora izbranega ponudnika slednjega (dne 31. 5. 2012 po elektronski pošti) prosil še za sledeče pojasnilo: "V vaši osnovni ponudbi ste našteli potrebno opremo" ["] "in pri programski opremi dopisali znesek 8.000,00 " + DDV (neodvisno od števila uporabnikov).
Ker nam iz posredovanih dokumentov in pojasnil ni jasno razvidno, imamo za vas dodatno vprašanje. Ali je ta programska oprema, ki ste jo navedli v potrebni opremi, tudi že všteta v vašo končno ponudbeno ceno (91.332,00 " z DDV) ali pa to ni všteto v končno ponudbeno ceno in bi to za naročnika pomenilo dodaten strošek"". Ker je naročnik ob tem zapisal, da "zadostuje tudi elektronski odgovor", je s strani izbranega ponudnika prejel odgovor v elektronski obliki (poslan dne 1. 6. 2012) z naslednjo vsebino: "Spoštovani,
Ponovno potrjujemo, da je potrebna programska oprema , kot je opredeljena v razpisni dokumentaciji Avtomatizacija poročanja in informatizacija gotovinskega poslovanja, Priloga 1, na strani 3 v drugem odstavku dokumenta vključena v ponudbo. To pomeni, da je ta znesek že upoštevan v ponudbi in naročnik iz tega naslova ne bo imel dodatnih stroškov".

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je na podlagi vsebine ponudbe izbranega ponudnika in njegovih dodatnih pojasnil mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil potrebno dodatno programsko opremo, znesek zanjo (8.000,00 EUR + DDV) pa je že upoštevan v ponudbi izbranega ponudnika.

Vlagatelj na podlagi doslej ugotovljenih dejstev zgolj s predstavitvijo podatkov iz predračuna, kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, ni uspel dokazati nasprotnega. V predračunu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, izhaja pa iz obrazca številka 13, namreč, kot to upravičeno v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4) opozarja izbrani ponudnik, "ni predvidena posebna rubrika za vpis cene za dodatno programsko opremo", zato je izbrani ponudnik "ni mogel (niti ni bil dolžan) prikazati ločeno". Izbrani ponudnik (ob upoštevanju vseh doslej predstavljenih dejstev in vsebine njegove ponudbe) v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 4) tudi prepričljivo zatrjuje, da je "ob upoštevanju predpripravljenega obrazca predračuna (ki posebne rubrike za ceno dodatne programske opreme, ki mora biti vključene, ni predvidel) in dejstva, da mora biti ponudbena cena oblikovana po načelu 'ključa', predviden strošek potrebne dodatne programske opreme v ponudbo vključil na način, da je sorazmerno povečal predvideno število človek/dni za izvedbo modula LE črtna koda". Prav tako iz omenjenega predračuna v ponudbi izbranega ponudnika (obrazca številka 13) izhaja, da skupna pogodbena vrednost predstavlja ceno na ključ.

Temeljna razlika med vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika je torej v tem, da
" je vlagatelj v svojem odgovoru, ki ga je naročnik prejel dne 23. 5. 2012, zapisal, da rešitve (aplikacije), ki jo naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji (Prilogi I), povzel pa jo je v 3. točki poziva na dodatna pojasnila ponudbene dokumentacije (uporaba brezžičnih terminalov, brez postavitve brezžičnega omrežja, ki bodo preko stacionarnega adapterja povezani s PC), v svoji ponudbi ni predvidel,
" je izbrani ponudnik v dodatnih pojasnilih svoje ponudbe z dne 23. 5. 2012 zapisal, da potrjuje "navedbe o dodatni programski opremi, ki so v ponudbi", v svojem odgovoru v elektronski obliki (poslanem dne 1. 6. 2012) pa je ponovno potrdil, da je "potrebna programska oprema , kot je opredeljena v razpisni dokumentaciji Avtomatizacija poročanja in informatizacija gotovinskega poslovanja, Priloga 1, na strani 3 v drugem odstavku dokumenta vključena v ponudbo", kar pomeni, "da je ta znesek že upoštevan v ponudbi in naročnik iz tega naslova ne bo imel dodatnih stroškov".

Glede na navedeno je naročnik, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ponudbo vlagatelja upravičeno obravnaval ustrezno drugače kot ponudbo izbranega ponudnika, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah po eni strani ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno (in nepopolno), v posledici pa jo je izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, po drugi strani pa ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za primerno (in popolno), v posledici pa jo izbral kot najugodnejšo, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika "tudi ni razvidno, če ta programska oprema sploh ustreza razpisnim pogojem". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljevo zatrjevanje v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zelo splošno (pavšalno) in ni jasno, določno in konkretno, kot bi vlagatelj dejstva moral zatrjevati skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN. Ker vlagatelj v konkretnem primeru trditvene podlage ni podal na takšen način (vlagatelj na primer ne konkretizira niti tega, v katerih karakteristikah oziroma postavkah naj programska oprema v ponudbi izbranega ponudnika ne bi ustrezala naročnikovim zahtevam oziroma "razpisnim pogojem"), v dokaz svojih (sicer zelo splošnih zatrjevanj) pa ne predlaga niti izvedbe ustreznih dokaznih predlogov (čeprav dokaz tudi sicer ne more nadomestiti trditvene podlage), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel dokazati morebitnih naročnikovih kršitev. Dokazna predloga "Razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo" in "Zapisnik o vpogledu z dne 26.06 2012" namreč, upoštevaje trditveno podlago vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, tudi sicer ne bi dokazovala utemeljenosti zahtevka za revizijo.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati kršitev naročnika, ki naj bi jih (po zatrjevanjih vlagatelja) ta storil v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (naročnik naj bi po zatrjevanju vlagatelja kršil "41.,45., 48. 78. in 80. člen ZJN-2"). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik v konkretnem primeru ne bi sprejel drugačne odločitve.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu (točke "III. Neustreznost izbrane ponudbe"), v katerem vlagatelj zatrjuje, da "[d]odatna pomanjkljivost izbrane ponudbe leži v dejstvu, da je pridobila dodatne točke na račun tega, ker je ponudnik za izvedbo projekta navedel le dva svetovalca z najboljšimi karakteristikami". Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo namreč (v primerjavi s pomanjkljivostjo, ki jo je naročnik ugotovil v njegovi ponudbi) ne zatrjuje enakih ali vsaj istovrstnih kršitev v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje zgolj enako končno posledico (to je ugotovitev nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in njeno izločitev iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila), kar pa, ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov in ustaljene prakse Državne revizijske komisije, ne zadostuje za vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo. Vlagateljeva ponudba namreč zaradi izločitve iz postopka javnega naročanja ne bi mogla več konkurirati v konkretnem postopku izbora najugodnejše ponudbe za oddajo tega javnega naročila, kar pomeni, da zadevno javno naročilo vlagatelju v tem postopku ne bi moglo biti oddano.

V povezavi s pravovarstvenim predlogom vlagatelja, v katerem ta predlaga, da se "ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega se Državna revizijska komisija do navedenega pravovarstvenega predloga ni opredeljevala. Postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da tudi odločitev o tem, ali "je ponudba vlagatelja popolna", v postopku oddaje javnega naročila sprejme naročnik (v zvezi s tem pogledati zlasti prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZJN-2 in 7. oziroma 8. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Smiselno enak zaključek (da je ta (po vsebini) postavljen naročniku) je Državna revizijska komisija napravila tudi v navezavi na vlagateljev pravovarstveni predlog, v katerem ta predlaga, da "naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika ter izbere najugodnejšo ponudbo skladno z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljev predlog, da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 4. 12. 2012


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
" BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana
" AVTENTA, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana
" odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu