018-287/2012 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Številka: 018-287/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti oddaje naročila "Izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, ki niso predmet koncesije" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj ZAMET, d. o. o., Nova vas 11, Nova Vas (v sklopu številka 4; v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter vlagatelj GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d. d., Limbuško nabrežje 15, Limbuš, ki ga zastopa odvetnik Andrej Vovšek, TPC City Maribor, Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor (v sklopu številka 7; v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 11. 2012

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 29. 8. 2012 se zavrne.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 30. 8. 2012 se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13. 6. 2012 sprejel sklep (številka 76-37/2012/1-SRO) o začetku postopka oddaje javnega naročila za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, ki niso predmet koncesije za leto 2012 (v nadaljevanju: naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 15. 6. 2012 (pod številko objave JN6457/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 20. 6. 2012 (pod številko dokumenta 192202) v Dodatku k Uradnemu listu EU številka 2012/S 116. Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN7456/2012) objavljeno dne 10. 7. 2012, dodatne informacije pa so bile (pod številko dokumenta 203847) objavljene tudi v Dodatku k Uradnemu listu EU številka 2012/S 124, z dne 30. 6. 2012, ter (pod številko dokumenta 222440) v Dodatku k Uradnemu listu EU številka 2012/S 134, z dne 14. 7. 2012.

Naročnik je dne 21. 8. 2012 sprejel odločitev o oddaji naročila, številka 76-37/2012/-5/SRO (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je zadevno naročilo
" v sklopu številka 4, poimenovanem "Izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije na gozdnogospodarskem območju Novo mesto" (v nadaljevanju: sklop številka 4), oddal ponudniku "GZ Slovenj Gradec z.o.o., Celjska cesta 7, 2380 Slovenj Gradec", čigar ponudbo je v omenjenem sklopu izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu številka 4),
" v sklopu številka 7, poimenovanem "Izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije na gozdnogospodarskem območju Maribor" (v nadaljevanju: sklop številka 7), oddal ponudniku "Peter Ošlak s.p., Vuhred 147,2365 Vuhred", čigar ponudbo je v omenjenem sklopu izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu številka 7).

Prvi vlagatelj je odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 4 prejel dne 22. 8. 2012, drugi vlagatelj pa je odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 7 prejel dne 23. 8. 2012.

Dne 29. 8. 2012 je prvi vlagatelj priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 29. 8. 2012, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem razlogu za izločitev svoje ponudbe kot nepopolne nasprotuje z zatrjevanjem, da je imel na dan 30. 7. 2012 do države plačane vse (svoje) obveznosti. Svoja zatrjevanja vlagatelj dokazuje z dokumentom Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Davčna uprava Republike Slovenije).

Dne 30. 8. 2012 je zahtevek za revizijo z dne 30. 8. 2012, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), priporočeno na pošto oddal tudi drugi vlagatelj. V omenjenem zahtevku za revizijo drugi vlagatelj zatrjuje, da ponudba, izbrana v sklopu številka 7, ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj je v nasprotju s točko 1.5.3 (razpisne dokumentacije) in "gre za neobičajno visoko ponudbo, ki s svojo ceno bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen in uveljavljene prakse ter ni v ničemer podprta s kalkulacijami ali ustreznimi pojasnili". V konkretnem primeru je po zatrjevanju drugega vlagatelja ponudba, izbrana v sklopu številka 7, toliko nerealna, da bi moral naročnik najmanj zahtevati dodatne utemeljitve ali pa jo izločiti (kot nerealno). V posledici svojih zatrjevanj vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila (v sklopu številka 7).

Izbrani ponudnik v sklopu številka 4 je dne 5. 9. 2012 priporočeno na pošto oddal svojo vlogo z dne 5. 9. 2012, poimenovano "Zahtevek za revizijo o oddaji javnega naročila JN6457/2012- opredelitev do navedb vlagatelja". V omenjeni vlogi izbrani ponudnik v sklopu številka 4 navaja, da je prepričan, da je odločitev strokovne komisije naročnika, da se "vloga podjetja Zamet d.o.o. izloči, popolnoma pravilna", dodaja, da se po njegovem prepričanju davkoplačevalci ne morejo in ne smejo odločati o tem, katere davke bodo plačevali in katerih ne, obenem pa zaključuje, da je zanj "odločitev DURS-a pravilna in dokončna".

Izbrani ponudnik v sklopu številka 7 je dne 8. 9. 2012 priporočeno na pošto oddal svojo vlogo z dne 7. 9. 2012, poimenovano "POJASNILA GLEDE REVIZIJE O JN 6457/2012". V omenjeni vlogi izbrani ponudnik v sklopu številka 7 zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ne piše, da je potrebno ponudbo podrobno podpreti s kalkulacijo, obenem pa dodaja, da ponujena cena omogoča plačilo vseh stroškov dela in sprotno plačilo obveznosti iz javnega naročila. Izbrani ponudnik v sklopu številka 7 še dodaja, da je drugi vlagatelj najvišjo ceno gozdno lesnih sortimentov in stroškov izkoriščanja gozdov ugotavljal (subjektivno in) v skladu s svojimi internimi kalkulativnimi postopki, ki pa se nikakor ne morejo primerjati z njegovimi.

Naročnik je dne 18. 9. 2012 sprejel sklep številka 76-37/2012/SRO (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja), s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljen zavrnil. V odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja naročnik navaja, da je svojo odločitev o izločitvi ponudbe prvega vlagatelja sprejel na podlagi dokumenta davčnega urada, ki ga je prejel dne 9. 8. 2012 (ob upoštevanju 93. člena Zakona o davčnem postopku in telefonskih pojasnil davčnega urada), tudi po pridobitvi dokumenta davčnega urada, ki ga prvi vlagatelj prilaga svojemu zahtevku za revizijo, pa ne bi mogel ravnati drugače.

Naročnik je dne 18. 9. 2012 sprejel tudi sklep številka 76-37/2012/SRO (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja), s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljen zavrnil. V odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik v sklopu številka 7 izpolnjuje vse razpisne pogoje za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije na gozdnogospodarskem območju Maribor, pa tudi, da v primeru ponudbe, izbrane v sklopu številka 7, ne gre za visoko ponudbo, ki bi s svojo ceno bistveno odstopala od primerljivih tržnih cen in "uveljavljanje prakse".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 76-37/2012-SRO, z dne 20. 9. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja, izbranega ponudnika v sklopu številka 4 in izbranega ponudnika v sklopu številka 7 z dopisom številka 018-287/2012-2, z dne 11. 10. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na oddajo zadevnega naročila in predrevizijski postopek oddaje naročila, proučitvi navedb vsakega od vlagateljev, naročnika, izbranega ponudnika v sklopu številka 4 in izbranega ponudnika v sklopu številka 7, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj vsak svoj zahtevek za revizijo vložila zoper ravnanja istega naročnika pri oddaji istega naročila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve postopka zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja obravnavala skupaj in je o njiju odločila z enotno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v prvem odstavku točke 1.2. "NAVODIL PONUDNIKOM " N1 s povabilom k oddaji ponudbe" (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil, da je predmet zadevnega naročila izkoriščanje gozdov, ki zajema sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdno lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij, pa tudi "gradnj[a] in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest za obdobje do 31.12. 2012 z oznako pri naročniku V_07/12/S". Naročnik je ob tem (v četrtem odstavku točke 1.2. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) zapisal tudi, da je podrobnejši opis predmeta naročila (naveden) v dokumentu "Spisek gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih del" (ki je sestavni del razpisne dokumentacije).

Kot izhaja iz 9. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) je javno naročilo storitev tisto javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot javno naročilo storitev, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo oddaje zadevnega naročila, vključno z obrazcem 11 (ponudbeni predračun), je Državna revizijska komisija ugotovila, da v okviru predmeta zadevnega naročila naročnik v vseh sklopih naroča storitve poseka (sečnje), spravila lesa ter storitve opravljanja varstvenih in gojitvenih del. Izpostavljenemu zaključku smiselno sledi tudi odgovor naročnika, podan na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 25.7.2012, 14:53"), ki se glasi: "Gre za javno naročilo storitve. Med storitve spada (posek, spravilo, opravila za zagotavljanje gozdnih funkcij, gojitvena in varstvena dela, opravljanje del na gozdni infrastrukturi (ceste, vlake)".

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v izpostavljenem delu predmet naročila, kot izhaja iz vsebine razpisne dokumentacije, v konkretnem primeru izvedba storitev poseka (sečnje), izvedba storitev spravila lesa ter izvedba storitev opravljanja varstvenih in gojitvenih del, opravljanje del na gozdni infrastrukturi (ceste, vlake) pa je samo dodatek glavnemu predmetu naročila.

Ker
" v konkretnem primeru torej predmet naročila v izpostavljenem delu predstavlja izvedbo več navedenih storitev iz Seznama storitev,
" je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljeno na Portalu javnih naročil ("Datum objave: 26.7.2012, 07:01"), ki se je glasilo, "[k]do plača stroške poseka in spravila ter gojitvena dela"", odgovoril: "lastnik"
(kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, zato je omenjeni odgovor naročnika na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije),
" je na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1993 in sprem.) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (kot naročnik) tisti, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije,
je naročilo v izpostavljenem delu (v delu, ki zajema storitve poseka, izvedbo storitev spravila lesa ter izvedbo storitev opravljanja varstvenih in gojitvenih del) v skladu z določbami ZJN-2 potrebno opredeliti za javno naročilo storitev. V posledici navedenega je pogodbo, katere predmet je opravljanje doslej izpostavljenih storitev (v skladu s pomenom kot izhaja iz ZJN-2), opredeliti za odplačno pogodbo med enim ponudnikom in enim naročnikom, torej kot pogodbo o izvedbi javnega naročila v smislu določbe 14. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je v predmet zadevnega naročila naročnik vključil tudi prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Gozdni lesni sortimenti so, kot izhaja iz 2. člena Pravilnika o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 79/2011), ves posekan les gozdnih drevesnih vrst (s skorjo ali brez nje) in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe) ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru prodajo gozdnih lesnih sortimentov mogoče ločiti od doslej predstavljenega javnega naročila storitev (ki zajema storitve poseka, izvedbo storitev spravila lesa ter izvedbo storitev opravljanja varstvenih in gojitvenih del), glede na navedeno pa zaključuje, da je potrebno v navezavi na javno naročilo storitev upoštevati določbe ZJN-2.

ZJN-2 storitve deli v dve ločeni skupini in sicer v storitve Seznama storitev A in storitve Seznama storitev B. V skladu z 20. členom ZJN-2 velja za vsako izmed njiju drugačen pravni režim naročanja. Seznam storitev, ki se z javnim naročanjem oddajajo, je določen z Uredbo o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07; v nadaljevanju: Uredba), storitve pa so naštete v Prilogi 2, poimenovani "SEZNAM STORITEV A IN B" (v nadaljevanju: priloga številka 2), ki je sestavni del Uredbe (druga alinea 1. člena Uredbe). Priloga številka 2 vsebuje dva seznama, to je Seznam storitev A in Seznam storitev B. Na obeh seznamih so storitve opisane s pomočjo ustreznih referenčnih numeričnih kod (CPC oziroma CPV) ter razdeljene v 27 ločenih kategorij. Enotni besednjak javnih naročil (CPV), sprejet z Uredbo (ES) številka 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 5. 11. 2002, o enotnem besednjaku javnih naročil " CPV (Uradni list EU, št. L 340/2002, z dne 16. 12. 2002), nazadnje spremenjen z Uredbo Komisije (ES) številka 213/2008, z dne 28. 11. 2007 (Uradni list EU, št. L 74/2008, z dne 15. 3. 2008), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami (4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Seznam storitev A in Seznam storitev B razvrščata storitve v posamezne kategorije s pomočjo referenčnih številk, prevzetih iz mednarodnih kvalifikacijskih sistemov CPV oziroma CPC. CPC (Central Product Classification oziroma Osrednja klasifikacija proizvodov), ki označuje standardno klasifikacijo (enoten referenčni sistem), tvori celovit klasifikacijski sistem za razvrščanje vseh možnih vrst blaga oziroma storitev, ki so lahko predmet domačih in mednarodnih transakcij, obenem pa služi kot okvir za zbiranje in mednarodno primerjavo različnih vrst ekonomskih statistik. Po drugi strani Enotni besednjak javnih naročil " CPV (Common Procurement Vocabulary) predstavlja enoten referenčni sistem, ki naročnikom v vseh državah članicah omogoča uporabo enakih opisov predmetov javnih naročil z enotnimi referenčnimi številkami, potencialnim ponudnikom pa olajšuje pregled nad razpisanimi javnimi naročili na območju Evropske unije. Sprejet je bil v obliki uredbe, kar pomeni, da je neposredno zavezujoč za vse države članice. Kot izhaja iz ZJN-2 se v primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC (drugi odstavek 20. člena ZJN-2) oziroma v primeru različnih razlag uporabe ZJN-2 zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama Enotni besednjak javnih naročil (CPV) in Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev (CPC, začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga Uredbe (4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) uporablja nomenklatura CPC. Vsebinsko zelo podobno izhaja tudi iz Direktive številka 2004/18/ES, v kateri je v 36. uvodni izjavi zapisano, da je Enotni besednjak javnih naročil (CPV) v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) številka 2195/2002 določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V primeru različnih razlag področja uporabe Direktive številka 2004/18/ES zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi II, se uporablja nomenklatura CPC (14. točka člena 1 Direktive številka 2004/18/ES).

Javna naročila, katerih predmet so storitve Seznama storitev A, se oddajo v skladu z ZJN-2 (prvi odstavek 20. člena ZJN-2). Pri oddajanju storitev iz Seznama storitev A naročnika vežejo vsa pravila ZJN-2, če naročnik oddaja storitve, ki sodijo v Seznam storitev B, pa je v skladu z ureditvijo ZJN-2 pravni položaj drugačen. ZJN-2 namreč določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo (zgolj) v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, pri čemer mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati tudi pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij in obvestilo o oddaji javnega naročila poslati na Portal javnih naročil oziroma Uradni list Evropske Unije (o tem se je Državna revizijska komisija izrekla že v več svojih odločitvah). Za razliko od storitev Seznama storitev A namreč s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske unije predstavljajo storitve Seznama storitev B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev". Skupna značilnost teh storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo, posledično pa je njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno (ali celo onemogočeno).

Opisana delitev storitev in s tem povezan različen režim oddaje javnih naročil storitev sta prevzeta iz Direktive številka 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. 3. 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004, z dne 30. 4. 2004; v nadaljevanju: Direktiva številka 2004/18/ES). Iz 18. uvodne izjave omenjene direktive tako izhaja, da je za namen uporabe postopkovnih pravil iz Direktive številka 2004/18/ES in za namene spremljanja najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh prilogah, II A in II B, v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B zadevne določbe iz Direktive številka 2004/18/ES ne bi smele posegati v uporabo predpisov Evropske unije, ki se nanašajo na zadevne storitve. Iz Direktive številka 2004/18/ES nadalje izhaja, da se morajo naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A, oddati v skladu s členi 23 do 55 (člen 20 omenjene direktive), naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II B, pa se morajo oddati samo v skladu s členom 23 (ta normira tehnične specifikacije) in členom 35(4) (ta normira pošiljanje obvestila o izidih postopka oddaje naročil oziroma objavo obvestila o oddaji naročila).

Čeprav so storitve Seznama storitev B v pretežnem delu izvzete iz področja ureditve Evropske unije in posledično prepuščene ureditvi nacionalnim zakonodajam držav članic, se je tudi nacionalni (slovenski) zakonodajalec odločil, da bo na področju teh storitev prevzel ureditev, ki izhaja iz omenjene direktive.

Storitve sečnje in spravila lesa, storitve opravljanja varstvenih in gojitvenih del ter drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij, se v konkretnem primeru, upoštevaje Enotni besednjak javnih naročil (CPV), uvrščajo v skupino gozdarskih storitev s CPV kodo 77200000-2. V kategorijo storitev v zvezi s pridobivanjem lesa (CPV koda 77211000-2) se namreč med drugim uvrščajo storitve sečnje dreves (CPV koda 77211400-6), storitve pospravljanja lesa (CPV koda 77211100-3) in storitve vzdrževanja dreves (CPV koda 77211500-7), v razred storitev v zvezi z gozdarstvom (CPV koda 77230000-1) pa se uvrščajo na primer storitve upravljanja z gozdnimi viri (CPV koda 77231100-9), storitve zatiranja gozdnih škodljivcev (CPV koda 77231200-0), storitve upravljanja gozdov (CPV koda 77231300-1), storitve pogozdovanja (CPV koda 77231600-4) in nekatere druge storitve. Tudi iz pojasnjevalnih opomb Enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) 2008 tako izhaja, da skupina 772 (gozdarske storitve) zajema:
" storitve pridobivanja lesa in storitve v zvezi s pridobivanjem lesa, transport hlodov v gozdu, storitve krčenja gozda, storitve sečnje dreves, storitve vzdrževanja dreves,
" storitve impregniranja lesa, ki so sestavljene iz storitev impregniranja ali kemične obdelave lesa s konzervansi ali drugimi materiali (vključno s sušenjem lesa),
" storitve v zvezi z gozdarsko pridelavo, kot so presajanje, ponovna zasaditev (obnova), redčenje, popisi gozdov, vrednotenje lesa, storitve upravljanja gozdarstva, vključno s storitvami ocenjevanja škode v gozdu.

Po pravilih, ki veljajo za razvrščanje posameznih storitev v posamezne kategorije storitev Seznama storitev A oziroma Seznama storitev B, je potrebno v kategorijo 27 Seznama storitev B ("Druge storitve") uvrstiti vse (ostale) storitve, torej tiste, ki niso zajete v nobeni izmed šestnajstih kategorij storitev Seznama storitev A niti v nobeni izmed prvih desetih kategorij storitev Seznama storitev B, upoštevajoč pri tem tudi izjeme pri javnem naročanju, za katere se ZJN-2 ne uporablja (poglavje 1.7. ZJN-2). Vsebinsko zelo primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-058/2008-7, z dne 13. 5. 2008.

Ker storitve, ki jih je v konkretnem primeru potrebno opredeliti kot javno naročilo storitev, niso zajete v nobeni izmed šestnajstih kategorij storitev Seznama storitev A niti v nobeni izmed prvih desetih kategorij storitev Seznama storitev B, prav tako pa se ne uvrščajo med izjeme pri javnem naročanju, za katere se ZJN-2 ne uporablja (poglavje 1.7. ZJN-2), jih je v konkretnem primeru potrebno uvrstiti med storitve, ki so naštete v Seznamu storitev B Priloge številka 2 Uredbe (kategorija 27 " "Druge storitve"). Vsebinsko smiselno enak zaključek je v navezavi na storitve sečnje dreves Državna revizijska komisija napravila tudi v svojem sklepu številka 018-058/2008-7, z dne 13. 5. 2008, v katerem je med drugim zapisala: "Iz opredelitve vsebine razpisanih storitev" ["] "izhaja, da gre za storitev, ki jo je (ob upoštevanju geslovnika CPV) potrebno uvrstiti med "Storitve sečnje dreves" - koda CPV št 77211400-6". ["] "Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, navedena storitev, ob uporabi obeh nomenklatur (CPV in CPC) ter Priloge III k Uredbi Evropske komisije o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), št. 2195/2002 in 2151/2003 - Preglednica ustreznosti med CPV in CPC PROV, ni zajeta oz. je ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed šestnajstih kategorij storitev iz Seznama storitev A niti med prvih deset kategorij storitev iz Seznama storitev B", ["] "kar posledično pomeni, da sodi v kategorijo 27 - druge storitve Seznama storitev B".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno vsebinsko enak zaključek napraviti tudi ob upoštevanju podatkov Osrednje klasifikacije proizvodov in storitev (CPC), kar v posledici pomeni, da v konkretnem primeru na podlagi podatkov obeh nomenklatur ne prihaja do različnih razlag uporabe ZJN-2.

Iz drugega odstavka 4. člena ZPVPJN izhaja, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje. Ker ZJN-2, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, je torej v konkretnem primeru pravno varstvo vsakemu od vlagateljev (na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPVPJN) zagotovljeno v izpostavljenih delih ZJN-2.

Čeprav tako iz razpisne dokumentacije oddaje zadevnega naročila, kakor tudi iz IV.1.1) točke obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU, izhaja, da naročnik predmet zadevnega naročila oddaja po odprtem postopku, v konkretnem primeru ni najti pravne podlage za uporabo tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN. Omenjena določba (ki določa, da se v primeru, če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila) se namreč nanaša zgolj na situacijo, v kateri naročnik izvede strožji postopek, kot ga zahteva ZJN-2, pravni režim naročanja storitev Seznama storitev B pa ni uvrščen med postopke javnega naročanja (prvi odstavek 24. člena ZJN-2, v povezavi z 20. členom ZJN-2).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, ne nanašajo na kršitve določb, ki normirajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), in kršitve pravil ZJN-2, ki se nanašajo na objavo obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Prvi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki so povezane z ugotavljanjem osnovne sposobnosti (42. člen ZJN-2) prvega vlagatelja in izločitvijo njegove ponudbe kot nepopolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj prvi vlagatelj razlogu za izločitev svoje ponudbe kot nepopolne nasprotuje z zatrjevanjem in dokazovanjem (dokument Davčne uprave Republike Slovenije), da je imel na dan 30. 7. 2012 do države plačane vse (svoje) obveznosti.

Ker naročnik javna naročila, katerih predmet so storitve Seznama storitev B, oddaja v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, določbe glede pogojev za ugotavljanje osnovne sposobnosti (in izločitvijo ponudbe kot nepopolne) pa se med omenjene določbe ne uvrščajo, prvi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil katero od določb ZJN-2, ki jih je bil pri oddaji zadevnega naročila (v smislu oddaje storitev Seznama storitev B) dolžan upoštevati in spoštovati. Prvi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev določb ZJN-2, ki jih je naročnik dolžan upoštevati pri oddaji naročila v tistem delu predmeta, ki v konkretnem primeru predstavlja javno naročilo storitev Seznama storitev B. Določila ZJN-2, katerih kršitev v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, naročnika v konkretnem primeru ne zavezujejo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo prvega vlagatelja naročnik v konkretnem primeru ne bi sprejel drugačne odločitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se tudi kršitve, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj, ne nanašajo na kršitve določb, ki normirajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), in kršitve pravil ZJN-2, ki se nanašajo na objavo obvestil o oddaji naročila (62. člen ZJN-2). Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki so povezane z (edinim) merilom za izbiro ponudbe, kot izhaja iz 4. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, to je merilom "najvišja cena" (merila za izbiro ponudbe sicer določa 48. člen ZJN-2), saj zatrjuje, da je ponudba, izbrana v sklopu številka 7, v nasprotju s točko 1.5.3 (razpisne dokumentacije) in "gre za neobičajno visoko ponudbo, ki s svojo ceno bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen in uveljavljene prakse ter ni v ničemer podprta s kalkulacijami ali ustreznimi pojasnili". Drugi vlagatelj ob tem še dodaja, da je v konkretnem primeru ponudba, izbrana v sklopu številka 7, toliko nerealna, da bi moral naročnik najmanj zahtevati dodatne utemeljitve ali pa jo izločiti (kot nerealno).

Ker naročnik javna naročila, katerih predmet so storitve Seznama storitev B, oddaja v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, določbe glede meril za izbiro ponudbe oziroma glede zatrjevanja "neobičajno visoke ponudbe" pa se med omenjene določbe ne uvrščajo, drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil katero od določb ZJN-2, ki jih je bil pri oddaji zadevnega naročila (v smislu oddaje storitev Seznama storitev B) dolžan upoštevati in spoštovati. Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev določb ZJN-2, ki jih je naročnik dolžan upoštevati pri oddaji naročila v tistem delu predmeta, ki predstavlja javno naročilo storitev Seznama storitev B. Določila ZJN-2, katerih kršitev v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj, naročnika v konkretnem primeru ne zavezujejo. ZJN-2 tudi sicer normira zgolj institut neobičajno nizke ponudbe (49. člen ZJN-2), ne pa instituta neobičajno visoke ponudbe.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo drugega vlagatelja naročnik v konkretnem primeru ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 8. 11. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
" SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana
" ZAMET, d. o. o., Nova vas 11, 1385 Nova Vas
" odvetnik Andrej Vovšek, TPC City Maribor, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
" GOZDARSKA ZADRUGA SLOVENJ GRADEC, z. o. o., Celjska cesta 7, 2380 Slovenj Gradec
" HRAST-GOZDARSTVO PETER OŠLAK, s. p., Vuhred 147, 2365 Vuhred
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu