018-383/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-383/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Strokovne podlage za pripravo Smernic glede ukrepov za zmanjševanje obremenitev s hrupom, ki ga povzroča cestni in železniški promet" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZVD, Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.11.2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-13/2012 z dne 13.9.2012).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 432,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 30.7.2012 pod št. objave NMV1874/2012.

Dne 13.9.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-13/2012 " v nadaljevanju: odločitev o izbiri), s katerim je javno naročilo "Strokovne podlage za pripravo Smernic glede ukrepov za zmanjševanje obremenitev s hrupom, ki ga povzroča cestni in železniški promet" oddal ponudniku JV DRI, upravljanje investicij, d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je na razpisu prejel tri pravočasne ponudbe. Vlagateljevo ponudbo je bilo treba zavrniti, ker ne izpolnjuje pogoja kadrovske sposobnosti (8. točka, 1. alineja), da bo delo izvajala oseba z univerzitetno izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, ki je pri ponudniku zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali ima s ponudnikom sklenjeno podjemno ali drugo ustrezno pogodbo, in je od leta 2007 kot avtor ali soavtor s prispevkom o ukrepih varstva pred hrupom sodelovala na najmanj eni strokovni konferenci. Preostali dve ponudbi sta bili ocenjeni na podlagi meril iz razpisne dokumentacije, pri čemer je ponudba izbranega ponudnika dosegla najvišjo oceno.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 22.10.2012). Vlagatelj predlaga, da se odpravi kršitev zmotne preveritve (ugotovitve) kadrovske sposobnosti ponudnika in pravil vodenja postopka, načel enake obravnave ponudnikov, transparentnosti ter gospodarnosti in ponovno odloči o oddaji predmetnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva v višini plačane takse za vodenje postopka pravnega varstva. Vlagatelj povzema vsebino kadrovskega pogoja iz 8. točke v III. poglavju povabila k oddaji ponudb in opisuje korespondenco med njim in naročnikom v fazi pred prejemom odločitve o izbiri. Dne 24.8.2012 je vlagatelj od naročnika prejel zaprosilo, da poda obrazložitev treh referenc, navedenih v njegovi ponudbi, na katerega je dne 31.8. 2012 naročniku poslal zelo obsežen odgovor. Dne 10.9. je od naročnika prejel zahvalo za prejeti odgovor, dne 16.10. 2012 pa je bil z izpodbijano odločitvijo o izbiri obveščen, da njegova ponudba zaradi neizpolnjevanja kadrovske sposobnosti ni bila ocenjena s točkami glede na razpisna merila. V nadaljevanju vlagatelj citira nekatere določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spr. v nadaljevanju: ZJN-2), ki urejajo postopek pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila in navaja, da ni vedel, ali gre naročnikovo zaprosilo z dne 24.8.2012 razumeti v smislu dopustne dopolnitve ponudbe po 78. členu ZJN-2 ali pa kot obveznost naročnika, da preveri podatke iz izbrane ponudbe zaradi dvoma v resničnost ponudnikovih izjav. Čeprav bi bilo zaprosilo mogoče razumeti v obeh smereh, vlagatelj ni podal le obrazložitev, temveč je ponudbo dopolnil v smislu, kot je zaprosilo razumel in dodatno navedel reference, ki se nanašajo na strokovnega sodelavca F.D., s čimer pa nikakor ni vplival na razvrstitev ponudb po merilih. Zaradi navedenega je bil zelo presenečen, ko je v odločitvi o izbiri prebral, da ni prikazal izpolnjevanja pogoja kadrovske sposobnosti, kar je več kot očitno zmotna ugotovitev. Glede na vsebino zaprosila z dne 24.8.2012 je naročnik očitno odprl vse pravočasne ponudbe in jih morda celo razvrstil na podlagi meril " zakaj bi sicer vlagatelja sploh zaprosil, naj obrazloži navedbe njegovih referenc" Vsekakor pa si je naročnik vzel čas in očitno preveril reference, ki so del meril za izbiro. Ni torej jasno, zakaj naročnik navaja, da vlagateljeva ponudba ni bila ocenjena glede na merila. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik preferiral določenega ponudnika. Ker je bila očitno vlagateljeva obrazložitev referenc zadovoljiva, je moral najti razlog, da je njegovo ponudbo izločil, čeprav je bila njegova ponudbena cena daleč najbolj ugodna. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba vsekakor popolna, saj vsaj en strokovnjak, to je F.D., izpolnjuje pogoje za kadrovsko usposobljenost v celoti, ne pa le delno, kot to izhaja iz obrazložitve odločitve o izbiri. Vlagatelj bi bil vsekakor izbran kot najugodnejši ponudnik, če bi naročnik pravilno vodil postopek in bi najprej razvrstil pravočasno prispele ponudbe po merilih ter nato ugotavljal njihovo popolnost in po potrebi pozval na dopolnitve (ni povsem jasno, ali je bila ponudba nepopolna). V dokaz vlagatelj prikaže tabelo s simulacijo ocen, ki bi jih vsi trije ponudniki prejeli ob predpostavki, da je vlagatelj pri obeh vrstah referenc zbral le najnižje število možnih točk in ki pokaže, da bi bil v takšnem primeru vlagatelj ocenjen z najvišjo oceno. Vlagatelj izpostavlja tudi dejstvo, da je naročnik kar dvakrat oddal in nato tudi umaknil oddajo javnega naročila za povsem podobno nalogo z obrazložitvijo, da je zaradi zmanjšanja sredstev primoran zmanjšati prvotno načrtovani obseg naročila. Tokrat pa naročnik vkljub zmanjšanju sredstev postopek vodi negospodarno in v nasprotju s predpisi ter se na koncu odloči za skoraj petkrat dražjega ponudnika, ki v ničemer ne prednjači pred vlagateljem. Glede na navedeno, je naročnik kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je s sklepom št. 430-13/2012 z dne 9.11.2012 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da se ne strinja z vlagateljem v tem, da ta izpolnjuje pogoj "kadrovska usposobljenost ponudnika". Vlagatelj je izpolnjevanje pogoja dokazoval z navedbo dveh prispevkov na konferencah sodelavcev F.D. in J.J., vendar je naročnik potem, ko se je na spletnem naslovu teh konferenc seznanil s povzetkoma obeh prispevkov, presodil, da ne izpolnjujeta prvega od treh pogojev za kadrovsko usposobljenost, in sicer da bo delo izvajala oseba z univerzitetno izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, ki je pri ponudniku zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali ima s ponudnikom sklenjeno podjemno ali drugo ustrezno pogodbo, in je od leta 2007 kot avtor ali soavtor s prispevkom o ukrepih varstva pred hrupom sodelovala na najmanj eni strokovni konferenci. Prispevek "Partial Noise Doses - A Pointer Of Noise Exposure Assesment" po mnenju naročnika ne izpolnjuje teh pogojev, ker obravnava merjenje in analiziranje ravni hrupa na delovnih mestih TE-TOL Ljubljana, s ciljem, da se oceni prispevek posameznih virov hrupa k celotni dozi hrupa na posameznih delovnih mestih. Merjenje in analiziranje prispevkov posameznih virov hrupa pa naročnik ne šteje za vsebino o ukrepih varstva pred hrupom, ki je predmet tega razpisa. Poleg tega ta prispevek obravnava t.im. "hrup na delovnem mestu" (ki je predmet zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu) in ne okoljski hrup, ki je predmet tega naročila. Prispevek "Influence of National Legislation on Noise Descriptors" obravnava analizo vpliva spremenjenih predpisov na vrednosti kazalcev hrupa za isti vir hrupa, za kar je naročnik prav tako presodil, da vsebina ne zadeva ukrepov varstva pred hrupom. V nadaljevanju naročnik navaja še devet drugih prispevkov, ki po njegovi oceni ne zadevajo ukrepov varstva pred hrupom in/ali pri njih ne gre za prispevke na konferencah. Naročnik je dne 24.8.2012 vlagatelju poslal zaprosilo za obrazložitev predloženih referenc, iz katerega je bilo popolnoma jasno, da ga ne poziva k dopolnitvi ponudbe (kar bi bilo tudi v nasprotju z 78. členom ZJN-2). Naročnik je pri pripravi razpisnih pogojev kadrovsko sposobnost določil tako, da bo lahko izbral ponudnika, ki bo prikazal reference na področju vsebine razpisa, ki je ukrepi varstva pred hrupom oz. za zmanjšanje obremenitev s hrupom. Vlagatelj je sicer navedel reference, ki se po vsebini nanašajo na merjenje in ocenjevanje ravni hrupa, na obravnavo hrupa v stavbah, na prevode standardov o ocenjevanju ravni hrupa in na analizo modelov za ocenjevanje ravni hrupa " vendar to niso reference, ki se po vsebini nanašajo na področje javnega razpisa. Naročnik še dodaja, da je v skladu z 41. členom ZJN-2 najprej preveril pogoje za ugotavljanje usposobljenosti in potem ovrednotil prispele ponudbe glede na merila. Ker je bilo pri vlagatelju ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtevane kadrovske sposobnosti, njegove ponudbe ni ocenjeval, preostali dve ponudbi pa je ovrednotil glede na vnaprej znana merila. Vse tri ponudnike je naročnik obravnaval enakopravno.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19.11.2012 opredelil do navedb naročnika v zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN). Vlagatelj vztraja pri svojih dosedanjih navedbah ter se sklicuje na pojasnila, ki jih je naročniku poslal na podlagi njegovega zaprosila z dne 24. 8. 2012 v zvezi s tam navedenimi prispevki, česar pa naročnik očitno ni dovolj kakovostno preučil. Vlagatelja preseneča tudi kriterij naročnikovih zahtev po referencah, kjer gre očitno za občuten poudarek oz. dajanje nerazumljive prednosti strokovnim prispevkom na konferencah pred referencami, objavljenimi v mednarodnih strokovnih revijah. V zvezi s tem je vlagatelj že postavil vprašanje, kdo je izbral takšen kriterij ocenjevanja referenc in s kakšnim namenom, saj sumi, da je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika. Vlagateljev prispevek "Partial Noise Doses - A Pointer Of Noise Exposure Assesment" predstavlja raziskavo na področju varovanja delavcev pred hrupom, in sicer z organizacijskimi ukrepi varstva pred hrupom. Na osnovi analiz delnih doz po navedeni raziskavi je namreč možno razvrstiti posamezne hrupne vire glede na obremenitev s hrupom, ki jo ti hrupni viri povzročijo pri delavcih, to pa posredno predstavlja osnovo tako za primarne, kot tudi za sekundarne protihrupne ukrepe, neposredno pa tudi za organizacijske protihrupne ukrepe. Res je ta prispevek primarno namenjen hrupu v delovnem okolju (posredno pa tudi hrupu v okolju, saj se hrup strojev na delovnem mestu širi tudi navzven, v okolje). Vendar pa tu vlagatelj poudarja, da je naročnikovo opozorilo, ki ga ta navaja šele sedaj v odločbi o zavrnitvi zahtevka, namreč da gre pri tem prispevku za hrup na delovnem mestu in da ta ni predmet tega naročila, prispelo prepozno, saj v osnovnem razpisu ta omejitev ni bila eksplicitno omenjena, takega načina spreminjanja razpisnih pogojev pa ZJN-2 ne dovoljuje. Tudi vlagateljev prispevek "Influence Of National Legislation on Noise Descriptors" se ukvarja z vrednotenjem kazalcev impulznega in tonskega hrupa, ki so poleg ostalih (zakonsko predpisanih) kazalcev hrupa osnova pri določanju ukrepov zmanjševanja hrupa v okolju. Osnovo članka namreč predstavlja ugotovitev, da so se zahteve po sanaciji hrupa z novimi (okrnjenimi) kazalci hrupa v večini primerov zmanjšale, saj se je zaradi ozke obravnave vpliva impulzne in tonske korekcije v veliko primerih skupna obremenitev zmanjšala, vendar le administrativno. Dejanska obremenitev okolja s hrupom pa še vedno predstavlja problem v okolju. Postavitev pravilnih kazalcev hrupa, kot so nakazani v omenjenem članku (ki je bil pripravljen v soavtorstvu petih strokovnjakov s področja varovanja okolja pred hrupom, med katerimi so trije doktorji znanosti, en magister znanosti in en inženir), pomeni osnovo za pravilno postavitev in načrtovanje protihrupnih ukrepov in navsezadnje pravilno ocenjevanje efektivnosti protihrupnih ukrepov. Ob vsem navedenem je vlagatelj mnenja, da v celoti izpolnjuje tudi to dodatno izraženo zahtevo o okoljskem hrupu, naročnik pa tega ni dovolj kakovostno preveril. Vlagatelj zato sumi, da predstavnik naročnika, ki je izpeljal te zaključke, ni bil dovolj strokovno kompetenten za tovrstna ocenjevanja (oz. ni imel potrebnih znanj in izkušenj) ali pa je bil močno pristranski. Enako velja tudi za ostale reference, ki jih je vlagatelj podrobneje pojasnil v svojem odgovoru na naročnikovo zahtevo z dne 24.8.2012. Vlagatelj je zato prepričan, da bi moral s svojo ponudbo doseči najvišje število točk med vsemi (tremi) ponudniki.

Naročnik je z vlogo št. 430-13/2012 z dne 14.11.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je jedro spora med strankama v tem, ali vlagatelj izpolnjuje kadrovski pogoj, ki ga je naročnik določil v III. poglavju razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti), podnaslov Kadrovska sposobnost, točka 8, pri čemer je sporno izpolnjevanje zahteve, ki je zapisana pod 1. alinejo cit. pogoja. Čeprav vlagatelj izpostavlja tudi nekatere druge segmente vodenja postopka pred fazo ocenjevanja ponudb, so ti po presoji Državne revizijske komisije za rešitev spora med strankama nepomembni. Res je sicer, da je naročnik v teku postopka od vlagatelja zahteval (zaprosilo z dne 24.8.2012) med drugim tudi pojasnila, povezana z referencami, ki v strukturi razpisne dokumentacije niso določene kot kadrovski pogoj, ampak kot del meril za ocenjevanje ponudb (kar je pri vlagatelju lahko utemeljeno vzbudilo vprašanje o tem, ali je bila njegova ponudba predmet ocenjevanja ali ne in za kar tudi iz same dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila ni mogoče povsem jasno razbrati, kaj je bil namen njihovega preučevanja), vendar navedeno ni vplivalo na naročnikovo odločitev, da vlagateljevo ponudbo izloči kot nepopolno. Iz predložene spisovne dokumentacije je namreč razvidno (Poročilo o pregledu ponudb z dne 11.9.2012), da je naročnik najprej preveril popolnost vseh treh prejetih ponudb (pri čemer je bila vlagateljeva ponudba izločena) in šele nato pristopil k ocenjevanju (preostalih dveh) ponudb. Takšno ravnanje ni v nasprotju s pravilom iz drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ki ga naročniki v praksi uporabljajo kot opcijo in ki tudi po mnenju Državne revizijske komisije naročniku ne prepoveduje postopanja po obratnem vrstnem redu (torej najprej pregled ponudb in nato njihovo ocenjevanje), če le s tem niso prekršena druga kogentna pravila ZJN-2 (prim. tudi odločitev v zadevi št. 018-447/2011, kjer je Državna revizijska komisija v napotilih naročniku izrecno zapisala, da lahko v nadaljevanju postopka ravna po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, lahko pa tudi pregleda, in ne le razvrsti glede na merila, vse pravočasne ponudbe). Za presojo zakonitosti vodenja postopka oddaje javnega naročila je v tem oziru bistveno, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti po pregledu in ocenjevanju ponudb (prvi odstavek 79. člena ZJN-2), pri čemer mora po opravljenem pregledu (in morebitni dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom) izločiti tiste ponudbe, za katere je bilo ugotovljeno, da niso popolne (prvi odstavek 80. člena). Ne drži torej vlagateljeva navedba o tem, da bi bil vlagatelj v primeru, če bi naročnik najprej razvrstil pravočasno prispele ponudbe po merilih ter nato ugotavljal njihovo popolnost, vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudniki, saj bi bil naročnik tudi v tem primeru dolžan preveriti popolnost vlagateljeve ponudbe (tudi) s stališča (ne)izpolnjevanja spornega kadrovskega pogoja (in bi morala biti njegova ponudba, če bi se ugotovilo, da pogoja ne izpolnjuje, izločena celo v primeru, če bi bila po merilih za izbiro ocenjena kot najugodnejša).

Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je v konkretnem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji (III. poglavje " Pogoji za ugotavljanje sposobnosti) določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki izpolnjujejo tam navedene pogoje. Med njimi je pod točko 8. podnaslova Kadrovska sposobnost, zapisan tudi naslednji pogoj:
"Ponudnik mora izkazati, da bo pri izvedbi naloge sodelovala najmanj ena oseba z univerzitetno izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, ki je pri ponudniku zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali ima s ponudnikom sklenjeno podjemno ali drugo ustrezno pogodbo, in ki je
- od leta 2007 kot avtor ali soavtor s prispevkom o ukrepih varstva pred hrupom sodelovala na najmanj eni strokovni konferenci,
- od leta 2007 sodelovala pri pripravi najmanj treh elaboratov ali študij o ukrepih varstva pred hrupom zaradi prometa po cestah in železniških progah oziroma na zaokroženih poselitvenih območjih,
- od leta 2007 s strokovnimi ustanovami ali strokovnjaki drugih držav sodelovala pri najmanj enem mednarodnem projektu na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju.*
*(najmanj en strokovni sodelavec mora izkazati vse reference, ki so zahtevane v vseh treh alinejah)"

Med strankama je spor o tem, ali je vlagatelj s svojo ponudbo izpolnil zahtevo, ki je zapisana pod 1. alinejo cit. pogoja.

V skladu s pravili iz 8. točke v III. poglavju razpisne dokumentacije se izpolnjevanje vseh pogojev iz 8. točke izkaže z izpolnitvijo in podpisom priloge 2: "Prijava" (2. KADRI).

V Prilogi 2 je pod naslovom Prijava, v točki 2 (Kadri), podtočki 2.2 (Strokovni sodelavec), predvidena izpolnitev tabele "Reference (skladno z zahtevami iz pogojev)", v katero mora ponudnik vpisati reference posameznih strokovnih sodelavcev, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogoja:

Ime in priimek Akademski in strokovni naziv in stopnja izobrazbe

Ustanova pridobljene izobrazbe Delovne izkušnje (v letih) na področju sodelovanja v primerljivih projektih
Aktivno znanje slovenskega jezika



Reference (skladno z zahtevami iz pogojev)
Ponudnik navede reference, ki jih poseduje posamezni strokovni sodelavec.
Referenca (od leta 2007 kot avtor ali soavtor s prispevkom o ukrepih varstva pred hrupom sodelovanje na najmanj eni strokovni konferenci): _
Naročnik (firma in naslov):
Naslov konference:
Leto izvedbe:
Naslov prispevka:
Ime in priimek kontaktne osebe, pri katerem naročnik lahko preveri referenco:


V II. poglavju razpisne dokumentacije (Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe) je predvideno, da bo naročnik najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo naslednjih meril:
- "najnižja ponudbena cena" (max. 40 točk),
- "število prispevkov ponudnika o ukrepih za zmanjševanje obremenitev s hrupom v okolju na konferencah v Sloveniji ali tujini od leta 2007 dalje" (max. 30 točk),
- "število projektov na področju varstva pred hrupom, pri katerih je ponudnik s strokovnimi ustanovami ali strokovnjaki drugih držav pri mednarodnih projektih sodeloval ali sodeluje od leta 2007 dalje" (max. 30 točk).
(v nadaljevanju so natančno opisana pravila za ocenjevanje ponudbe na podlagi vsakega posameznega merila).
V tem delu tem delu razpisne dokumentacije je tudi predvideno, da ponudnik za namen ocenjevanja ponudbe po navedenih merilih v ponudbi predloži izpolnjeno tabelo "Reference (skladno z zahtevami za merilo)" iz točke 3 v Prilogi 2: Prijava.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je vlagatelj kot dokaz za izpolnjevanje kadrovskega pogoja iz točke 8 v III. poglavju razpisne dokumentacije v spornem delu (zahteva, zapisana pod 1. alinejo) navedel reference dveh oseb, in sicer: za osebo F.D. (dr. tehničnih znanosti, 30 let delovnih izkušenj) naslov konference 1st EAA " EuroRegio 2010 Congress on sound and vibration, leto 2010, naslov prispevka "Partial Noise Doses - A Pointer Of Noise Exposure Assesment" (kontaktna oseba: prof. dr. M.Č.) ter za osebo J.J. (dipl.inž., 15 let delovnih izkušenj) naslov konference EURONOISE 2012, Praga, leto 2012, naslov prispevka "Influence of National Legislation on Noise Descriptors" (kontaktna oseba: European Acoustics Association).

Iz v spis vložene pisne korespondence med naročnikom in vlagateljem v fazi preverjanj, opravljenih pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, je razvidno, da je naročnik na vlagatelja dne 24.8.2012 naslovil zaprosilo za obrazložitev nekaterih podatkov iz njegove ponudbe. Iz vsebine omenjenega zaprosila je mogoče razbrati, da se naročnikova vprašanja nanašajo na štiri prispevke in sedem projektov, ki jih vlagatelj v Prilogi 2 ni prijavil pod točko 2 v tabeli "Reference (skladno z zahtevami iz pogojev)", ampak pod točko 3 v tabeli "Reference (skladno z zahtevami za merilo)". Predmet zaprosila so torej podatki, ki so v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije pomembni za ocenjevanje ponudbe na podlagi meril za izbiro in ne tisti podatki, ki so namenjeni presoji ponudnikove (kadrovske) sposobnosti za izvedbo javnega naročila. Navedeno pomeni, da naročnik z omenjenim zaprosilom ni preverjal vlagateljeve (kadrovske) sposobnosti, ampak je želel pojasnila o podatkih iz njegove ponudbe, ki so relevantni za ocenjevanje ponudb (kar je, kot že rečeno, pri vlagatelju lahko upravičeno vzbudilo vtis, da je njegova ponudba predmet ocenjevanja na podlagi meril za izbiro). Tudi sicer v spisovni dokumentaciji ni najti nobenih dokumentov, iz katerih bi bile razvidne naročnikove dejavnosti v zvezi s preverjanjem podatkov, ki jih je vlagatelj v Prilogi 2 navedel pod točko 2 v tabeli "Reference (skladno z zahtevami iz pogojev)". Edino, kar je v zvezi s tem mogoče najti v spisu, je kratka navedba v Poročilu o pregledu ponudb z dne 11.9.2012, da je naročnik "na spletnih straneh navedenih konferenc pregledal povzetke teh strokovnih prispevkov in ugotovil, da ne gre za prispevke o ukrepih varstva pred hrupom" ter da "glede na navedeno, druge reference niso bile podrobno preverjane" (omenjene spletne strani, datum vpogleda, povzetki prispevkov in s tem povezane natančnejše ugotovitve naročnika niso dokumentirane, naročnik pa tudi ne navaja, da je pregledal vsebino prispevkov in/ali kontaktiral osebe, pri katerih bi lahko preveril vsebino prijavljene reference). Ob takšnem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovi zaključki o tem, da vlagatelj v svoji ponudbi ne izkazuje v 1. alineji 8. točke III. poglavja razpisne dokumentacije zahtevane kadrovske sposobnosti, niso podprti z nobeno dokumentacijo o opravljenih preverjanjih, na podlagi katerih bi bilo mogoče naročnikove zaključke preveriti. Še več: vlagatelj tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve o izbiri z dne 13.9.2012 ni bil obveščen o vsebinskih razlogih za izločitev njegove ponudbe, saj je tam navedeno le, da njegova ponudba ne izpolnjuje kadrovskega pogoja iz 1. alineje 8. točke iz III. poglavja razpisne dokumentacije (niso pa navedeni nobeni vsebinski razlogi, na podlagi katerih je naročnik sprejel takšno odločitev). Tako je treba ugotoviti, da je bil vlagatelj o teh razlogih obveščen šele v obrazložitvi naročnikove odločitve z dne 9.11.2012, s katero je ta zavrnil njegov zahtevek za revizijo. Šele s to odločitvijo je bil namreč vlagatelj prvič seznanjen, da naj prispevka, ki ju je v svoji ponudbi navedel kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz 1. alineje točke 8 ("Partial Noise Doses - A Pointer Of Noise Exposure Assesment" in "Influence of National Legislation on Noise Descriptors"), ne bi bila povezana s predmetom javnega naročila in da zato ne zadostujeta za izpolnjevanje cit. kadrovskega pogoja.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (Projektna naloga), je predmet naročila izdelava strokovnih podlag za pripravo smernic o izbiri ukrepov za zmanjševanje obremenitev s hrupom na območjih, za katera so značilne visoke ravni hrupa v okolju zaradi cestnega in/ali železniškega prometa ter na zaokroženih poselitvenih območjih. Strokovne podlage bodo namenjene pripravi smernic naročnika v zvezi z izbiro ukrepov za zmanjševanje obremenitev s hrupom in morajo vsebovati splošna izhodišča, ki naj se upoštevajo pri načrtovanju ukrepov, izhodišča in merila za izbiro vrste ukrepov, merila za določitev obsega ukrepov v odvisnosti od vrste vira hrupa, obremenitev in območja, za katerega se načrtujejo, merila za določitev prednostnega vrstnega reda izvedbe ukrepov na določenem območju, predloge izhodišč in meril za presojo upravičenosti kritja stroškov s strani upravljavcev virov hrupa za izvedbo ukrepov in predloge o možnih virih finančnih sredstev.

Ob navedenem bi se bilo mogoče z naročnikom celo strinjati v tem, da bi lahko bila vsebina prijavljenih prispevkov v prvi vrsti povezana z meritvami okoljskega hrupa, ki ga povzroča cestni in/ali železniški promet (in da s tega stališča prispevek, ki naj bi obravnaval hrup na delovnem mestu ni identičen z vrsto hrupa, s kakršnim je povezan predmet tega naročila). Vendar pri tem ni mogoče spregledati, da je naročnik v okviru sporne zahteve iz 1. alineje 8. točke iz III. poglavja razpisne dokumentacije kot dokaz za izpolnjevanje kadrovskega pogoja v cit. delu zahteval prispevek "o ukrepih varstva pred hrupom", pri čemer ni opredelil vrste hrupa, ki naj ga prispevek obravnava (za razliko od npr. zahteve iz 2. alineje istega pogoja, kjer je izrecno zahtevan dokaz o sodelovanju pri pripravi elaboratov ali študij "o ukrepih varstva pred hrupom zaradi prometa po cestah in železniških progah oziroma na zaokroženih poselitvenih območjih"). Ob tako formulirani naročnikovi zahtevi zato po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče trditi, da vlagatelj ne izpolnjuje kadrovskega pogoja iz 1. alineje 8. točke III. poglavja razpisne dokumentacije zgolj zato (kot navaja naročnik), ker naj bi eden od prijavljenih prispevkov obravnaval "mejenje in analiziranje hrupa na delovnih mestih" in drugi "analizo vpliva spremenjenih predpisov na vrednosti kazalcev hrupa za isti vir hrupa" (drugih argumentov naročnik ne navaja).

Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče (npr. 018-225/2012), da naročnik šele po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati referenčnemu pogoju ožje vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z 8. členom ZJN-2 in tudi kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Tudi Sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo naročnikovim zahtevam (npr. C-368/10, točka 109). Ker je naročnik tisti, ki mora določiti pogoje za ugotavljanje sposobnosti (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 3. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2), mora zato nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika. Omejevanje pomena katerega od v pogoju zapisanih pojmov šele po roku za predložitev ponudb bi namreč po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb (prim. št. 018-040/2012, 018-295/2012)

Upoštevajoč navedena izhodišča, v obravnavanem primeru na podlagi dokumentacije v spisu ni mogoče zaključiti, da prispevka, ki ju je vlagatelj navedel kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz 1. alineje 8. točke III. poglavja razpisne dokumentacije, ne ustrezata tam zapisanim naročnikovim zahtevam, saj bi v nasprotnem primeru dajanje ozke vsebine pojmu "ukrepi varstva pred hrupom" šele po roku za predložitev ponudb pomenilo, da bi dajali cit. pogoju drugačno vsebino in bi posegli v pričakovanja ponudnika, ki bi pogoj lahko upravičeno tolmačil širše kot ga sedaj tolmači naročnik.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. V nadaljevanju postopka lahko naročnik sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2. Če bo naročnik nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, bo moral ponovno preučiti vsebino obeh prispevkov, ki ju je vlagatelj v svoji ponudbi navedel kot dokazilo o izpolnjevanju kadrovskega pogoja iz 1. alineje 8. točke III. poglavja razpisne dokumentacije. V kolikor bo naročnik pri tem ugotovil, da navedena prispevka ne obravnavata "ukrepov varstva pred hrupom", kot je bilo to zahtevano v cit. pogoju, bo moral svoje zaključke jasno obrazložiti, pri tem pa tudi dokumentirati vsa opravljena preverjanja, na podlagi katerih je takšen zaključek sprejel, in sicer na način, da jih bo mogoče ob morebitnem sporu objektivno preveriti.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku v višini plačane takse za vodenje postopka pravnega varstva. Vlagatelj je zahtevku za revizijo predložil tudi potrdilo o plačilu takse v ustrezni višini. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 432,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 27.11.2012




Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana
- ZVD, Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana
- JV DRI, upravljanje investicij, d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv, tu (spis)