018-301/2012 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj

Številka: 018-301/2012-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ISS Facility Services d.o.o., Tržaška cesta 37 a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.11.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 4.9.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik predmetno javno naročilo "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj" oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5672/2012, z dne 29.5.2012.

Dne 22.8.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 01.6-60/129K-12, s katero je odločil, da bo predmetno javno naročilo oddal ponudniku Aktiva čiščenje d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 4.9.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da če bi naročnik v skladu s pogoji in z določbami ZJN-2 opravil pregled in oceno prejetih ponudb, bi moral naročnik na podlagi pregleda ponudbe izbranega ponudnika zaključiti, da je izbrani ponudnik oddal nepopolno ponudbo. Vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno ponudbo, s čimer mu je onemogočil vpogled v bistveni del dokumentacije, kar bi vlagatelju omogočilo učinkovito pravno varstvo. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je kot obstoječi izvajalec razpisanih storitev in poznavalec razmer na trgu prepričan, da izbrani ponudnik glede na pogoj 7.1.14 in citiranih dodatnih pojasnil, cene ni oblikoval na način, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo in dodatnimi pojasnili in posledično ne izpolnjuje predmetnega pogoja. Vlagatelj je prepričan, da izbrani ponudnik pri pripravi ponudbe ni upošteval zakonskih določil glede letnega dopusta. Glede na podatke o številu delavcev (44,53), kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, bi moral pri izračunu cene upoštevati stroške nadomeščanja delavcev za 24 dni. V kolikor pa je v izračunu uporabljen strošek nadomeščanja za zgolj 20 dni, bi moral izbrani ponudnik za izvedbo storitev upoštevati večje število kadrov. Če izbrani ponudnik navedenega ni storil, bi moral naročnik takšno ponudbo označiti kot nepravilno in jo izločiti. Ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v obrazec "P-4: PREDRAČUN S PRILOGO/ PRILOGA K PREDRAČUNU/ Struktura mesečnih stroškov", vlagatelj ne more preveriti, ali je izbrani ponudnik oblikoval ceno tako, da vključuje vse stroške, ki jih bo imel izvajalec pri zagotavljanju zahtevanega števila čistilnega osebja, ali je upošteval vsa zakonska določila in posledično ne more predložiti dokazov za svoje trditve. Vlagatelj je prepričan, da bi naročnik, v kolikor bi preveril, ali je cena izbranega ponudnika pripravljena skladno z določili razpisne dokumentacije in s citiranimi dodatnimi pojasnili, ponudbo izbranega ponudnika izločil kot nepravilno in posledično kot nepopolno. Ker pa tega ni storil, je po vlagateljevih trditvah kršil določila razpisne dokumentacije. Vlagatelj na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN predlaga, da se mu naj omogoči vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika in mu dovoli, da dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu. Podredno pa vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sama vpogleda v ponudbo ponudnika in preveri, ali je ponudba pripravljena skladno z določili iz razpisne dokumentacije in da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila ter mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14.9.2012 izrekel zoper vlagateljeve očitke.

Naročnik je dne 20.9.2012 sprejel sklep, št. 01.6-60/139K-12, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil. Naročnik glede vlagateljevih očitkov, da mu je bil onemogočen vpogled, pojasnjuje, da je bil vlagatelju vpogled v obrazec "P-4: PREDRAČUN S PRILOGO/ PRILOGA K PREDRAČUNU/ Struktura mesečnih stroškov" omogočen, kar priznava tudi vlagatelj, naročnik je vlagatelju prekril le strukturo cene, ker gre za poslovno skrivnost izbranega ponudnika. Struktura cene ne pomeni cene na enoto v smislu drugega odstavka 22. člena ZJN-2, zato je vlagateljev očitek, da mu je bil v nasprotju z ZJN-2 onemogočen vpogled v določene dele ponudbene dokumentacije neutemeljen. Prav tako je po naročnikovem mnenju neutemeljen vlagateljev očitek glede strukture cene. Ta očitek po naročnikovih navedbah temelji na zmotni domnevi vlagatelja, da bo izbrani ponudnik zahtevano število prisotnih delavcev (38,5 med delavniki in 12 oziroma 10 v soboto in nedeljo) in zahtevani delovni čas zagotavljal z natančno tolikšnim minimalnim številom pri njem zaposlenih delavcev, ki bi opravljali 8 urni delovnik šest dni v tednu. Vendar je naročnik že v tehničnih specifikacijah na strani 8 navedel, da izvajalec sam določi urno prisotnost posameznega delavca v posamezni izmeni (npr. 1 delavec dela v posamezni izmeni 8 ur, 2 delavca pa 4 ure itd.). To pomeni, da izvajalcu ni potrebno zagotavljati zahtevanega števila prisotnih delavcev in zahtevanega časa prisotnosti z delavci, ki so pri delodajalcu/izvajalcu zaposleni za polni delavni čas, oz. ki opravljajo delo šest dni v tednu. Organizacija delavcev in njihove prisotnosti v okviru zahtevanega s strani naročnika, lahko izvajalec po naročnikovih navedbah določi tudi tako, da ima zaposleno večje število delavcev, ki opravljajo delo 5 dni na teden, delavce, ki so zaposleni za krajši delovni čas itd. Poleg tega lahko izvajalec zahtevano prisotnost za zahtevano število ur zagotavlja tudi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa. Naročnik trdi, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in v celoti oblikovana v skladu z ZJN-2 in ZDR ter veljavno kolektivno pogodbo tudi glede minimalnega letnega dopusta. Na podlagi navedenega je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 27.9.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28.9.2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi.

Državna revizijska komisija je dne 18.10.2012, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 4.9.2012, naročnikov sklep z dne 20.9.2012, v sklep izbranega ponudnika o določitvi poslovne skrivnosti z dne 20.5.2008 in dopis izbranega ponudnika z dne 27.8.2012, v izjasnitev izbranega ponudnika z dne 14.9.2012 in opredelitev vlagatelja do navedb naročnika z dne 28.9.2012. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve očitke glede vpogleda. Vlagatelj naročniku očita, da mu ta ni omogočil vpogleda v: "
- OBRAZEC P-2: PRIJAVA/1.3. REFERENCE/Referenčno potrdilo naročnika iz zasebnega sektorja - Kirurški sanatorij Rožna dolina d.o.o.,
- OBRAZEC P-2: PRIJAVA/1.4. KADRI/Del o osebnih podatkih kadrov
- OBRAZEC P-4:PREDRAČUN S PRILOGO/PRILOGA K PREDRAČUNU/ Struktura mesečnih stroškov
- POTRDILA IZ KAZENSKE EVIDENCE IN OBRAZEC P-10: POOBLASTILO ZA PRIDOBITEV POTRDILA IZ KAZENSKE EVIDENCE/Pooblastila za pridobitev potrdila iz kazenske evidence vseh fizičnih oseb ter potrdila o nekaznovanju za vse fizične osebe
- FOTOKOPIJA OPRAVLJENE DIPLOME NADZORNE OSEBE/Fotokopija diplome, M obrazec ter izjava o izpolnjevanju pogojev v delu osebnih podatkov
- PROGRAM USPOSABLJANJA ZAPOSLENIH IN NOVO ZAPOSLENIH DELAVCEV
- FOTOKOPIJA POGODBE O SODELOVANJU S PRISTOJNIM MIKROBIOLOŠKIM LABORATORIJEM."

Vpogled ureja določba 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), na podlagi katere mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Na podlagi 39. člena Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZGD-1) se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to ali so določeni s sklepi, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Predmet poslovne skrivnosti so " glede na zakonsko definicijo " podatki. Iz 39. člena ZGD-1 sta razvidni dve merili, ki razmejujeta podlago za prepoved razpolaganja s podatkom. Subjektivno merilo (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) je v tem, da sam upravičenec nosilec s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Drugo merilo (drugi odstavek 39. člena ZGD-1) je objektivno ali zakonsko. Zakon določa, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost. Nosilec lahko kvečjemu omili zakonsko strogost (prim. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2006, str. 211"212).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v obravnavanem primeru ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja tiste podatke, ki jih želi vpogledati, ki jih je na drugi strani izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni z ničemer pojasnil niti konkretiziral, z izjemo vpogleda v "OBRAZEC P-4: PREDRAČUN S PRILOGO/PRILOGA K PREDRAČUNU/ Struktura mesečnih stroškov", ki je predmet nadaljnje meritorne presoje, na kakšen način je bil s takšnim naročnikovim ravnanjem oškodovan. Na podlagi 14. člena ZPVPJN ima aktivno legitimacijo le tista oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Na vlagatelju pa je na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, dolžnost, da v povezavi s tem v revizijskem zahtevku navedejo trditveno podlago oz. vsa dejstva, s katerimi zatrjuje protipravnost naročnikovega ravnanja in škodo, ki mu je iz tega naslova nastala. Poleg tega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku za nobenega izmed navedenih dokumentov ni pojasnil niti zatrjeval, da se navedeni dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovna skrivnost, za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju ne morejo določiti, ker gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali gre za podatke dobrih poslovnih običajev. Prvi odstavek 39. člena ZGD-1 izbranemu ponudniku namreč dopušča, da lahko za poslovno skrivnost označi vse tiste podatke, za katere izbrani ponudnik meni, da predstavljajo zanj določeno konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki in čemur mu nihče ne more oporekati. Vlagatelj je tisti, ki bi moral zatrjevati in dokazati, da označeni podatki na konkurenčni položaj izbranega ponudnika nimajo vpliva in po objektivnem merilu ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Enako Državna revizijska komisija ocenjuje glede vlagateljevega zatrjevanje, da izpolnjevanje referenčnega pogoja ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da "OBRAZEC P-2: PRIJAVA/1.3. REFERENCE/Referenčno potrdilo naročnika iz zasebnega sektorja - Kirurški sanatorij Rožna dolina d.o.o." ne more predstavljati poslovne skrivnosti, brez da bi navedel konkretne razloge za takšno sklepanje. Pomanjkljiva vlagateljeva trditvena podlaga pa ne more biti razlog za ex offo ravnanje Državne revizijske komisije.

Pri tem Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve trditve, da je izbrani ponudnik navedene podatke označil kot poslovno skrivnost šele, ko ga je naročnik seznanil o prejemu zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo z namenom, da bi vlagatelju onemogočil vpogled v svojo ponudbo. V zvezi s trenutkom predložitve sklepa, katere podatke je potrebno obravnavati kot poslovno skrivnost, je Državna revizijska komisija že večkrat presodila, da naknadna označitev posameznih podatkov za poslovno skrivnost in predložitev akta o določitvi podatkov za poslovno skrivnost ne pomeni, da je ponudnik dopolnil ponudbo v okviru instituta iz 78. člena ZJN-2, temveč, da je ponudnik naročnika zgolj seznanil o zaupni naravi določenih podatkov. Seznanitev pa predstavlja točko razmejitve, ki vpliva na to, da naročnik ve, da je določen podatek za ponudnika poslovna skrivnost, ne pa, da naročnik lahko samo sklepa, da bi bil določen podatek za ponudnika lahko poslovna skrivnost, zato naknadna predložitev akta o določitvi podatkov za poslovno skrivnost na vsebino poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju nima vpliva. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je izbrani ponudnik podatke v ponudbi označil kot poslovno skrivnost pred postopkom vpogleda, kar je naročnik tudi pravilno upošteval in ravnal skladno z določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Na podlagi tega Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je kršil določbo 22. člena ZJN-2, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki jih je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost.

Glede vlagateljevih očitkov, da mu je bil onemogočen vpogled v "Obrazec P-4: Predračun s Prilogo P-4.1. Priloga k Predračunu/ Struktura mesečnih stroškov" pa Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil vlagatelju vpogled v Obrazec P-4.1. Priloga k predračunu sicer omogočen, vendar le v Tabelo 1: Zahtevano število prisotnih delavcev, ne pa tudi v Tabelo 2: Strukturo mesečnih stroškov. Glede slednjega Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da iz pravne prakse Državne revizijske komisije izhaja, da predračun s strukturo cene lahko predstavlja odraz finančnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti ponudnika, ki tvorijo podlago, s katero si ponudnik zagotavlja konkurenčno prednost na relevantnem trgu, zaradi česar je njegovo vsebino (z izjemo končne ponudbene cene) načeloma potrebno obravnavati kot poslovno skrivnost. Struktura cene ne predstavlja cene na enoto, ki je na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2 že po samem zakonu javni podatek, temveč je skupek podatkov, ki odražajo poslovanje izbranega ponudnika in bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj, v kolikor bi bili ti podatki razkriti ostalim ponudnikom. Tudi v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da Obrazec P-4.1. predstavlja strukturno ceno, ki je odraz poslovne politike izbranega ponudnika in zajema nabor podatkov, od tega koliko znaša plača delavca, število dni dopusta, stroški nadomeščanja, stroški čistil, amortizacije osnovnih sredstev, delovne obleke, zdravstvenih pregledov" Gre za podatke, ki po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru predstavljajo odraz finančnih, tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti ponudnika in samo dejstvo, da jih je naročnik obravnaval kot poslovno skrivnost, še ne pomeni kršitev določb ZJN-2, zato gre vlagateljeve očitke v zvezi s tem zavrniti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ni oblikoval cene na način, kot je bilo to zahtevano z razpisno dokumentacijo in pojasnili. Vlagatelj trdi, da bi moral izbrani ponudnik pri izračunu cene glede na podatke o številu delavcev 44,53, s katerimi bo opravljal storitve čiščenja, upoštevati strošek nadomeščanja za delavce 24 dni in ne 20 dni, ker bodo delavci razporejeni na delo za šest dni v tednu. Naročnik se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja in pojasnjuje, da je organizacija delavcev in njihova prisotnost v okviru zahtevanega v domeni ponudnika in da so ti lahko zaposleni z neenakomerno razporeditvijo delovnega čas. Med strankama je tako v obravnavanem primeru sporno, ali je izbrani ponudnik s tem, ko je v strukturi mesečnih stroškov upošteval 20 dni dopusta in ne 24 kršil delavno pravno zakonodajo in s tem ravnal v nasprotju z naročnikovimi razpisni pogoji.

Naročnik je namreč glede oblikovanja cene v 7.1.14 točki razpisne dokumentacije določil: "Ponudnik se zavezuje, da bi pri oblikovanju ponudbe ter ponudbenih cen, upošteval vse relevantne predpise, kateri veljajo v Republiki Sloveniji (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o minimalni plači in druge veljavne zakone v RS)

Naročnik bo pri pregledu ponudb ugotavljal, ali ponujena cena zagotavlja izplačilo plač redno zaposlenemu kadru, kateri bo opravljal storitve čiščenja in transporta. Naročnik bo pri ugotavljanju presojal obveznosti za izplačilo plač po predpisih, veljavnih v Republiki Sloveniji. V kolikor bo naročnik ugotovil, da ponujena cena ne zagotavlja izplačila plač, bo takšno ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja."

Določba 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in sprem.) določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je število dni letnega dopusta odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu, minimalno število dni dopusta pri 40 urnem delovniku oz. pri polnem delovnem času je 20 dni, kar je v obravnavanem primeru med strankama tudi nesporno. Sporno pa je, ali bodo delavci izbranega ponudnika opravljali 40 urni delovnik, kakor to trdi izbrani ponudnik, ali 48 urnega, kakor to trdi vlagatelj in od česar je odvisen tudi končni izračun minimalnega števila dni dopusta. Z namenom razrešitve spora je zato Državna revizijska komisija vpogledala še v razpisno dokumentacijo, če je naročnik v zvezi s tem določil kakršnekoli omejitve in v povezavi s tem ugotovila, da je naročnik v 2. točki Zahtevano število delavcev za potrebe storitev čiščenja razpisne dokumentacije določil, da mora biti za potrebe čiščenja prisotno skupno "32 osem urnih delavcev na dan", pri čemer pa lahko izvajalec sam določi urno prisotnost posameznega delavca v posamezni izmeni (npr. 1 delavec dela v posamezni izmeni 8 ur, 2 delavca po 4 ure, itd).

Navedeno po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru pomeni, da je ponudnik avtonomen pri tem, ali bo določil, da bodo delavci opravljali delo v okviru polnega delovnega časa, krajšega delovnega časa od polnega delovnega časa in s tem koliko dni v tednu bo posamezni delavec delal, zagotoviti mora le stalno prisotnost minimalnega števila zaposlenih v vsaki izmeni. Vlagatelj na drugi strani v revizijskem zahtevku ni dokazal, da z različnimi kombinacijami razporeditve delovnega časa v konkretnem primeru ni mogoče zagotoviti 40 urnega delovnika. Na podlagi določbe 212. člena ZPP je namreč vlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnega pogoja, zato Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim pavšalnim navedbam, da ker je delo delavca razporejeno na šest dni v tednu, bi moral izbrani ponudnik pri ceni stroška za nadomeščanje odsotnosti upoštevati 24 dni namesto 20 dni minimalnega dopusta. Prav tako Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam iz razloga, da njegovemu stališču pritrjujejo že naročnikove navedbe v odločitvi o zavrnitvi revizijskega zahtevka, in sicer, da lahko izbrani ponudnik delo opravi tudi tako, da ima zaposlenih večje število delavcev, ki opravljajo delo 5 dni na teden. Vlagatelj je omenjene trditve naročnika vzel iz konteksta, naročnik se je namreč skliceval na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-064/2008-4, v kateri je bilo obrazloženo, da lahko ponudnik zagotovi prisotnost delavcev na več različnih načinov, in sicer z različno prerazporeditvijo delovnega časa. Da lahko izbrani ponudnik zagotavlja prisotnost zahtevanega števila delavcev tudi z večjim številom zaposlenih, se nanaša na to, da lahko izbrani ponudnik namesto prisotnost enega delavca v posamezni 8 urni izmeni, določi dva delavca oz. več delavcev v eni 8 urni izmeni. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izbrani ponudnik pri izračunu stroška nadomeščanja delavca ravnal skladno z delovnopravno zakonodajo, zato je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 16.11.2012
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- ISS Facility Services d.o.o., Tržaška cesta 37 a, Maribor,
- Aktiva čiščenje d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin,
- Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, Ptuj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv - tu.