018-320/2012 Dars, d. d.

Številka: 018-320/2012-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata, Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Manjša investicijska vzdrževalna dela na voziščih avtocest in hitrih cest na območju PE AC baz Novo mesto, Hrušica, Postojna, Kozina in Ljubljana", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj skupni ponudnik Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, v skupnem nastopu s partnerjem CPK d.d., Ulica 15. Maja 14, Koper, ki jih po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.11.2012

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 19.9.2012 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev št. 402-25/12-RPP/IP-070, z dne 4.9.2012.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 10.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.6.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6193/2012 objavil javno naročilo "Manjša investicijska vzdrževalna dela na voziščih avtocest in hitrih cest na območju PE AC baz Novo mesto, Hrušica, Postojna, Kozina in Ljubljana", s popravki pod objavo št. JN6948/2012 z dne 28.6.2012, št. JN7217/2012 z dne 5.7.2012. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 4.9.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-25/12-RPP/IP-070, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku v skupni ponudbi J.V. STRABAG AG, Ortenburgerstrasse 27, Spital an der Drau, Avsrtija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka 33, Ljubljana in Mapri Proasfalt d.o.o., Turjak (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), na drugi s strani pa je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 19.9.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem
zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da niso predloženi podatki v zvezi s podizvajalci, ne da bi pri tem izvedel postopek po 78. členu ZJN-2 in vlagatelja pozval na njeno dopolnitev. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v obravnavani zadevi že sam ugotovil, da partner skupne ponudbe CPK d.d. Koper ni priložil obrazca 5.1.(m) v poglavju 10, iz katerega bi bilo razvidno, ali bo za določeno delo angažiral podizvajalce in izjave 7 v poglavju 10, da ne bo imel podizvajalcev. Glede na to, da je naročnik ugotovil, da je vodilni partner GGD d.d. navedel podizvajalce, bi moral naročnik v skladu s prej citirano zakonsko normo vlagatelja pozvati, da ponudbo formalno dopolni, saj v tem smislu, glede na predloženo dokumentacijo, za partnerja CPK d.d., Koper ni bilo mogoče popolno ugotoviti dejanskega stanja, ki se nanaša na podizvajalce. Glede na to, da je šlo za ponudbo dveh enakopravnih partnerjev, bi naročnik moral sklepati, da so v ponudbi, ki je predložena, navedeni vsi podizvajalci, saj gre za skupno ponudbo in da za partnerja CPK d.d., Koper, pomotoma ni bila predložena izjava 7. Vlagatelj navaja, da je sicer oddal skupno ponudbo in da je le vodilni partner družba GGD d.d., Kranj navedla podizvajalce, s katerimi namerava izvesti predmetno javno naročilo, partner CPK d.d. Koper pa podizvajalcev ni nameraval angažirati, ker jih za izvedbo predmetnega javnega naročila ne potrebuje, zato je tudi izpolnil, podpisal in žigosal izjavo 7, da ne bo imel podizvajalcev. Pri sestavljanju in kopiranju ponudbe, ki je bila v originalu predložena naročniku, pa je pomotoma prišlo do tega, da sta bila tako original izjave 7 za partnerja CPK d.d. kot kopija pomotoma vložena v izvod ponudbe, ki je ostal pri vodilnem partnerju, kateri je ponudbo pripravljal, zato tega obrazca v originalu ponudbe vlagatelja, ki je bila pravočasno oddana naročniku, ni. Vlagatelj poudarja, da gre za lapsus, zaradi katerega bi moral naročnik njegovo ponudbo obravnavati kot formalno nepopolno in mu omogočiti, da jo dopolni. Že glede na določilo razpisa je naročnik preuranjeno in arbitrarno zaključil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna. Vlagatelj še pojasnjuje, da takšna dopolnitev tudi ne bi posegla v nedotakljive dele ponudbe, in sicer v ponudbeno ceno, v elemente, ki jih ocenjuje naročnik v okviru meril in v elemente, ki opredeljujejo sam predmet odločanja. Poleg tega je naročnik kršil temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je prvo uvrščenega ponudnika pozval na formalno dopolnitev ponudbe, čeprav ta ni za vse odprte račune predložil pooblastila naročniku. Vlagatelj pa je pozabil predložiti izjavo 7, pa k formalni dopolnitvi ponudbe ni bil pozvan. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-25/12-RPP/IP-070 z dne 4.9.2012 in da se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 3.10.2012 sprejel odločitev, št. 402-26/12-00070/2012, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da po njegovem mnenju v konkretnem primeru vlagateljeve ponudbe ni mogoče šteti za formalno nepopolno, temveč jo je potrebno šteti za vsebinsko nepopolno. Naročnik sicer priznava, da je vlagateljeva ponudba nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, vendar pa je potrebno v konkretnem primeru upoštevati dosedanjo prakso Državne revizijske komisije, ki se nanaša na vprašanje dopustnih dopolnitev ponudbe (naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-345/2011-11), kot tudi posebno ureditev in pomen določil v zvezi s podizvajalci. Naročnik zatrjuje, da v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja v poglavju 10 - Sposobnost za partnerja CPK d.d. ni priložen ne obrazec 5.1 (m) in ne izjava 7, morebitno izpolnjevanje naročnikove zahteve iz podčlena 5.1 (m) Navodil pa po naročnikovih navedbah ni niti deloma razvidno iz ostalega dela ponudbene dokumentacije vlagatelja. Naročnik tako, kot povsem neutemeljeno in neprepričljivo trdi vlagatelj, iz nobenega dela ostale ponudbene dokumentacije ni mogel ali moral sklepati, da so v ponudbi, ki je bila predložena, navedeni vsi podizvajalci, saj gre za skupno ponudbo in da za partnerja CPK d.d. pomotoma ni bila predložena izjava 7. Upoštevaje navedeno zato ne vzdrži očitek vlagatelja, da bi moral, preden je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, izvesti postopek po 78. členu ZJN-2. Vlagatelj skuša skozi navedbe revizijskega zahtevka prikazati, da iz ponudbene dokumentacije vlagatelja, glede na dejstvo, da v zvezi s podizvajalci ni predložil nobene dokumentacije, ni bilo jasno razvidno, ali bo imel partner CPK d.d. Koper podizvajalce ali ne, zaradi česar bi moral naročnik navedeno dejstvo preveriti. Naročnik meni nasprotno, in sicer da navedena razlaga ne vzdrži, saj bi morala vlagateljeva ponudba vsebinsko izpolnjevati pogoj iz določila podčlena 5.1 (m) Navodil že v trenutku roka za oddajo ponudbe, oz. bi moralo biti to vsaj deloma razvidno iz ponudbene dokumentacije vlagatelja. Naročnik meni, da v konkretnem primeru ni dopustna dopolnitev ponudbe vlagatelja, za katerega je iz ponudbene dokumentacije jasno razvidno, da omenjene zahteve iz razpisne dokumentacije ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje takšne ponudbe, s kasneje nastalimi dejstvi, pa ni dopustno. Lapsus, ki se je po zatrjevanjih vlagatelja zgodil, katerega pa vlagatelj po naročnikovem mnenju z ničemer ne dokaže ali izkaže, sodi izključno v okvir tveganj, ki ga ponudniki morajo prevzeti, torej tudi vlagatelj, da s skrbnostjo, ki se pričakuje od ponudnikov, pripravijo ponudbo skladno z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Po naročnikovem prepričanju je ocena vlagateljeve ponudbe, po kateri je v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna oz. posledično nepopolna, zaradi česar je bila v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pravilna. Naročnik se prav tako ne more strinjati z vlagateljevim očitkom o kršitvi temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker je prvo uvrščenega ponudnika pozval na formalno dopolnitev ponudbe, saj je šlo v navedenem primeru za povsem drugačno situacijo, neprimerljivo z vlagateljevo. V navedenem primeru je po naročnikovih navedbah s podpisom izjave 4 na način zahtevan z razpisno dokumentacijo, izkazal izpolnjevanje pogoja, določenega v točki 5.1 (i) Navodil. Nepredložitev pooblastil za vse v ponudbeni dokumentaciji navedene račune, je po mnenju naročnika v tem primeru utemeljeno šteti kot formalno nepopolnost ponudbe, saj je za razliko od vlagatelja, prvo uvrščeni ponudnik izpolnjevanje pogoja, določenega v podčlenu 5. 1 (i) Navodil izkazal s podpisom izjave 4, ki jo je predložil k ponudbi, kot je to tudi bila naročnikova zahteva in ne s predložitvijo pooblastil naročniku, na podlagi katerih bi naročnik v primeru dvoma lahko pridobil podatke glede blokad. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 4.10.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Vlagatelj se je s pripravljalno vlogo z dne 8.10.2012 opredelil do naročnikovih navedb.
Naročnik je z vlogo z dne 22.10.2012 odgovoril na vlagateljeve navedbe iz pripravljalne vloge.
Državna revizijska komisija je dne 30.10.2012, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju njegove ponudbe.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 19.9.2012, naročnikov sklep z dne 3.10.2012, v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 4.9.2012, vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika z dne 8.10.2012, naročnikov odgovor z dne 22.10.2012. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila in nato preveril, če je po merilih najugodnejša ponudba tudi popolna. Pri tem je naročnik ocenil, da sta tako ponudba prvo uvrščenega ponudnika kot vlagateljeva ponudba nepopolni in ju je izločil iz nadaljnjega predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Iz naročnikove odločitve glede vlagateljeve ponudbe izhaja, da slednji za partnerja J.V. CPK Koper ni predložil bodisi Izjave 7 v Poglavju 10, da partner ne bo imel podizvajalcev, bodisi obrazec 5.1 (m), da bo za določeno delo angažiral podizvajalca, s čimer po naročnikovem stališču vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za udeležbo ponudnika na javnem razpisu, zahtevanih v podčlenu 5.1 (m) Navodil. Naročnik je ocenil, da navedena pomanjkljivost predstavlja vsebinsko nepopolnost ponudbe, zato je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izključil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Na drugi strani pa takšnemu naročnikovemu stališču ugovarja vlagatelj in zatrjuje, da omenjeni partner podizvajalcev ni nameraval angažirati, zato bi ga moral naročnik na podlagi 78. člena ZJN-2 pozvati na formalno dopolnitev ponudbe. Med strankami je v obravnavanem primeru tako sporno, ali bi moral naročnik zaradi manjkajočih obrazcev v ponudbi vlagatelja pozvati na dopolnitev.

Glede dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov. O formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, kadar je ponudnik določeno zahtevo razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije, oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnil in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbe tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča.

Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljena kot tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 1. odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

Formalna nepopolnost se torej lahko nanaša bodisi na manjkajočo dokumentacijo bodisi na nejasno dokumentacijo. V primeru manjkajoče dokumentacije se formalna nepopolnost odpravi s pravočasno predložitvijo manjkajočega dokumenta, v primeru nejasne dokumentacije pa se formalna nepopolnost odpravi z ustreznimi pojasnili ponudnika, danimi na poziv naročnika, ali predložitvijo dodatne dokumentacije, ki sicer v prvotni ponudbi ni bila zahtevana in zato tudi ni bila bistvena za ugotavljanje popolnosti ponudbe. Formalno nepopolnost lahko ugotovi bodisi naročnik bodisi ponudnik. Kadar formalno nepopolnost ugotovi naročnik, je on tisti, ki pozove ponudnika in mu naloži odpravo nepopolnosti. Ob tem je treba upoštevati, da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam.

V obravnavanem primeru je med strankama nesporno, da vlagatelj za ponudnika CPK d.d. v skupnem nastopu ni predložil ne obrazca 5.1 (m) ne Izjave 7 v Poglavju 10. Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik v povezavi z manjkajočimi obrazci v podtočki 5.1 (m) točke 5. Pogoji za udeležbo ponudnika na javnem razpisu zahteval: "Ponudnik lahko posamezni del naročila odda v podizvajanje. Delež podizvajalskega dela ne sme biti višji od 60 %. Vsi podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in pogoje iz podčlena 5.1 (g) teh Navodil.

Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (izbranim ponudnikom), v petih dneh od njene sklenitve.

Za potrebe 71. člena ZJN-2 se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje s ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:

" se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;
" mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naročanja.

V primeru navajanja podizvajalcev ponudnik izpolni obrazec 5.1 (m) v Poglavju 10 " Sposobnost, v katerega navede vse svoje podizvajalce vključno z navedbo, ali podizvajalec v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V primeru, da pri podizvajalcu, navedenem v obrazcu 5.1 (m) v Poglavju 10 " Sposobnost gre za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, mora ponudnik v ponudbi predložiti izpolnjen obrazec 5.1 (m-Povezani), ki ga izpolni podizvajalec, ki v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in namerava angažirati svoje podizvajalce ali pa izpolni in podpiše Izjavo 7 v Poglavju 10, da ne bo imel Podizvajalcev. ["]"
Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vlagatelju pritrjuje, da gre v konkretnem primeru za akumulacijo dveh zahtev, ki ju je mogoče izpolniti tako, da ponudnik bodisi navede podizvajalce ali pa tako, da podpiše in žigosa Izjavo 7, da bo dela opravil brez podizvajalcev. V primeru, da bi ponudnik na naročnikov poziv k formalni dopolnitvi ponudbe namesto Izjave 7 predložil manjkajoči obrazec 5.1 m Seznam podizvajalcev, katerim bo ponudnik zaupal delno izvedbo naročila, bi tudi po vlagateljevem prepričanju šlo za nepravilno in nepopolno ponudbo in bi jo lahko naročnik izločil, čemur pritrjuje tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zato vpogledala v ponudbeno dokumentacijo, da bi preverila, ali iz ponudbene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj imel namen nastopati s podizvajalci, ali samostojno. Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije izhaja, da ponudnik Gorenjska gradbena družba d.d., kot vodilni partner v skupni ponudbi, nastopa skupaj z CPK d.d. Prav tako iz ponudbene dokumentacije izhaja, da bo vodilni partner v skupni ponudbi nastopal skupaj s podizvajalcem KPL d.d., za katerega je tudi predložil vse zahtevane obrazce. V ponudbi se nahaja tudi nepodpisana Izjava 7, s katero se ponudnik zavezuje, da bo predmetno javno naročilo izvajal sam in je zgolj ožigosana s strani Gorenjske gradbene družbe d.d., kar je tudi razumljivo, glede na dejstvo, da je slednja že predložila izpolnjen obrazec 5.1 m, ki dokazuje, da omenjena družba nastopa s podizvajalcem KPL d.d. Glede ponudnika vlagatelja CPK d.d. pa Državna revizijska komisija ugotavlja enako, kot v konkretnem primeru ugotavlja tudi naročnik, in sicer da slednji ni predložil ne obrazca 5.1 m, ki bi dokazoval, da omenjeni ponudnik nastopa s podizvajalci, niti podpisane Izjave 7, ki bi dokazovala, da bo dela, ki so predmet javnega naročila, opravil sam. Državna revizijska komisija je zato vpogledala še v preostale dele ponudbene dokumentacije, da bi ugotovila, ali je ponudnik CPK d.d. nameraval nastopati sam, ali s podizvajalci. Državna revizijska komisija je vpogledala v 7. člen Vzorca pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila, kamor so bili ponudniki, v konkretnem primeru Gorenjska gradbena družba d.d. in CPK d.d., zavezani vpisati podatke o vseh podizvajalcih, katerim so nameravali predmetno javno naročilo oddati v podizvajanje in ugotovila, da je vlagatelj v obravnavanem navedel le podizvajalca KPL d.d., za katerega je predložil vse v točki 5.1 (m) zahtevane dokumente, drugih podizvajalcev pa ni navajal. Navedeno pomeni, da lahko le vodilni partner vlagatelja Gorenjska gradbena družba d.d. v obravnavanem primeru predmetno naročilo izvaja le z omenjenim podizvajalcem, medtem ko družba CPK d.d. s podizvajalci ne sme nastopati. Glede na to, da je bilo v času oddaje ponudbe izkazano dejstvo, da le vodilni partner vlagatelja Gorenjska gradbena družba d.d. nastopa s podizvajalcem KPL d.d., družba CPK d.d. pa ne, bi naročnik moral vlagatelja pozvati na predložitev manjkajočega dokazila, in sicer Izjave 7, da predmetno javno naročilo izvaja sam, saj je bilo navedeno dejstvo v času predložitve ponudbe iz vlagateljeve ponudbe že razvidno. Manjkajoče dokazilo pa po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru ne predstavlja takšne pomanjkljivosti ponudbe, ki bi imela vpliv na spreminjanje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, da bi lahko naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno.
Naročnik se sicer pri odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-345/2011-11, vendar Državna revizijska komisija pripominja, da je šlo v navedeni odločitvi za povsem drugačno dejansko stanje. Tudi v navedeni zadevi izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih obrazcev za povezane družbe ali izjavo, da ne bo nastopal s podizvajalci, vendar je iz preostale dokumentacije izhajalo, da je ponudnik že v osnovi napačno izpolnil obrazec 5.1 m, ki ni odražal takratnega dejanskega stanja. Namreč, izbrani ponudnik je v obrazcu 5.1 m glede konkretnega gospodarskega subjekta pod rubriko "Podizvajalec v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po Zakonu o gospodarskih družbah DA/NE" zapisal "NE", čeprav je bilo v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo ugotovljeno, da je ta izpolnjeval kriterije za povezano družbo in bi zato moral predložiti tudi zahtevane obrazce. Na podlagi navedenega je zato Državna revizijska komisija presodila, da manjkajoči obrazci predstavljajo vsebinsko pomanjkljivost, ker je iz preostale dokumentacije bilo razvidno, da je izbrani ponudnik navedel napačno dejansko stanje.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik v konkretnem primeru s tem, ko vlagatelja na podlagi 78. člena ZJN-2 ni pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, ampak jo je zaradi manjkajočega dokumenta na podlagi 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izločil kot nepopolno, ravnal v nasprotju z določbo 80. člena ZJN-2, zato je bilo potrebno vlagateljevem zahtevku ugoditi. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na zapisano Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v ponovni fazi pregleda in ocenjevanja ponudb vlagatelja pozove na predložitev manjkajoče Izjave 7 in po končanem pregledu sprejme odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR z 20 % DDV in "dodatek za zastopanje več oseb, to je 1 x 420 EUR in 20% DDV", materialni stroški 20,00 EUR in takso v višini 10.000,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 10.000,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 10.984,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 22.11.2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- J.V. STRABAG AG, Ortenburegerstrasse 27, Spital an der Drau, Avstrija,
- Podružnica Strabag AG, Letališka 33, Ljubljana,
- Mapi Proasfalt d.o.o., Mali Ločnik 5, Turjak,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.