018-380/2012 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-380/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Elektronsko vročanje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska cesta 5, Celje, ki ga zastopa odvetnik Zoran Korenčan iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 12. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je 10. 7. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Elektronsko vročanje" po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 35. členu Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS). K oddaji ponudbe je naročnik povabil ponudnika Cepris d.o.o., Hočka ulica 17, Maribor.

Naročnik je 24. 9. 2012 sprejel Odločitev št. 0084/2012/JNS/6/0084, iz katere izhaja, da je naročnik izbral ponudnika POŠTAR d.o.o., Hočka ulica 17, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Na Portalu javnih naročil je naročnik 2. 10. 2012, pod št. objave JN10514/2012, objavil Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega je razvidno, da je naročnik naročilo oddal izbranemu ponudniku. V prilogi D2 navedene objave je naročnik pojasnil, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave izbral zato, ker lahko razpisano blago zagotovi samo določen ponudnik zaradi tehničnih in z zaščito izključnih pravic povezanih razlogov (3. točka prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS). Izbiro omenjenega postopka je naročnik utemeljil z navajanjem, da je izbrani ponudnik zaradi pravic industrijske lastnine edini ponudnik, ki ima razvito in patentirano storitev oziroma metodo za elektronsko vročanje elektronskih sporočil v okviru rešitve POŠTAR in lahko iz pravnih razlogov izpolni naročilo. Naročnik je še navedel, da je na podlagi opravljene analize primerjal druge rešitve ter ugotovil, da na trgu ne obstaja primerljiva rešitev, ki omogoča zakonsko skladno elektronsko vročanje in dostavo e-pošiljk v e-poštnih odjemalcih. Naročnik je povzel opravljeno analizo rešitve RPOST, in zanjo ugotovil, da ni primerna za uporabo pri potencialnih strankah, prilagoditev rešitve slovenski zakonodaji pa je običajno finančno zelo visoka in časovno dolgotrajna.

Vlagatelj je na podlagi objave prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost dne 5. 10. 2012 zahteval od naročnika dodatno obrazložitev svoje odločitve. Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj 24. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je izbral postopek, ki drugim ponudnikom, tudi vlagatelju, onemogoča sodelovanje pri oddaji ponudbe za predmetno naročilo. Vlagatelj navaja, da naročnik ni opravil objektivne presoje na trgu obstoječih rešitev elektronskega vročanja. Iz utemeljitve naročnikove odločitve o izbranem postopku oddaje javnega naročila izhaja, da je naročnik svojo odločitev podprl z analizo ene same podobne tehnologije, kljub temu, da v Sloveniji elektronsko vročanje vlog in predlogov s povratnico kot dokazilom o vročitvi deluje že nekaj let, na trgu pa obstaja več tehnologij, ki izpolnjujejo zahteve naročnika ter Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000 s spremembami; v nadaljevanju: ZEPEP). Po navedbah vlagatelja je naročnik kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ni verjetno, da je nekdo, ki ima nad nekim projektom izključne pravice, zelo dovzeten za morebitna pogajanja. Naročnik je po prepričanju vlagatelja povzročil, da je cena izvedbe javnega naročila zagotovo nad ceno za primerljive storitve, ki jo plačujejo drugi naročniki, znesek, za katerega je naročnik sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, pa je po mnenju vlagatelja znatno prevelik znesek za tehnologijo, ki jo naročnik zahteva z napadenim postopkom.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 3. 11. 2012 izjasnil do navedb vlagatelja.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo z odločitvijo z dne 13. 11. 2012 zavrnil, v obrazložitvi odločitve pa navedel, da se je za postopek s pogajanji brez predhodne objave odločil zato, ker ima konkreten predmet javnega naročila takšne lastnosti, ki jih ni mogoče nadomestiti z istovrstnimi tehničnimi rešitvami. Navedeno po mnenju naročnika pomeni pogoj za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 3. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da ni opravil analize trga in pojasnjuje, da je že leta 2003 vzpostavil portal moja.posta.si, ki predstavlja poštni predalčnik v elektronskem svetu, v katerega je možno sprejemanje in pošiljanje sporočil ter dokumentov v elektronski obliki, kjer je izmenjava e-sporočil možna izključno za registrirane uporabnike in predstavlja rešitev, ki hkrati z uporabo sistema e-sodstvo, s katerim upravlja Vrhovno sodišče RS, predstavlja zaprt sistem, ki je na voljo izključno kvalificiranim uporabnikom. Naročnik pojasni, da je po uvedbi omenjenega sistema redno sodeloval kot predavatelj na različnih strokovnih konferencah iz tega področja doma in na tujem, istočasno pa spremljal stanje na področju elektronskega vročanja ter potrebe in pripombe uporabnikov. Pri tem je naročnik zaznal, da obstajajo tendence po čim večji enostavnosti uporabe in odprtosti sistema, na podlagi izsledkov analize trga pa je ocenil, da sta rešitvi POŠTAR in RPOST edini, ki bi z vidika zagotavljanja zakonsko skladnega e-vročanja lahko potencialno ustrezali utemeljenim potrebam naročnika. Po preučitvi obeh je iz razlogov (ki jih je navedel že v objavi na Portalu javnih naročil) ugotovil, da rešitev RPOST ne omogoča zakonsko skladnega e-vročanja in dostave e-pošiljk. Naročnik še navede, da je izvedel tudi primerjavo funkcionalnosti morebitne nadgradnje moja.posta.si in rešitve POŠTAR in ugotovil, da je vsebinsko, finančno in časovno ustreznejša rešitev POŠTAR.

Naročnik je 19. 11. 2012 Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 20. 11. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za to, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Naročnik oziroma Državna revizijska komisija sta dolžna preveriti, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 26. člena ZPVPJN in prvi odstavek 31. člena ZPVPJN) ter v primeru, ko ugotovita, da ta ni bil vložen pravočasno, se zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN in tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Na podlagi sedmega odstavka 25. člena ZPVPJN lahko ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev (subjektivni rok), vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost (objektivni rok).

V konkretnem primeru je med strankama nesporno, da je naročnik (na podlagi 3. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS) predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, v katerem je k oddaji ponudbe povabil le enega ponudnika. Vlagatelj k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil povabljen. Nadalje ni spora tudi o tem, da je naročnik na Portalu javnih naročil 2. 10. 2012, pod št. objave JN10514/2012, objavil Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (64.b člen ZJNVETPS).

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno. Ker je bilo obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, objavljeno na Portalu javnih naročil 2. 10. 2012, gre ugotoviti, da se je vlagatelj s kršitvami, ki naj bi jih naročnik storil pri oddaji predmetnega javnega naročila in ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo (kršitev načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov zaradi izbire napačnega postopka za oddajo predmetnega postopka), seznanil že z dnem objave Prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost. S tem dnem je tudi začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo. Ob upoštevanju pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, se je (objektivni) osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz sedmega odstavka 25. člena ZPVPJN iztekel dne 12. 10. 2012.

Na to, da vlagateljev zahtevek za revizijo, ki je bil vložen šele 24. 10. 2012, ni bil vložen pravočasno, ne more vplivati niti dejstvo, da mu je naročnik po tem, ko je objavil Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, posredoval tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. ZPVPJN v sedmem odstavku 25. člena namreč jasno določa, da je mogoče zahtevek za revizijo najkasneje vložiti v osmih delovnih dneh od objave obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, na Portalu javnih naročil. Gre za objektivni rok, ki ni podaljšljiv, zato tudi naročnikova izdaja dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila nima nobenega vpliva na tek roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, zavrgla kot prepoznega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je bila višina takse preplačana, saj je vlagatelj plačal takso v višini 4.626,00 EUR, medtem ko je bilo, glede na vsebino zahtevka za revizijo in upoštevajoč drugo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, potrebno vplačati 1.500,00 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje tretjega odstavka 72. člena ZJN-2 ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3. 12. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnik Zoran Korenčan, Komenskega 36, Ljubljana
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- POŠTAR D.O.O., Hočka ulica 17, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- finančna služba Državne revizijske komisije
- arhiv - tu