018-362/2012 Socialno varstveni zavod Taber

Številka: 018-362/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in mag. Maje Bilbija ter Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja dveh domov starejših - objekt A in objekt B" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik STRABAG gradbene storitve, d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Socialno varstveni zavod Taber, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.12.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 06.08.2012, pod št. objave JN 8544/2012.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 23.10.2012), s katerim zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije v izpodbijanih delih in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da mu rok izvedbe, ki je določen v 3. členu osnutka pogodbe, ne omogoča oddajo popolne in primerljive ponudbe. Naročnik zahteva, da se z deli prične takoj po podpisu pogodbe in da se dela zaključijo najkasneje do 30.10.2013, pri čemer morajo biti izvedena vsa pogodbena dela, vključno s tehničnim pregledom in s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, odpravljene morajo biti tudi pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu ter izvedena primopredaja z vso potrebno dokumentacijo. Izvedbeni rok se lahko spremeni le, če nastopijo okoliščine, ki jih izvajalec ni mogel preprečiti, ne odpraviti, niti se jim izogniti in/ali zaradi ukrepov upravnih organov, izdanih investitorju, na katere izvajalec ni mogel vplivati, jih pričakovati, jih preprečiti ali se jim drugače izogniti. Zahtevo za podaljšanje poda izvajalec pisno pred iztekom izvedbenega roka, spremembo roka pa mora potrditi naročnik, če presodi, da je zahteva za podaljšanje roka objektivno utemeljena. Vlagatelj ne more jamčiti, da bo v postavljenem roku lahko izvedel vsa zahtevana pogodbena dela, saj je rok pogojno izvedljiv samo v primeru, če bo izbrani ponudnik z deli pričel v začetku novembra 2012. Izbrani ponudnik rabi za izvedbo vseh del najmanj devet mesecev, pri čemer se dela zaradi zimskih razmer ne bodo mogla izvajati vsaj kakšen mesec. Roku za izvedbo je treba prišteti še 45 do 60 dni od končanja del do pridobitve uporabnega dovoljenja, in sicer pod pogojem, da bo pridobitev odvisna izključno od izvajalca. Ker naročnik ni zahteval terminskega plana, sploh ne ve, kako dolgo ponudniki načrtujejo izvajati projekt. Vlagatelj osnutka pogodbe s sporno dikcijo v 3. členu ne more parafirati, saj je tveganje, ki ga s tem prevzema, preveliko in nesorazmerno, še zlasti ob upoštevanju 17. člena osnutka pogodbe, ki predvideva visoke pogodbene kazni za primer neupravičene zamude. Naročnik pri tem ne upošteva možnih zapletov pri izvedbi postopka javnega naročila, pri čemer ne naročnik ne izbrani ponudnik ob podpisu pogodbe ne bosta imela možnost ustrezno spremeniti sporno določilo, ki ureja izvedbeni rok, saj se mora besedilo pogodbe v bistvenih sestavinah, kar rok izvedbe nedvomno je, ujemati z osnutkom iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v 3. členu osnutka sicer predvidel možnost spremembe roka, vendar je ta dovoljena le ob njegovem soglasju, kar pomeni, da je možnost podaljšanja roka v diskreciji naročnika. Ker je v razpisni dokumentaciji predvideno parafiranje vsake strani osnutka pogodbe, s čimer se vlagatelj zaveže spoštovati izvedbeni rok, je s tem nanj neupravičeno prevaljeno finančno breme pogodbene kazni in morebitne zamude, za katero vlagatelj ne bo odgovoren. Za vlagatelja bi bilo edino sprejemljivo, da naročnik rok izvedbe veže na časovni okvir v dnevih ali mesecih od dneva pričetka izvajanja del. Vlagatelj opozarja tudi na dejstvo, da je uporabno dovoljenje za izgradnjo objektov, ki so predmet razpisa, vezano na uporabno dovoljenje za komunalno infrastrukturo, ki pa je predmet drugega javnega naročila. Zaradi neusklajenosti obeh javnih naročil je zelo verjetno, da izbrani izvajalec brez svoje krivde ne bo mogel pridobiti uporabnega dovoljenja in bo zato, spet brez lastne krivde, v zamudi. S tem v zvezi vlagatelj opozarja na 39. točko 10. člena osnutka pogodbe, s katerim izvajalec prevzema vse finančne, organizacijske in druge obveznosti za izvedbo pogodbe, ne glede na to, ali so navedeni ali ne, so pa potrebni za izvršitev predmeta pogodbe. Kombinacija obeh navedenih zahtev lahko naročnika pripelje do tolmačenja, da je za zamudo pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, ki bi nastala zaradi okoliščin zunaj sfere izvajalca, odgovoren izvajalec, kar je za vlagatelja nesprejemljivo in je treba razčistiti pred oddajo naročila. Z vsem navedenim je naročnik prekršil načelo sorazmernosti iz 10. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami - v nadaljevanju: ZJN-2) ter načelo pravičnosti. V skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami) mora izvajalec pogodbeno delo izvršiti v dogovorjenem roku, sicer je naročniku odgovoren za zamudo. V kolikor so okoliščine, ki kažejo na nesorazmerno postavljen rok, obstajale že pred sklenitvijo pogodbe, izvajalec ni upravičen zahtevati podaljšanje roka zaradi okoliščin, ki so mu bile poznane že pred sklenitvijo pogodbe, saj v tem primeru ne gre ne za spremenjene okoliščine, niti za višjo silo. Posledično izvajalec nima niti enega mehanizma, na podlagi katerega bi lahko zahteval podaljšanje roka, če se naročnik s tem ne strinja. Ker naročnik očitno s postopkom oddaje javnega naročila ni začel dovolj zgodaj, želi zdaj to breme prevaliti na izbranega ponudnika, kar pa ni niti pravilno niti sorazmerno. Poleg tega je naročnik že v objavi naročila predvidel tudi možnost pogajanj, kar pomeni, da se tudi naročnik zaveda možnosti, da se postopek oddaje javnega naročila zavleče. Glede na navedeno in ob upoštevanju visoke pogodbene kazni, je tveganje, ki ga naročnik prenaša na ponudnike, nesorazmerno veliko, zato je sporna določba iz osnutka pogodbe v razpisni dokumentaciji nezakonita in bi morala biti razveljavljena.

Naročnik je s sklepom št. 430-03/2012-21, z dne 05.11.2012, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je vlagatelj kljub zahtevku za revizijo oddal ponudbo, v kateri se je z napadenimi določili razpisa v celoti strinjal. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ščiti položaj "izbranega ponudnika" in ne svoj položaj. Poleg tega iz zapisnika o odpiranju ponudb izhaja, da so na razpis prispele štiri pravočasne in popolne ponudbe, pri čemer je vlagateljeva ponudba po merilu najnižje cene uvrščena na četrto mesto. Naročnik opozarja, da je vlagatelj parafiral 3. člen vzorca pogodbe in da iz njegove ponudbe izhaja, da se z razpisno dokumentacijo strinja. Tako je vlagatelj sam s seboj v nasprotju, saj je oddal pravilno in popolno ponudbo in bi lahko bil izbran, če bi bil po merilih za izbiro najugodnejši. Vlagateljeva navedba, da ne more jamčiti za to, da bo v postavljenem roku zaključil vsa pogodbena dela, je pač vlagateljeva ocena njegove zmožnosti izvedbe del, v ničemer pa ne kaže na to, da je naročnik kršil zakon. Očitno se je vlagatelj v ponudbi strinjal z rokom izvedbe, če pa je napravil svoj terminski plan za to, da preveri, ali je projekt mogoče končati v roku, je to njegova pravica, ne more pa naročniku očitati kršitve zakona, ker ni zahteval terminskega plana. Naročnik je preveril možnost izvedbe, pravilnost postavljenega roka pa potrjujejo tudi štiri ponudbe, ki so prispele na razpis. Prav tako ni res, da je morebitno podaljšanje izvedbenega roka v diskreciji naročnika samo zato, ker se zahteva njegovo soglasje. Naročnik navaja še, da je izvedba predmetnega naročila vezana na koncesijo za opravljanje storitve institucionalnega varstva za starejše občane, ki je bila podeljena z odločbo z dne 12.03.2012, pri čemer je koncedent (kot izhaja iz dokumenta št. 45303-75/2007/16, z dne 14.02.2012) soglašal, da se investicija zaključi 31.12.2013. Torej gre za odložni pogoj, ki mora biti izpolnjen, zaradi česar tudi naročnik vlagatelju brez objektivnih razlogov ne more kar v naprej dati dovoljenje za podaljšanje roka. Sicer pa tudi vlagatelj sam ugotavlja, da je izvedba v roku mogoča, če se z deli prične v začetku novembra. Vlagatelj je imel možnost, da osnutka pogodbe ne podpiše, če pa je določila osnutka sprejel (in sprejel jih je očitno potem, ko je zahtevek za revizijo že vložil), se je z rokom strinjal. Tudi ni relevantno, kaj bi bilo za vlagatelja sprejemljivo (da se rok izvedbe veže na časovni okvir v dnevih ali mesecih od pričetka izvajanja del), saj bi v tem primeru (ob dejstvu, da se ostalim trem ponudnikom rok ne zdi sporen) šlo za prilagajanje razpisne dokumentacije zgolj enemu izmed ponudnikov. V zvezi z uporabnim dovoljenjem za komunalno infrastrukturo naročnik navaja, da gre tudi v tem primeru za subjektivna predvidevanja vlagatelja in da vlagatelj ni zahteval razveljavitev razpisa le v spornem delu, ampak razpisa kot celote, za kar ni ne dejanske ne pravne podlage. Glede vlagateljevih navedb v delu, kjer ta v povezavi z 39. točko 10. člena osnutka pogodbe opozarja na možnost tolmačenja pravil o zamudi v škodo izvajalca, naročnik izpostavlja, da je na vlagatelju trditveno in dokazno breme, da izkaže kršitev pravil javnega naročanja, ne pa da le opozarja in domneva, da utegne priti do določene posledice.

Naročnik je z vlogama št. 430-03/2012-23 in št. 430-03/2012-24, z dne 06.11.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 09.11.2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je navedeno vlogo prejela dne 12.11.2012). Vlagatelj poudarja, da je res oddal ponudbo, vendar spornega člena ni parafiral in je naročnika opozoril, da tega ne more storiti. Zahtevek za revizijo je treba presojati po dejstvih, ki so obstajala ob času njegove vložitve. Dejstvo, da je vlagateljeva ponudba po cenovnem merilu na četrtem mestu, je irelevantno in ne pomeni, da ne more biti izbran kot izvajalec naročila. Če bi sledili logiki naročnika, bi to pomenilo, da z nobeno revizijo zoper razpisno dokumentacijo ni mogoče uspeti. Dejstvo, da so se konkurenčni ponudniki strinjali s spornim členom, ne more predstavljati dokaza, da je izvedba v tako kratkem času možna. V praksi so namreč vse prepogosta ravnanja ponudnikov, ki vedo, da izvedbenega roka ni mogoče izpolniti, kasneje pa se začnejo boriti za njegovo podaljšanje. Vlagatelj se je temu želel izogniti, kar je korektno in v skladu s poslovanjem dobrega strokovnjaka. Vlagatelj naročniku verjame, da je vezan na rok izvedbe, vendar je naročnik z izvedbo postopka očitno začel prepozno. Če je naročnik že 14.02.2012 vedel, kdaj mora biti investicija zaključena, je povsem nejasno, zakaj je z javnim naročilom pričel tako pozno.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da mu prekratek rok ne omogoča izvedbe vseh razpisanih storitev in bi zato z oddajo ponudbe (oziroma s parafiranjem pogodbe) prevzel preveliko in nesorazmerno tveganje, zlasti zaradi visoke pogodbene kazni, ki jo je za primer zamude z izvedbo določil naročnik. Predvsem pa vlagatelj tudi očita naročniku, da mu z nezakonitimi pogodbenimi določili onemogoča, da bi lahko zahteval podaljšanje izvedbenega roka.

Predmet obravnavanega javnega naročila je izgradnja dveh domov za starejše občane. Iz razpisne dokumentacije izhaja (kar med strankama ni sporno), da mora izvajalec v roku, ki ga je določil naročnik, izvesti vsa gradbena dela, opraviti tehnični pregled, pridobiti uporabno dovoljenje in odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na kvalitetnem in tehničnem pregledu. Kot je razumeti naročnika in vlagatelja, je pravočasna izvedba predmetnega javnega naročila vezana na koncesijo za opravljanje storitev institucionalnega varstva za starejše občane, ki je bila dne 12.03.2012 podeljena koncesionarju s strani koncedenta (Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), pri čemer je koncedent soglašal, da se bo investicija zaključila do 31.12.2013. Iz navedb obeh strank tudi izhaja, da je uporabno dovoljenje za izgradnjo objektov, ki sta predmet razpisa, vezano na pridobitev uporabnega dovoljenja za komunalno infrastrukturo, ki je predmet drugega javnega naročila.

Roki za dokončanje razpisanih del so navedeni v 3. členu osnutka gradbene pogodbe, in sicer:

"Izvajalec se zaveže z deli, ki so predmet te pogodbe, pričeti takoj po podpisu pogodbe in uvedbi v delo ter jih končati v naslednjih rokih:

- pričetek del: takoj po podpisu pogodbe in podpisu zapisnika o uvedbi v delo,
- zaključek vseh pogodbenih del, vključno s tehničnim pregledom, pridobitvijo uporabnega dovoljenja, odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih na kvalitetnem in tehničnem pregledu ter primopredajo z vso potrebno dokumentacijo: do najkasneje oktober 2013 po podpisu pogodbe.

Rok pričetka gradnje začne teči takoj po podpisu pogodbe, in sicer z dnem uvedbe v delo, ki bo najkasneje v roku 8 dni od podpisa pogodbe (podpisan zapisnik uvedbe v delo).

V roku 15 dni po podpisu pogodbe bo izvajalec izdelal podroben mrežni terminski plan, ki ga potrdi naročnik, v katerem bo posebej opozoril na kritične roke, sicer ima naročnik pravico enostransko odstopiti od pogodbe in unovčiti garancijo za resnost ponudbe.

Roki se lahko spremenijo le v naslednjih primerih:

- če nastopijo okoliščine, ki jih izvajalec ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti,
- zaradi ukrepov upravnih organov, izdanih investitorju, na katere izvajalec ni mogel vplivati, jih pričakovati, jih preprečiti ali se jim drugače izogniti.

Zahtevo za podaljšanje roka poda izvajalec naročniku v pisni obliki pred potekom rokov, spremenjene roke pa mora potrditi naročnik, če presodi, da je zahteva po podaljšanju roka objektivno utemeljena."

V zvezi s postavljenim rokom, v katerem morajo biti razpisana dela končana, je bila s strani potencialnega ponudnika, posredovana naslednja pripomba:

"Naročnik naj v 3. členu jasno določi predvideni (okvirni) datum podpisa pogodbe - začetka del in predvideni (okvirni) rok trajanja izvedbe del do pridobitve uporabnega dovoljenja in primopredaje objekta. Hkrati naj naročnik v 3. členu v celoti opusti neustrezno dikcijo "do najkasneje oktober 2013".

Od naročnika pričakujemo, da bo osnutek pogodbe, še pred oddajo ponudb, ustrezno popravil, sicer bomo prisiljeni do istega datuma, zaradi naročnikovega neupravičenega prilagajanja rizika in možnih finančnih posledic na ponudnika (v povezavi s 17. členom) ugovarjati in našo zahtevo preveriti na mestu, ki ga v takšnih primerih predvideva ZJN-2."

Naročnik je podal naslednji odgovor (ki je bil dne 17.10.2012 objavljen na Portalu javnih naročil):

"Naročnik je v 3. členu določil rok pričetka del in rok zaključka del. Zaradi jasnosti roka dokončanja, naročnik določa rok dokončanja s tem, da se besedna zveza "najkasneje oktober 2013" nadomesti z besedno zvezo "najkasneje do 30.10.2013".

Tipska pravila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ), ki urejajo pravice in obveznosti strank gradbene pogodbe so zelo splošna. Ker je gradbena pogodba posebna vrsta podjemne pogodbe (649. člen OZ), se glede vprašanj, ki v poglavju o gradbeni pogodbi niso urejena s posebnimi pravili, uporabljajo pravila splošne podjemne pogodbe.

Naročnik in izvajalec lahko z gradbeno pogodbo rok za končanje del določita na dva osnovna načina: 1. kot datumsko določen dan, do katerega mora izvajalec končati objekt oziroma opraviti druga gradbena dela, ki so predmet njegove obveznosti ali 2. kot zadnji dan obdobja, ki začne teči od nastopa določenega pravnega dejstva. Če stranki v pogodbi ne določita pravnega dejstva, od katerega teče rok za končanje del, teče ta rok po 37. uzanci PGU od uvedbe izvajalca v posel.

Če izvajalec do roka za končanje del svoje izpolnitve ni sposoben pravilno izpolniti pride v zamudo z izpolnitvijo (prvi odstavek 299. člena OZ). Izvajalec se odgovornosti za zamudo lahko razbremeni, če dokaže, da vzrok za zamudo ne izvira iz njegove (notranje) sfere. Podlaga za razbremenitev izvajalčeve odgovornosti za zamudo je 240. člen OZ. Izvajalec se razbremeni odgovornosti za zamudo, če dokaže, da je zamudil z izpolnitvijo svoje obveznosti zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe in ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Pojem "okoliščina" obsega tako naravne dogodke oziroma druge (zunanje) okoliščine, ki vplivajo na izvajanje del, kot tudi ravnanja drugih pravnih subjektov, ki so zunaj izvajalčeve sfere. Med vzroke za zamudo, za katere ni odgovoren izvajalec sodijo tudi vzroki za zamudo, ki izvirajo iz naročnikove sfere in imajo praviloma pravno naravo naročnikove upniške zamude (med katere na primer sodijo zamuda z uvedbo izvajalca v posel, sprememba projektne dokumentacije, odredba gradbenega inšpektorja o ustavitvi nadaljnje gradnje, če vzrok za ta ukrep izvira iz naročnikove sfere). Med druge vzroke, ki so zunaj izvajalčeve sfere spadajo zlasti tudi naravni dogodki, ki jih izvajalec ni mogel predvideti oziroma obvladati njihovih posledic (kot na primer požar - če ne gre za požar na gradbišču, za katerega odgovarja izvajalec, poplava, potres, izjemno slabo vreme, ki je nenavadno za letni čas in kraj, v katerem se dela izvajajo), sprememba gradbenih in drugih predpisov, ki jih mora izvajalec upoštevati pri opravljanju del, oteženi pogoji za izvajanje del v zemlji ali vodi, ki niso bili predvideni s projektno dokumentacijo, nepredvidena dela, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvidevati in presežna dela, ki presegajo 10 % pogodbenih količin del. V vseh teh primerih je izvajalec upravičen zahtevati podaljšanje pogodbenih rokov (prim. Nina Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 903 in nasl.).

Ker je naročnik v konkretnem primeru podaljšanje roka, skladno z 240. členom OZ, predvidel prav v primeru nastopa okoliščin, ki jih izvajalec ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (prav tako pa tudi zaradi ukrepov upravnih organov, izdanih investitorju, na katere izvajalec ni mogel vplivati, jih pričakovati, jih preprečiti ali se jim drugače izogniti), vlagateljev očitek o tem, da "izvajalec nima niti enega mehanizma, na podlagi katerega bi lahko zahteval podaljšanje roka", ni utemeljen. Izvajalec bo torej lahko zahteval podaljšanje roka v vseh zgoraj navedenih situacijah, tudi v primeru, če do pridobitve uporabnega dovoljenja ne bo prišlo iz razlogov, ki niso v njegovi sferi. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo med drugim (in zlasti) očita naročniku, da je uporabno dovoljenje za izgradnjo objektov, ki sta predmet razpisa, vezano na uporabno dovoljenje za komunalno infrastrukturo, ki je predmet drugega javnega naročila ter da je zaradi obeh javnih naročil zelo verjetno, da izbrani izvajalec zato ne bo mogel pridobiti uporabnega dovoljenja in bo zato, brez svoje krivde, v zamudi.

Vlagatelj mora, skladno z določili 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. ZPVPJN torej vlagatelja zavezuje, da v svojem zahtevku navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o teh dejstvih ponudi tudi ustrezne dokaze. V obravnavanem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu prekratek rok ne omogoča izvedbe vseh zahtevanih storitev, pri čemer pa v zvezi s tem ni predstavil nobenih relevantnih argumentov. Vlagatelj sicer zatrjuje, da bi za izvedbo gradbenih del potreboval vsaj 9 mesecev za gradnjo (oziroma vsaj 10 mesecev, saj naj bi bila dela, zaradi zimskih razmer, ustavljena za vsaj en mesec), vendar pa v zvezi s tem ne navede, zakaj se razpisanih gradbenih del ne bi moglo dokončati v zahtevanem roku. Vlagatelj navaja le, da si je izdelal svoj terminski plan, da bi preveril, ali je mogoče projekt končati v rokih, ki jih je določil naročnik, pri čemer pa terminskega plana (niti kakršnih koli drugih dokazil) k zahtevku za revizijo ni predložil. Takšnih, zgolj splošnih trditev pa Državna revizijska komisija ni mogla preveriti. Poleg tega je vlagatelj (po vložitvi zahtevka za revizijo) predložil tudi ponudbo, ki jo je naročnik skupaj z drugimi (naročnik je poleg vlagateljeve, prejel še tri ponudbe) odprl na javnem odpiranju ponudb. Vlagatelj je v ponudbo predložil vso zahtevano dokumentacijo, med drugim tudi podpisano in žigosano Izjavo o soglašanju z razpisnimi pogoji (Razpisni obrazec 12), iz katere je razvidno "da v celoti in brez zadržkov sprejema vse pogoje, ki so navedeni v dokumentaciji javnega razpisa" ter parafiran, podpisan in žigosan osnutek gradbene pogodbe (Razpisni obrazec 13). Prav tako je vlagatelj v ponudbo predložil tudi podpisano in žigosano Izjavo o seznanjenosti s stanjem stvari (Razpisni obrazec 19), iz katere izhaja "da je v celoti seznanjen s stanjem v zvezi z razpisanimi deli in da lahko razpisana dela izvede po zahtevah javnega razpisa". Iz odstopljene dokumentacije pa tudi izhaja, da so vse štiri prejete ponudbe (vključno z vlagateljevo) popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija še opozarja vlagatelja, da v revizijskem postopku skladno s prvim odstavkom 60. člena ZPVPJN presoja le zakonitost postopkov oddaje javnih naročil. V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor te niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 03.12.2012

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Socialno varstveni zavod Taber, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv tu (spis)