018-270/2012 Aerodrom Ljubljana, d.d.

Številka: 018-270/2012-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Zavarovanje odgovornosti obratovalca in upravljalca Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Aerodrom Ljubljana, d.d., Zgornji Brnik 130a, Brnik (v nadaljevanju: naročnik) dne 26. 10. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta št. ODL-JN-2012-S2-KS/8/PTD z dne 10. 8. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 692,25 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 6. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN6790/2012, dne 27. 6. 2012 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2012/S-121-201132. Iz odločitve o oddaji naročila št. ODL-JN-2012-S2-KS/8/PTD z dne 10. 8. 2012 je razvidno, da je naročnik naročilo dodelil ponudniku Global Aerospace Underwriting Managers Ltd., Fitzwilliam House, 10 st. Mary Axe, London (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 27. 8. 2012 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna, saj izbrani ponudnik nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora imeti ponudnik veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalne družbe in dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila. Predmet tega naročila je sklenitev zavarovanja odgovornosti. Iz zavarovalne pogodbe je razvidno, da vsebuje vse bistvene in nebistvene sestavine zavarovalne pogodbe, z izjemo zneska zavarovalne premije, ki pa je odvisna od naročnikove izbire. Razpisna dokumentacija sicer uporablja neprimeren pojem zavarovalne družbe, vendar je jasno, da je predmetno naročilo namenjeno izključno subjektom, ki se ukvarjajo z dejavnostjo zavarovalnih poslov in so sposobni prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalne pogodbe, to pa so zavarovalnice. Pogodbena stranka zavarovalne pogodbe je lahko poleg zavarovanca le še zavarovalnica. Vlagatelj se sklicuje na Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS. 13/2000 in spremembe; v nadaljevanju: ZZavar) in navaja, da je izbrani ponudnik zavarovalni zastopnik oz. posrednik, ne pa zavarovalnica. Izbrani ponudnik ni ustanovil podružnice zavarovalnice, prav tako ni vpisan med zavarovalnice, ki imajo sedež v tujini in opravljajo zavarovalne posle v Sloveniji neposredno. Izbrani ponudnik je vpisan kot družba, ki ima na območju Republike Slovenije upravičenje neposredno opravljati le dejavnost zavarovalnega posredovanja oz. zastopanja. Izbrani ponudnik torej ni zavarovalnica, saj se dejavnosti zavarovalnega zastopanja oz. posredovanja in opravljanja zavarovalnih poslov izključujeta, kar pomeni, da nima dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti iz postopka. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se kršitev odpravi tako, da predmetno naročilo odda njemu.

Naročnik je dne 5. 9. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil takšne pogoje, na podlagi katerih lahko sodeluje širok krog potencialnih ponudnikov. Zato tudi ni uporabljal pojma "zavarovalnica", temveč "zavarovalna družba", ki zajema zavarovalnice, zavarovalne posredniške družbe in zavarovalne zastopniške družbe. Skladno z ZZavar lahko pogodbo sklene tudi zavarovalna zastopniška družba. Naročnik navaja, da je v fazi pregleda ponudb preveril registracijo izbranega ponudnika in ugotovil, da je registriran pri Agenciji za zavarovalni nadzor, da je registriran pri matičnem nadzornem organu in da razpolaga s kapacitetami zavarovalnic, ki jih navaja v izjasnitvi. Izbrani ponudnik je že v ponudbi navedel, da njegova ponudba temelji na kapacitetah navedenih zavarovalnic. Naročnik je preveril tudi te zavarovalnice in ugotovil, da so vse navedene v Seznamu zavarovalnih subjektov v tujini, ki opravljajo posle neposredno v Sloveniji, in sicer za zavarovalno vrsto 13, ki je predmet naročila. Vse te zavarovalnice imajo tudi dovoljenje matičnega nadzornega organa. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik mednarodno podjetje, ki sklepa zavarovalne pogodbe, in ima številne reference. V nadaljevanju naročnik navaja, da vlagateljeva ponudba ni popolna, in sicer zaradi neustreznega zavarovalnega kritja, zaradi česar mu tudi ne more nastati škoda, zlasti upoštevajoč dejstvo, da vlagatelj zahteva odpravo kršitve na način, da se njegova ponudba izbere kot najugodnejša.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 10. 9. 2012 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 9. 2012, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na posamezne naročnikove navedbe in dodatno pojasnjuje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je Agencijo za zavarovalni nadzor z dopisom z dne 27. 9. 2012 na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN pozvala, naj ji posreduje pojasnila o tem, kateri subjekti lahko v Republiki Sloveniji veljavno sklepajo zavarovalne pogodbe. Zahtevana pojasnila je Državna revizijska komisija prejela dne 2. 10. 2012. Naročnik se je do pojasnil Agencije za zavarovalni nadzor opredelil z vlogo z dne 8. 10. 2012, vlagatelj pa z vlogo z dne 9. 10. 2012.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali lahko izbrani ponudnik nastopa kot ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč trdi, da lahko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kot ponudniki sodelujejo le zavarovalnice, medtem ko je izbrani ponudnik zavarovalni zastopnik oz. posrednik.

Uvodoma je treba opozoriti, da je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila uporabiti Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Ta zakon posebnih določb glede sposobnosti ponudnikov za opravljanje poklicne dejavnosti ne vsebuje. V prvem odstavku 48. člena določa le, da mora naročnik pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni. Določitev pogojev za ugotavljanje osnovne, poklicne, ekonomsko " finančne in tehnično " kadrovske sposobnosti ponudnikov je torej prepuščena naročniku.

V zvezi z vprašanjem, kateri gospodarski subjekti lahko sodelujejo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je naročnik v III. točki poglavja A.04 "Splošna navodila ponudnikom" določil naslednjo zahtevo:

"Kot ponudnik lahko v postopku oddaje javnega naročila sodeluje vsaka pravna in fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet oddaje javnega naročila in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter izpolnjuje obvezne pogoje za sodelovanje, navedene v poglavju "C" te razpisne dokumentacije. Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju."

Zahteve v zvezi z osnovno sposobnostjo gospodarskih subjektov je naročnik določil v poglavju C.00 "Navedba obveznih pogojev za sodelovanje in dokazil za ugotavljanje njihovega izpolnjevanja", kjer je zapisal, da morajo ponudniki na obrazcu C.01 predložiti pisno izjavo, da izpolnjujejo osnovno sposobnost gospodarskih subjektov. Na obrazcu C.01 "Osnovna sposobnost gospodarskih subjektov: izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev" so morali ponudniki med drugim potrditi, da imajo "veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalne družbe" in da imajo "dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila".

Ker je predmet naročila zavarovanje odgovornosti obratovalca in upravljalca Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, torej sklenitev zavarovalnega posla, na podlagi katerega bo naročnik zavezan k plačilu zavarovalne premije, izbrani ponudnik pa k izplačilu zavarovalnine v primeru nastopa zavarovalnega primera, je treba vprašanje, kateri gospodarski subjekti imajo veljavno dovoljenje za opravljanje razpisanih storitev in lahko posledično v Sloveniji sklepajo zavarovalne posle, presojati na podlagi določb Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000 in spremembe; v nadaljevanju: ZZavar). Kot je razvidno iz pojasnila Agencije za zavarovalni nadzor z dne 1. 10. 2012, lahko zavarovalne posle na podlagi 3. člena ZZavar opravljajo:

- zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so za opravljanje teh poslov pridobile dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
- podružnice tujih zavarovalnic, ki so za opravljanje teh poslov pridobile dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;
- zavarovalnice držav članic, ki v skladu s tem zakonom ustanovijo podružnico na območju Republike Slovenije oziroma so v skladu z ZZavar pooblaščene neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije.

Agencija za zavarovalni nadzor pojasnjuje, da smejo navedene osebe zavarovalne posle opravljati le v zavarovalnih vrstah, za katere so pridobile dovoljenje pristojnega organa, kar pomeni, da morajo imeti v konkretnem primeru za opravljanje predmetnega zavarovalnega posla dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti 13 (splošno zavarovanje odgovornosti, ki krije druge vrste odgovornosti). Družbe, ki lahko opravljajo zavarovalne posle oz. ki lahko izvedejo predmetno naročilo, so navedene v javno dostopnih registrih Agencije za zavarovalni nadzor. V teh registrih so za vsak subjekt, ki opravlja zavarovalne posle v Republiki Sloveniji, navedene tudi zavarovalne vrste, za katere je posamezni subjekt pridobil dovoljenje. Zavarovalnice, ki so vpisane v omenjene registre, so pridobile dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov oz. (v primeru zavarovalnic držav članic) dovoljenje pristojnega nadzornega organa.

Agencija za zavarovalni nadzor v dopisu z dne 1. 10. 2012 tudi pojasnjuje, da izbrani ponudnik v Sloveniji ne more opravljati zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti 13, lahko pa na podlagi dovoljenja opravlja dejavnost zavarovalnega posredovanja pri teh poslih, saj je vpisan v register družb, ki so na področju Republike Slovenije upravičene neposredno opravljati dejavnosti zavarovalnega posredovanja na podlagi 6. člena Direktive 2002/92/EC o zavarovalnem posredovanju in določil ZZavar. V zvezi z vprašanjem, kakšne posle lahko opravljajo zavarovalne zastopniške oz. posredniške družbe, Agencija za zavarovalni nadzor pojasnjuje, da ti subjekti ne morejo opravljati zavarovalnih poslov (sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju), lahko pa opravljajo storitve zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih pogodb oz. lahko pri sklepanju zavarovalnih pogodb le posredujejo.

Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da izbrani ponudnik ni ustanovil podružnice zavarovalnice v Republiki Sloveniji in tudi ni naveden v registru zavarovalnic, ki imajo sedež v tujini in lahko v Republiki Sloveniji opravljajo zavarovalne posle neposredno, zaradi česar v Sloveniji ne more opravljati zavarovalnih poslov v smislu neposrednega sklepanja zavarovalnih pogodb. Pač pa je izbrani ponudnik vpisan v register zavarovalnih zastopnikov oz. posrednikov držav članic (kar izhaja tako iz pojasnila Agencije za zavarovalni nadzor kot tudi iz vpogleda v register), na podlagi česar lahko v Republiki Sloveniji veljavno opravlja posle zavarovalnega zastopništva oz. posredovanja. V skladu s prvim odstavkom 215. člena ZZavar je zavarovalni zastopnik oseba, ki je na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško družbo pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice. Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopstvo v skladu z ZZavar štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Zavarovalni posrednik pa je v skladu s prvim in drugim odstavkom 219. člena ZZavar oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic. Zavarovalno posredovanje je storitev, katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Poleg navedenega se v skladu z ZZavar pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.

Iz navedenega izhaja, da izbrani ponudnik (bodisi kot zavarovalni posrednik bodisi kot zavarovalni zastopnik) ne bo sklenil zavarovalne pogodbe z naročnikom v svojem imenu in za svoj račun, temveč bo bodisi sklenil zavarovalno pogodbo z naročnikom v imenu in za račun zavarovalnice bodisi bo pri sklenitvi zavarovalne pogodbe z zavarovalnico le posredoval. V obeh primerih naročnik po sklenitvi zavarovalne pogodbe, ki je predmet tega naročila, ne bo v pogodbenem razmerju z izbranim ponudnikom, temveč bo v pogodbenem razmerju z zavarovalnico, ki jo izbrani ponudnik zastopa oz. za katero posreduje. Z drugimi besedami to pomeni, da bo obveznosti iz zavarovalne pogodbe (plačilo zavarovalnine v primeru nastopa zavarovalnega primera) v celoti prevzela zavarovalnica, ki jo zastopa izbrani ponudnik, medtem ko bo izbrani ponudnik kot zastopnik oz. posrednik zavezan le k pripravam na sklenitev zavarovalne pogodbe ter (po sklenitvi pogodbe) k pomoči pri izvrševanju pravic iz pogodbe.

Glede na dejstvo, da naročnik ne bo v pogodbenem razmerju z izbranim ponudnikom, temveč bo v pogodbenem razmerju z zavarovalnico, ki jo izbrani ponudnik zastopa oz. za katero posreduje, je v predmetnem postopku (tudi ob upoštevanju mnenja Agencije za zavarovalni nadzor) ključno vprašanje, ali ima izbrani ponudnik pooblastilo zavarovalnice, ki jo zastopa, ter ali ta zavarovalnica izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije oz. ali lahko sklepa zavarovalne posle v Republiki Sloveniji. Treba bi bilo torej ugotoviti, ali konkretna zavarovalnica izkazuje usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila in posledično (ob presoji izpolnjevanja zahtev iz obrazca C.01) ali ima veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalne družbe oz. dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila, kot je to opredeljeno v ZZavar.

Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta v nobenem delu ponudbe ni predstavil zavarovalnice, ki naj bi jo zastopal oz. za katero naj bi posredoval in s katero bo naročnik sklenil zavarovalno pogodbo. Izbrani ponudnik je sicer v obrazcu A.01 v delu, v katerem je naročnik predvidel vpis ponudnikove davčne številke, vpisal nazive zavarovalnic, pri čemer ni razvidno, v kakšnem razmerju je z njimi. Iz njegove ponudbe torej ni razvidno, ali izbrani ponudnik ima pooblastila navedenih zavarovalnic, niti ni razvidno, ali nastopa kot njihov zastopnik ali kot njihov posrednik. Poleg tega tudi iz nobenega dela ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, s katero izmed zavarovalnic, s katerimi sodeluje izbrani ponudnik, bo naročnik v konkretnem pogodbenem razmerju. Iz ponudbe izbranega ponudnika nasprotno izhaja, da je oseba, ki bo sklenila pogodbo z naročnikom, izbrani ponudnik sam, ne da bi bilo pri tem navedeno, da je on le zastopnik oz. posrednik, ki pogodbe ne bo sklenil v svojem imenu in za svoj račun, temveč le v imenu in za račun določene zavarovalnice. V obrazcu C.03 "Vzorec zavarovalne pogodbe" je izbrani ponudnik naveden celo kot glavna pogodbena stranka zavarovalne pogodbe, čeprav je jasno, da kot zavarovalni zastopnik oz. posrednik ne more prevzeti obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Sicer pa tudi naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja le to, da izbrani ponudnik razpolaga s kapacitetami zavarovalnic, ki jih omenja v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo (torej niti ne v ponudbi!), ter da te zavarovalnice lahko opravljajo zavarovalne posle v Republiki Sloveniji v zavarovalni vrsti 13. Naročnik naj bi za vse navedene zavarovalnice (v fazi odločanja o zahtevku za revizijo) tudi preveril, da imajo dovoljenje matičnega nadzornega organa, za izbranega ponudnika pa je ugotovil, da gre za mednarodno podjetje, ki sklepa zavarovalne pogodbe, pri čemer so njegove reference velika podjetja, kot npr. Air Canada, Finnair, China Airlines, Boeing itd. Naročnik ob tem preverjanju očitno ni ugotovil, da izbrani ponudnik kot zastopnik oz. posrednik ne sklepa zavarovalnih pogodb, temveč le zastopa v imenu in za račun zavarovalnic oz. posreduje, zato teh referenc ni mogoče šteti za njegove. Poleg tega je iz naročnikovih pojasnil razvidno, da tudi on sam v tej fazi postopka očitno sploh še ne ve, s katero izmed zavarovalnic, s katerimi sodeluje izbrani ponudnik, bo sploh v pogodbenem razmerju oz. katera zavarovalnica bo prevzela obveznosti iz zavarovalne pogodbe.

Ker iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, s katero zavarovalnico bo naročnik po sklenitvi zavarovalne pogodbe v pogodbenem razmerju, tudi ni mogoče presojati, ali ta zavarovalnica izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije in ali ima veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalne družbe oz. dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila. Treba je opozoriti, da je postopek oddaje javnega naročila namenjen ugotavljanju osnovne, poklicne, ekonomsko " finančne in tehnično " kadrovske sposobnosti ponudnikov. S tem, ko ponudniki v ponudbi izkažejo izpolnjevanje pogojev, potrdijo, da so kot potencialni bodoči pogodbeni partner sposobni izpolniti obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila in da bo realizacija javnega naročila uspešna. V primeru, ko v ponudbi kot glavni in edini ponudnik nastopa oseba, ki le zastopa gospodarski subjekt, s katerim bo naročnik sklenil pogodbo, ne da bi pri tem v ponudbi sodeloval tudi zastopani kot bodoči pogodbeni partner, naročnik za slednjega ne more preveriti izpolnjevanja pogojev za priznanje usposobljenosti. Z drugimi besedami to pomeni, da naročnik ne preverja usposobljenosti bodočega pogodbenega partnerja, ki bo prevzel obveznosti iz pogodbe, temveč preverja usposobljenost osebe, s katero ne bo v pogodbenem razmerju in ki ponuja le storitve zastopanja oz. posredovanja, ne pa storitev zavarovanja, ki so predmet naročila. Naročnik je v poglavju C.00 navedel obvezne pogoje za sodelovanje, ki so jih morali izpolniti vsi ponudniki, med drugim tudi nekaznovanost, solidnost poslovanja, plačilo obveznih dajatev, finančno in poslovno sposobnost ter razpolaganje z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in kadri za izvedbo javnega naročila. Medtem ko so ostali ponudniki, ki ponujajo zavarovalne storitve, morali v ponudbi izkazati izpolnjevanje navedenih zahtev, zavarovalnica, s katero bo naročnik sklenil pogodbo, tega ni storila, saj v ponudbi izbranega ponudnika ni sodelovala in tudi ni bila predstavljena. Na ta način so bili ostali ponudniki v neenakopravnem položaju, naročnik pa v položaju, ko sploh ni mogel preveriti usposobljenosti gospodarskega subjekta, s katerim bo v pogodbenem razmerju.

Ponudnika, ki ne opravlja razpisanih storitev (ki torej ne sklepa zavarovalnih pogodb in prevzema obveznosti iz njih), temveč opravlja storitve, ki jih naročnik v predmetnem postopku ni razpisal (storitve zavarovalnega zastopništva oz. posredovanja), ni mogoče obravnavati kot ponudnika v smislu definicije iz 16. točke 2. člena ZJNVETPS, ki določa, da je ponudnik tisti gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo razpisanih storitev. Izbrani ponudnik namreč ne more prevzeti izpolnitvenega ravnanja iz zavarovalne pogodbe, ki je v plačilu zavarovalnine v primeru nastanka zavarovalnega primera, temveč lahko kot zastopnik oz. posrednik prevzame le obveznost prizadevanja pri sklenitvi zavarovalne pogodbe in pomoči pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. Dopustiti zgolj nastopanje zastopnika osebe, ki bo z naročnikom sklenila pogodbo in bo tudi prevzela obveznosti, ne da bi pri tem tudi ta oseba sodelovala v ponudbi in ne da bi bilo tudi za njo izkazano izpolnjevanje pogojev, bi pomenilo obid pravil javnega naročanja. Eden izmed namenov postopka oddaje javnega naročila je namreč tudi enakopravna in objektivna presoja usposobljenosti ponudnikov kot potencialnih pogodbenih partnerjev, ki bodo prevzeli obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, ne pa presoja usposobljenosti drugih subjektov, ki pri izvedbi javnega naročila sploh ne bodo sodelovali oz. se bo njihovo sodelovanje omejilo le na zastopanje pri sklenitvi pogodbe. Navsezadnje je s takšno presojo zavarovan tudi interes naročnika, da zagotovi uspešno realizacijo javnega naročila.

Navedeno ne pomeni, da izbrani ponudnik kot subjekt, ki je vpisan v register zavarovalnih zastopnikov oz. posrednikov držav članic in ki lahko v Republiki Sloveniji veljavno opravlja posle zavarovalnega zastopništva oz. posredovanja, ne bi smel sodelovati v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Pomeni pa, da bi moral ob upoštevanju določb ZJNVETPS v ponudbi predstaviti konkretno zavarovalnico, ki jo zastopa in s katero bo naročnik sklenil zavarovalno pogodbo, ter z njo v ponudbi sodelovati na enega izmed načinov, ki jih dopušča ZJNVETPS (prim. npr. tretji odstavek 4. člena ZJNVETPS).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta št. ODL-JN-2012-S2-KS/8/PTD z dne 10. 8. 2012. Ob tem Državna revizijska komisija ni obravnavala vprašanja popolnosti ponudbe vlagatelja, ki ga v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, izpostavlja naročnik. Iz obvestila o oddaji javnega naročila je namreč razvidno, da je naročnik ugotavljal le popolnost ponudbe najugodnejšega ponudnika, ni pa ugotavljal (ne)popolnosti ponudb ostalih ponudnikov. Kljub temu, da se naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pri ugotovitvi o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe sklicuje na načelo hitrosti, Državna revizijska komisija opozarja, da v postopku pravnega varstva ni mogoče presojati popolnosti ponudbe, v zvezi s katero naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni preverejal izpolnjevanja pogojev, saj bi to pomenilo poseg v pravico do pravnega varstva.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot ponudnika v smislu definicije iz 16. točke 2. člena ZJNVETPS.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse v višini 692,25 EUR. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, in sicer za plačano takso v višini 692,25 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26. 10. 2012

predsednica senata
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Aerodrom Ljubljana, d.d., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik
- Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana
- Global Aerospace Underwriting Managers Ltd., Fitzwilliam House, 10 st. Mary Axe, London, Velika Britanija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv