018-298/2012 Komunala Kranj, d.o.o.

Številka: 018-298/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila za prevzem, prevoz, obdelavo in odstranjevanje ostankov predelave odpadkov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SAUBERMACHER SLOVENIJA, d. o. o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, Šlandrova ulica 4, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA KRANJ, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 11. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 10. 9. 2012 se delno ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil (datum objave 31. 7. 2012, številka objave JN8324/2012) v naslednjih vsebinah:
" v vsebini 5. točke odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_8_3.8.2012, Datum objave: 3.8.2012, 21:41",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_22_22.8.2012, Datum objave: 22.8.2012, 08:52",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_26_27.8.201, Datum objave: 27.8.2012, 14:25",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_27_27.8.2012, Datum objave: 27.8.2012, 14:26",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_28_27.8.2012, Datum objave: 27.8.2012, 14:28",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_29_30.8.2012, Datum objave: 30.8.2012, 12:53",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_30_30.8.2012, Datum objave: 30.8.2012, 12:54",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_36_31.8.2012, Datum objave: 31.8.2012, 08:44", razen v prvem odstavku vsebine omenjenega odgovora,
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_39_3.9.2012, Datum objave: 2.9.2012, 15:08",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_40_3.9.2012, Datum objave: 3.9.2012, 10:42",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_41_3.9.2012, Datum objave: 3.9.2012, 10:44",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_42_3.9.2012, Datum objave: 3.9.2012, 11:28", razen v delu vsebine odgovora, ki se glasi: "Glede na navedeno, naj ponudniki DODATKA K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012 ne upoštevajo.",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_43_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:33",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_44_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:35",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_45_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:36",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_46_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:40",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_53_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 15:20",
" na obrazcu številka 7, poimenovanem "REFERENČNO POTRDILO", ki je sestavni del razpisne dokumentacije in sicer rubrika "Naše mnenje o izvedenih delih ponudnika (opomba: mnenje je obvezno):".

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10. 9. 2012 zavrne.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.242,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka dalje do plačila.
Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4. 6. 2012 sprejel sklep o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije za oddajo javnega naročila za prevzem, prevoz, obdelavo in odstranjevanje ostankov in predelave odpadkov (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 31. 7. 2012 (pod številko objave JN8324/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 3. 8. 2012 (pod številko dokumenta 247574) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2012/S 148. Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN8469/2012) objavljeno dne 3. 8. 2012, dodatne informacije pa so bile dne 8. 8. 2012 objavljene tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2012/S 151 (pod številko dokumenta 251646).

Naročnik je dne 11. 9. 2012 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 10. 9. 2012, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo v celoti ugodi, ugotovi naročniku očitane kršitve Zakona o javnem naročanju in razveljavi razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na reference, ki jih mora ponudnik predložiti v ponudbi (točka 16.3.1 razpisne dokumentacije), z vsemi dopolnitvami, objavljenimi na Portalu javnih naročil (vlagatelj v zahtevku za revizijo opredeljeno navaja odgovore naročnika na vprašanja, za katera predlaga, da se razveljavijo delno ali v celoti). Vlagatelj Državni revizijski komisiji obenem predlaga tudi, da naročniku naloži, da mu povrne "stroške revizije".

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
" je naročnik tolikokrat spremenil določila razpisne dokumentacije, da spremembam niti sam ne more slediti, iz sprememb razpisne dokumentacije, objavljenih na Portalu javnih naročil, pa v posledici ponudniki ne morejo s potrebno stopnjo gotovosti ugotoviti, kakšne reference bo naročnik upošteval, še toliko manj pa, kako lahko izpolnitev pogoja glede referenc dokažejo,
" je referenčni pogoj, določen v razpisni dokumentaciji (z vsemi njenimi spremembami vred), nesorazmeren predmetu javnega naročila,
" je naročnikovo pojasnilo z datumom objave "4.9.2012, 11:06" v neposrednem nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, saj predstavlja nezakonito (in nesorazmerno) omejevanje referenc izključno na ponudnika, podizvajalce in soponudnike,
" je določitev pogoja, po katerem mora ponudnik predložiti potrdilo o dobro opravljeni storitvi, v nasprotju z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2, saj iz njegove druge alinee ne izhaja, da naročnik lahko zahteva potrdilo o dobro opravljenih storitvah,
" je zahteva naročnika po obrazloženem mnenju referenčnega ponudnika o obvezni pozitivni referenci nesorazmerna s predmetom javnega naročanja, zlasti, ker pozitivna referenca lahko predstavlja pogoj, na podlagi katerega bo naročnik (arbitrarno in netransparentno) izključil enega od ponudnikov,
" je naročnik s tem, ko je v dokazilu, s katerim se dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja (v obrazcu številka 7), zahteval obrazloženo mnenje referenčnega naročnika o izvedeni referenčni storitvi, ni pa "določil, kakšno mnenje referenčnega naročnika bo štel za pozitivno", kršil načelo transparentnosti javnega naročanja.

Naročnik je dne 20. 9. 2012 sprejel sklep številka KPS-SP-65329/12, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

V odločitvi o zahtevku za revizijo
" v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da zaradi številnih sprememb razpisne dokumentacije ni mogoče s potrebno stopnjo gotovosti ugotoviti, kakšne reference bo upošteval (še toliko manj pa, kako lahko izpolnitev pogoja glede referenc ponudniki dokažejo), naročnik ugotavlja, da je na zastavljena vprašanja odgovarjal jasno, nikoli pa ni dopustil seštevanja po višini (količini) pogoja,
" naročnik nasprotuje zatrjevanju vlagatelja, da je referenčni pogoj, določen v razpisni dokumentaciji (z vsemi njenimi spremembami vred), nesorazmeren predmetu javnega naročila,
" naročnik nasprotuje zatrjevanju vlagatelja, da je pojasnilo z datumom objave "4.9.2012, 11:06" v neposrednem nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, pri tem pa se opredeljeno sklicuje tudi na dva sklepa Državne revizijske komisije,
" v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da je določitev pogoja, po katerem mora ponudnik predložiti potrdilo o dobro opravljeni storitvi, v nasprotju z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2, naročnik ugotavlja, da "z določitvijo reference, ki mora biti ocenjena "pozitivno"", v ničemer ni kršil določb ZJN-2. Vsebinsko enako naročnik ugotavlja tudi v navezavi na (nekatera) ostala zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 21. 9. 2012.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 25. 9. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 27. 9. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 26. 9. 2012, poimenovano "OPREDELITEV VLAGATELJA DO NAVEDB NAROČNIKA" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj v celoti vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo, naročnikovim navedbam v celoti nasprotuje (razen v kolikor se z njimi izrecno strinja) in nanje odgovarja.

Dne 1. 10. 2012 je Državna revizijska komisija prejela tudi vlogo naročnika z dne 27. 9. 2012, poimenovano "ODGOVOR NAROČNIKA NA OPREDELITEV VLAGATELJA, z dne 26. 9. 2012, PO DRUGEM ODSTAVKU 27. ČLENA ZPVPJN" (v nadaljevanju: odgovor na opredelitev vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi naročnik zavrača nekatera vlagateljeva zatrjevanja, ki jih je slednji podal v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, obenem pa se do nekaterih vlagateljevih zatrjevanj, ki jih je ta podal v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, tudi opredeljuje.

Državna revizijska komisija je naročnika in vlagatelja z dopisom številka 018-298/2012-4, z dne 19. 10. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na prvi strani) zatrjuje, da je vlagateljev zahtevek za revizijo prejel še pred rokom za oddajo ponudb. Dejstvo, da je komisija naročnika "pred rokom za oddajo ponudb, dne 11. 9. 2012 prejela zahtevek za revizijo zoper razpisne pogoje javnega naročila s strani ponudnika Saubermacher Slovenija, d.o.o.", izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 11. 9. 2012 (točka 6 na strani 2). Ker v spisu odstopljene zadeve ni poštne kuverte, v kateri je bil na pošto oddan vlagateljev zahtevek za revizijo (če zahtevek za revizijo pri naročniku ni bil vložen osebno), iz naročnikove prejemne štampiljke na zahtevku za revizijo pa izhaja zgolj datum prejema zahtevka za revizijo ("PREJETO 11 -09- 2012") in ne tudi ura prejema zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija ob upoštevanju doslej izpostavljenih dejstev zaključila, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo v konkretnem primeru vložen pred potekom roka za predložitev (prejem) ponudb, to je dne 11. 9. 2012 pred 11. uro (v zvezi s tem pogledati točko IV.3.4) obvestila o (javnem) naročilu in 23. točko Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zadevnem postopku pravnega varstva vlagatelju potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima interes za dodelitev zadevnega javnega naročila, prav tako pa bi mu z zatrjevanimi domnevnimi kršitvami naročnika lahko nastala škoda (14. člen ZPVPJN). Vsebinsko enak zaključek je v točki II. na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo napravil tudi naročnik, saj je zapisal, da vlagatelju "glede na to, da vlagatelj zatrjuje, da "postavljenih (referenčnih op. naročnika) pogojev ne izpolnjuje"", ["] "aktivne legitimacije ni mogel odkloniti".

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN) pristopila k vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je naročnik tolikokrat spremenil določila razpisne dokumentacije, da spremembam niti sam ne more slediti, iz sprememb razpisne dokumentacije, objavljenih na Portalu javnih naročil, pa v posledici ponudniki ne morejo s potrebno stopnjo gotovosti ugotoviti, kakšne reference bo naročnik upošteval, še toliko manj pa, kako lahko izpolnitev pogoja glede referenc dokažejo.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznima predlogoma vlagatelja in izvedla dokaza z vpogledom "na portal javnih naročil v objavljeno obvestilo o naročilu predmetnega postopka javnega naročanja" in "v dokumentacijo naročnika".

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej v 1. točki Povabila in Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) ponudnike povabil, da ponudbo oddajo v skladu z zahtevami iz Povabila k oddaji ponudbe in Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik je pri tem (v 2. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) dodal, da kot ponudnik ali skupina ponudnikov lahko sodeluje vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za udeležbo (sposobnost), določene z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), navedene v razpisni dokumentaciji, ob tem, da mora ponudnik ponudbi priložiti dokumente, zahtevane v razpisni dokumentaciji.

V prvem odstavku 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da se bo ponudba štela za popolno, če bo pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna ter bo vsebovala vse "v tem navodilu" in razpisni dokumentaciji zahtevane podatke. Kot je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe določil naročnik, bo popolna tista ponudba, ki bo med drugim vsebovala tudi "OBRAZEC št. 7 " Referenčno potrdilo" (9. alinea 15. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v povezavi z uvodno povedjo). Naročnik je ob tem dodal, da mora ponudnik pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevati navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu, zahtevani dokumenti pa morajo biti skladni s pogoji iz navodil in razpisne dokumentacije (8.2. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Med pogoji za sodelovanje je naročnik glede dokazovanja tehnične in kadrovske sposobnosti (v 16.3.1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil:
"16.3.1. Reference

Ponudnik mora predložiti vsaj eno referenčno potrdilo za vsak sklop storitev, za katerega kandidira, predloženega na predpisanem obrazcu (obrazec št. 7), ki je sestavni del te razpisne dokumentacije in iz katerih bodo razvidni podatki o prevzemu, prevozu, obdelavi komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih in ostalih odpadkov posameznega razpisanega sklopa pri sorodnih komunalnih podjetjih, drugih organih lokalne skupnosti ali drugih samouprav, ter da je ponudnik v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila pri naročnikih izvedel po vsebini in vrednosti istovrsten posel, za katerega oddaja ponudbo.

Storitev, ki jo navaja v referenčnem potrdilu, se mora nanašati na istovrsten posel, torej v enakem ali v večjem obsegu, v cenovnem in kakovostnem redu, kot je naročnikov. Ponudbo ponudnika, ki ponudbi ne bo priložil vsaj enega prej navedenega referenčnega potrdila, ki bodo dokazovala izpolnjevanje pogoja reference, bo naročnik zavrnil.

Referenca se bo upoštevala samo, če bo pozitivno ocenjena.

Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z naročnikom oz. investitorjem) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri naročniku oz. investitorju. Referenca ponudnika mora biti pozitivno ocenjena" (v nadaljevanju: referenčni pogoj).

V navezavi na omenjeni referenčni pogoj in dokazilo, s katerim se izpolnjevanje omenjenega referenčnega pogoja dokazuje, je naročnik preko Portala javnih naročil prejel več vprašanj, vsi njegovi odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov, objavljeni na Portalu javnih naročil, pa so (na podlagi tretjega odstavka 12. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) postali sestavni del razpisne dokumentacije in so za ponudnike obvezujoči. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, se štejejo kot del razpisne dokumentacije tudi na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2.

Upoštevaje doslej navedeno glede zatrjevanja vlagatelja (tretji odstavek na strani 12 zahtevka za revizijo), da so ponudniki (gospodarski subjekti) naročniku zastavili več jasnih vprašanj z zahtevo, da naj ponudnik (pravilno: naročnik) objavi prečiščeno verzijo razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da dejstvo, da naročnik v konkretnem primeru ni objavil prečiščene verzije razpisne dokumentacije, samo po sebi še ne pomeni, da je naročnik s tem kršil katero od določb ZJN-2, zlasti še načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2). Če bi bile informacije, ki jih je naročnik v konkretnem primeru (na Portalu javnih naročil) posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, jasne in bi zadostile zahtevi po tem, da bo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), bi bilo potrebno zaključiti, da naročnik s svojim ravnanjem (ko v konkretnem primeru ni objavil prečiščene verzije razpisne dokumentacije) ni kršil določb ZJN-2. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavljala, ali drži vlagateljevo zatrjevanje (četrti odstavek na strani 12 zahtevka za revizijo), da je razpisna dokumentacija v predmetnem postopku javnega naročanja "v delu referenc povsem nejasna in nepregledna in ponudnikom ne daje potrebnih informacij za pripravo ponudbe, s svojimi odgovori pa naročnik vnaša dodatno zmedo", oziroma, ali "[p]onudniki zaradi nepreglednosti razpisne dokumentacije" res "ne morejo pripraviti pravilne ponudbe".

V navezavi na navedeno vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik s svojimi nasprotujočimi si odgovori povzročil, da iz objavljenih sprememb (razpisne dokumentacije) v ničemer ni razvidno, koliko mora biti referenčna količina oziroma vrednost za posamezni sklop (vrednosti naj bi po zatrjevanju vlagatelja nihale od 30.000 ton do 60.000 ton).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s svojimi odgovori povzročil, da iz objavljenih sprememb razpisne dokumentacije v ničemer ni razvidno, koliko mora biti referenčna količina oziroma vrednost za posamezni sklop. V posledici vlagatelj tudi ni dokazal, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil katero od določb ZJN-2, posebej še načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2). Iz
" referenčnega pogoja je namreč jasno razvidno, da mora ponudnik predložiti vsaj eno referenčno potrdilo za vsak sklop storitev, za katerega kandidira, iz katerega mora biti med drugim razvidno, da je pri naročnikih izvedel po vsebini in vrednosti istovrsten posel, za katerega oddaja ponudbo, storitev, ki jo navaja v referenčnem potrdilu, pa se mora nanašati na istovrsten posel, torej v enakem ali v večjem obsegu, v cenovnem in kakovostnem redu, kot je naročnikov,
" nekaterih odgovorov naročnika, objavljenih na Portalu javnih naročil, je namreč mogoče prepričljivo zaključiti, da
a) so v njih referenčne količine oziroma vrednosti navedene zgolj primeroma,
b) so v njih referenčne količine oziroma vrednosti navedene z namenom enostavnejše ponazoritve pravila (dileme), v zvezi s katerim so bile zapisane,
c) so v njih navedene referenčne količine oziroma vrednosti le sekundarnega pomena, saj v osnovi služijo dodatni ponazoritvi odgovora na vprašanje, katerega bistvo ni v količini ali vrednosti, temveč v kakem drugem dejstvu.
Tako na primer
" vrednosti, ki izhajajo iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_29_30.8.2012", služijo ponazoritvi odgovora na vprašanje, ali lahko vse reference skupaj (v seštevku) dosegajo referenčni pogoj ali pa mora vsaka referenca posebej dosegati celotno razpisano količino,
" so vrednosti v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_32_30.8.2012" navedene zgolj primeroma,
" so vrednosti v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_36_31.8.2012" navedene zgolj primeroma, z namenom enostavnejše ponazoritve pravila, v zvezi s katerim so bile zapisane, ter služijo ponazoritvi prošnje gospodarskega subjekta po pojasnilu in navedbi pravne podlage, "na podlagi katere se referenca za prevoz in referenca za predelavo seštevata",
" so vrednosti v 5. točki "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_40_3.9.2012" navedene zgolj primeroma, z namenom enostavnejše ponazoritve pravila, v zvezi s katerim so bile zapisane, ter služijo ponazoritvi odgovora na vprašanje, ali morajo referenčna potrdila obvezno dokazovati izvajanje vseh štirih zahtevanih javnih služb ali pa zadostuje, da se priloži referenčno potrdilo, ki dokazuje izvajanje zgolj dveh javnih služb,
" so vrednosti v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_41_3.9.2012" navedene zgolj primeroma, z namenom enostavnejše ponazoritve pravila, v zvezi s katerim so bile zapisane, ter služijo ponazoritvi odgovora na vprašanje, ali lahko "ponudnik (v ponudbi nastopa samostojno brez so-ponudnikov ali podizvajalcev) referenčne količine dokaže z več referenčnimi potrdili od več različnih naročnikov",
" so vrednosti v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_44_4.9.2012" navedene zgolj primeroma,
" so vrednosti v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_46_4.9.2012" navedene zgolj primeroma, z namenom enostavnejše ponazoritve pravila, v zvezi s katerim so bile zapisane, ter služijo ponazoritvi dileme dokazovanja referenc po ločenih službah v primeru, ko ponudnik s koncesijsko pogodbo za referenčnega naročnika opravlja vse štiri javne službe "v količini npr 15.000t/leto" in priloži štiri ločena potrdila za vsako javno službo posebej ("SKUPAJ 60.000 t"), pa čeprav je "dejansko prevzel 15.000 t odpadkov (in te iste odpadke prevažal, obdelal in odložil oz. odstranil".

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je v konkretnem primeru vsak razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik (torej tudi vlagatelj) lahko razumel predstavljeno naravo podatkov referenčnih količin oziroma vrednosti, kot izhaja iz odgovorov naročnika, prav tako pa bi lahko razumel, da mora v ponudbi predložiti vsaj eno referenčno potrdilo za vsak sklop storitev, za katerega kandidira, iz katerega mora biti med drugim razvidno, da je pri naročnikih izvedel po vsebini in vrednosti istovrsten posel, za katerega oddaja ponudbo, storitev, ki jo navaja v referenčnem potrdilu, pa se mora nanašati na istovrsten posel, torej v enakem ali v večjem obsegu, v cenovnem in kakovostnem redu, kot je naročnikov.

V navezavi na referenčni pogoj vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik s svojimi nasprotujočimi si odgovori povzročil, da iz objavljenih sprememb (razpisne dokumentacije) v ničemer ni razvidno, ali lahko ponudnik predloži več referenc za posamezni sklop, ki izkazujejo opravljanje storitev prevzema, prevoza, obdelave in odlaganja odpadkov in vsaka zase ne dosegajo referenčne vrednosti, skupaj pa referenčne količine in vrednosti dosežejo, ter ali se bodo te reference ustrezno seštevale.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da mora ponudnik referenčno potrdilo za vsak sklop storitev, za katerega kandidira, predložiti na predpisanem obrazcu številka 7, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V navezavi na omenjeno dokazilo je naročnik na Portalu javnih naročil podal več odgovorov. V smislu pravne relevantnosti za odločitev o zahtevku za revizijo je naročnik tako v odgovoru, razvidnem iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012", v navezavi na dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja zapisal, da "mora ponudnik predložiti vsaj eno referenčno potrdilo za vsak sklop in ne more z dvema v seštevku doseči razpisan pogoj. Bistvo istovrstnosti po velikosti in obsegu je torej primerljiva velikost, dve referenci v seštevku pa pomenita čisto nekaj drugega in sta z vidika določil razpisne dokumentacije nedopustni". Vendar pa je naročnik v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_42_3.9.2012" (v nadaljevanju: dodatek k razpisni dokumentaciji številka 42) določil, da "naj ponudniki DODATKA K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012 ne upoštevajo". V odgovoru, razvidnem iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_22_22.8.2012", je v navezavi na dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja naročnik nadalje zapisal, da lahko "ALI ponudnik ALI so-ponudnik ALI podizvajalec - zgolj z enim referenčnim potrdilom dokaže istovrstni referenčni posel za posamezen sklop", slednje citirani odgovor pa je naročnik z "DODAT[KOM] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_26_27.8.201" (v nadaljevanju: dodatek k razpisni dokumentaciji številka 26) spremenil tako, da je z njim dovolil, da "se "prevoz, obdelavo in odstranjevanje ali odlaganje odpadkov" dokazuje po vsebini z ločenimi referencami (npr. posebej referenca za prevoz, posebej za obdelavo, posebej za odlaganje, "), vendar pa mora vse reference skupaj dosegati referenčni pogoj po obsegu in višini". Kljub temu, da je predhodno ugotovil, da je bistvo istovrstnosti po velikosti in obsegu primerljiva velikost, dve referenci v seštevku pa pomenita čisto nekaj drugega in sta z vidika določil razpisne dokumentacije nedopustni, je naročnik vsebino citiranega dodatka k razpisni dokumentaciji številka 26 potrdil v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_27_27.8.2012", v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_28_27.8.2012", v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_29_30.8.2012", v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_30_30.8.2012", v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_39_3.9.2012" in v "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_42_3.9.2012". Vsebinsko enako je zapisal tudi v dodatku k razpisni dokumentaciji številka 42.

Določbo, da "se prevoz, obdelava in odstranjevanje ali odlaganje odpadkov dokazuje po vsebini z ločenimi referencami (npr. posebej referenca za prevoz, posebej za obdelavo, posebej za odlaganje, ")" je naročnik z vsebino, razvidno iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_36_31.8.2012", oziroma z vsebino, razvidno iz 5. točke "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_40_3.9.2012", pojasnil na način, da je zapisal: "V praksi to pomeni, da je lahko več partnerjev v konzorciju ali podizvajalcev za področje npr. prevoza in skupaj so v navedenem obdobju prepeljali opredeljeno količino odpadkov (če je to 30.000 ton, ima lahko en partner oz. podizvajalec referenco 10.000 ton in drugi 20.000 ton kar v skupnem seštevku znaša 30.000 ton)" (v nadaljevanju: dodatek k razpisni dokumentaciji številka 36). Z omenjenim dodatkom k razpisni dokumentaciji številka 36 je naročnik torej dopustil seštevanje količin (referenčnih) odpadkov, dopustnost seštevanja količin (referenčnih) odpadkov pa je naročnik še dodatno potrdil z "DODAT[KOM] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_41_3.9.2012", v katerem je določil, da se referenčne količine lahko dokazuje (tudi) tako, da "ponudnik (v ponudbi nastopa samostojno brez so-ponudnikov ali podizvajalcev) referenčne količine dokaže z več referenčnimi potrdili od več različnih naročnikov (npr: prevoz odpadkov za naročnika1 10.000t + prevoz odpadkov za naročnika2 10.000t + prevoz odpadkov za naročnika3 10.000t = skupaj 30.000t referenčnih količin)".

Kljub temu, da je dopustil seštevanje količin (referenčnih) odpadkov, je naročnik v nekaterih nadaljnjih dodatkih k razpisni dokumentaciji ponovno določil, da
" mora po višini (količini) "VSAKA referenca izpolnjevati referenčni prag. Seštevanje referenc po višini (količini) ni dovoljeno" ("DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_43_4.9.2012"),
" se količine na referenčnih dokazilih ne seštevajo, po višini pa mora "VSAKA referenca izpolnjevati referenčni prag. Seštevanje referenc po višini (količini) ni dovoljeno" ("DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_45_4.9.2012"),
" ponudnik teoretično lahko priloži štiri različna potrdila enega naročnika (ločeno za prevzem, ločeno za prevoz, ločeno za obdelavo in ločeno za odlaganje) za iste količine, vendar pa seštevanje referenc po višini (količini) ni dovoljeno ("DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_46_4.9.2012").

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navezavi na dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja najprej zapisal, da "mora ponudnik predložiti vsaj eno referenčno potrdilo za vsak sklop in ne more z dvema v seštevku doseči razpisan pogoj. Bistvo istovrstnosti po velikosti in obsegu je torej primerljiva velikost, dve referenci v seštevku pa pomenita čisto nekaj drugega in sta z vidika določil razpisne dokumentacije nedopustni". Kljub jasnemu stališču, ki ga je zapisal sprva, je naročnik kasneje določil, da naj ponudniki tega ne upoštevajo, prav tako pa je v navezavi na dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja izrecno dopustil seštevanje količin (referenčnih) odpadkov (na primer: "ponudnik (v ponudbi nastopa samostojno brez so-ponudnikov ali podizvajalcev) referenčne količine dokaže z več referenčnimi potrdili od več različnih naročnikov (npr: prevoz odpadkov za naročnika1 10.000t + prevoz odpadkov za naročnika2 10.000t + prevoz odpadkov za naročnika3 10.000t = skupaj 30.000t referenčnih količin)"). V nekaterih nadaljnjih dodatkih k razpisni dokumentaciji je naročnik ponovno določil, da se količine na referenčnih dokazilih ne seštevajo, po višini pa mora "VSAKA referenca izpolnjevati referenčni prag. Seštevanje referenc po višini (količini) ni dovoljeno".

Četudi bi bilo odgovore naročnika v konkretnem primeru morebiti mogoče razlagati na način, da morajo ponudniki v primeru, ko je naročnik s kasnejšim dodatkom k razpisni dokumentaciji spremenil vsebino predhodnega dodatka k razpisni dokumentaciji, upoštevati vsebino kasnejšega dodatka k razpisni dokumentaciji (in ne vsebine katerega od predhodnih dodatkov k razpisni dokumentaciji), kar bi pomenilo, da se količine na referenčnih dokazilih ne seštevajo, po višini pa mora "VSAKA referenca izpolnjevati referenčni prag. Seštevanje referenc po višini (količini) ni dovoljeno", je kot bistveno okoliščino potrebno v konkretnem primeru upoštevati dejstvo, da je naročnik
" z enim od dodatkov k razpisni dokumentaciji ("DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_42_3.9.2012") določil, da se eden od predhodno navedenih dodatkov k razpisni dokumentaciji ("DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012") ne upošteva,
" z enim od dodatkov k razpisni dokumentaciji ("DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_36_31.8.2012") preklical en odgovor na vprašanje ponudnika (zapisan v "DODATKU K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_32_30.8.2012").
Iz zapisanega torej izhaja, da je naročnik z enim od kasnejših dodatkov k razpisni dokumentaciji določil, da se eden od predhodno navedenih dodatkov k razpisni dokumentaciji ne upošteva, z enim od kasnejših dodatkov k razpisni dokumentaciji je preklical en odgovor na vprašanje ponudnika, naveden v enem od predhodno navedenih dodatkov k razpisni dokumentaciji, glede ostalih predhodno navedenih dodatkov k razpisni dokumentaciji pa v kasnejših dodatkih k razpisni dokumentaciji ni navedel, ali njihovo vsebino preklicuje, razveljavlja ali pa pušča v veljavi. Z opisanim ravnanjem je naročnik v konkretnem primeru dejansko povzročil nejasnost glede vsebine dokazil, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja. Iz predstavljenih delov razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2) namreč dejansko ni razvidno, ali ponudnik lahko (kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj), da se bo njegova ponudba štela za pravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in primerno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v postopku oddaje zadevnega javnega naročila z namenom dokazovanja izpolnjevanja referenčnega pogoja predloži več referenc za posamezni sklop, ki izkazujejo opravljanje storitev prevzema, prevoza, obdelave in odlaganja odpadkov in vsaka zase ne dosegajo referenčne vrednosti, skupaj pa referenčne količine in vrednosti dosežejo, niti, ali se bodo te reference (v smislu količin (referenčnih) odpadkov) ustrezno seštevale. Glede na navedeno je smiselno pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 12) zatrjuje, da je razpisna dokumentacija v doslej izpostavljenem delu "nejasna in nepregledna in ponudnikom ne daje potrebnih informacij za pripravo ponudbe, s svojimi odgovori pa naročnik vnaša" ["] "zmedo".

Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih zapisala, da je naročnik tisti, ki določi pogoje za ugotavljanje sposobnosti (primerjati osmi odstavek 41. člena ZJN-2, v povezavi s 3. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2), zato je skrbnost za njihovo pripravo na njem. Prav tako mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno (šesti odstavek 45. člena ZJN-2), ob upoštevanju dejstva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), pa mora naročnik podatek o tem, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno za dokazovanje izpolnjevanja določenega pogoja, navesti konkretizirano, pregledno in jasno.

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji (vključno z informacijami, ki jih je na Portalu javnih naročil v smislu dodatkov k razpisni dokumentaciji posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila) v konkretnem primeru ni konkretizirano, pregledno in jasno navedel podatka o tem, katero dokazilo oziroma katera dokazila iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno (ustrezna) za dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja, določenega v 16.3.1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (na primer v smislu, ali se količine na referenčnih dokazilih seštevajo), je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo izkazal in dokazal, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil prvi odstavek 8. člena ZJN-2, v povezavi s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2. Naročnik namreč v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila dokazila (dokazil) iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki ga (jih) bo štel kot ustrezno (ustrezna) za dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja, določenega v 16.3.1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ni navedel na način, ki bi zagotavljal, da bo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu točke II. na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kot izhaja iz objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, v naslednjih vsebinah:
" v vsebini 5. točke odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_8_3.8.2012, Datum objave: 3.8.2012, 21:41",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_22_22.8.2012, Datum objave: 22.8.2012, 08:52",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_26_27.8.201, Datum objave: 27.8.2012, 14:25",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_27_27.8.2012, Datum objave: 27.8.2012, 14:26",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_28_27.8.2012, Datum objave: 27.8.2012, 14:28",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_29_30.8.2012, Datum objave: 30.8.2012, 12:53",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_30_30.8.2012, Datum objave: 30.8.2012, 12:54",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_36_31.8.2012, Datum objave: 31.8.2012, 08:44", razen v prvem odstavku vsebine omenjenega odgovora (v slednje navedenem delu Državna revizijska komisija predmetnega dodatka k razpisni dokumentaciji ni razveljavila),
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_39_3.9.2012, Datum objave: 2.9.2012, 15:08",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_40_3.9.2012, Datum objave: 3.9.2012, 10:42",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_41_3.9.2012, Datum objave: 3.9.2012, 10:44",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_42_3.9.2012, Datum objave: 3.9.2012, 11:28", razen v delu vsebine odgovora, ki se glasi: "Glede na navedeno, naj ponudniki DODATKA K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012 ne upoštevajo." (v slednje navedenem delu Državna revizijska komisija predmetnega dodatka k razpisni dokumentaciji ni razveljavila),
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_43_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:33",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_44_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:35",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_45_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:36",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_46_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 10:40",
" v vsebini odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_53_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 15:20".

Državna revizijska komisija je navedene informacije, ki jih je naročnik v smislu dodatkov k razpisni dokumentaciji na Portalu javnih naročil posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila (odgovore naročnika na vprašanja), razveljavila v izpostavljenem obsegu in (v pretežnem delu) v celoti iz razloga njihove neločljive medsebojne povezanosti.

V posledici dejstva, da je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodila in razveljavila posamezne določbe razpisne dokumentacije, kot izhajajo iz objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala vlagateljevih zatrjevanj, da iz objavljenih sprememb (razpisne dokumentacije) v ničemer ni razvidno, ali lahko ponudnik predloži več referenc za posamezno postavko vsakega od sklopov, v kakšni vrednosti morajo biti reference za posamezno postavko in kako se te reference sploh upoštevajo. Tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu utemeljen, to namreč ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavani zadevi, saj bi bilo v tem primeru potrebno razveljaviti iste določbe razpisne dokumentacije, kot izhajajo iz objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil in jih je Državna revizijska komisija razveljavila že doslej.

V preostalem delu točke II. je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen, saj vlagatelj v njem ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik z določitvijo
" vsebine pogoja, kot izhaja iz 16.3.1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe,
" vsebine razpisne dokumentacije v 6. točki odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_8_3.8.2012, Datum objave: 3.8.2012, 21:41",
" vsebine razpisne dokumentacije, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_11_20.8.2012, Datum objave: 20.8.2012, 08:18",
" vsebine razpisne dokumentacije, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_31_30.8.2012, Datum objave: 30.8.2012, 12:58",
" vsebine razpisne dokumentacije, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_33_30.8.2012, Datum objave: 30.8.2012, 14:00",
kršil katero od določb ZJN-2. Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagatelju v delu njegovega pravovarstvenega predloga, v katerem predlaga, da se razveljavi "točko 16.3.1 razpisne dokumentacije", "odgovor na vprašanje ponudnika, naslovljen "DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_8_3.8.2012", objavljen dne 3. 8. 2012 ob 21:41 uri, v" ["] "6. točki", "odgovor na vprašanje ponudnika, naslovljen "DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_11_20.8.2012", objavljen dne 20. 8. 2012 ob 8:18 uri", "odgovor na vprašanje ponudnika, naslovljen "DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_31_30.8.2012", objavljen dne 30. 8. 2012 ob 12:58 uri" in "odgovor na vprašanje ponudnika, naslovljen "DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_33_30.8.2012", objavljen dne 30. 8. 2012 ob 14:00 uri".

Državna revizijska komisija vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu ni sledila niti v delu, v katerem vlagatelj predlaga, da se razveljavi
" "odgovor na vprašanje ponudnika, naslovljen "DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012", objavljen dne 20. 8. 2012 ob 8:04 uri", saj je naročnik v dodatku k razpisni dokumentaciji številka 42 že sam določil, da "naj ponudniki DODATKA K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_10_20.8.2012 ne upoštevajo",
" "odgovor na vprašanje ponudnika, naslovljen "DODATEK K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_32_30.8.2012", objavljen dne 30. 8. 2012 ob 13:03 uri", saj je naročnik omenjeni odgovor z "DODAT[KOM] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_36_31.8.2012, Datum objave: 31.8.2012, 08:44", že sam preklical. Na omenjeno dejstvo v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 7) upravičeno opozarja tudi naročnik.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je referenčni pogoj, določen v razpisni dokumentaciji (z vsemi njenimi spremembami vred), nesorazmeren predmetu javnega naročila.

Omenjeni vlagateljev očitek je potrebno v konkretnem primeru presojati zlasti z vidika osmega odstavka 41. člena ZJN-2, v povezavi z 10. in 45. členom ZJN-2. Naročnik namreč lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, pri čemer pa mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu (osmi odstavek 41. člena ZJN-2). Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (10. člen ZJN-2). Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o storitvah, če je bil naročnik po ZJN-2, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov in podobno, oziroma če naročnik ni bil naročnik po ZJN-2, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo z dokazi, katerih izvedbo je predlagal v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ("vpogled na portal javnih naročil v objavljeno obvestilo o naročilu predmetnega postopka javnega naročanja" in "vpogled v dokumentacijo naročnika"), z ničemer ni dokazal svojega zatrjevanja, da "zahtevane referenčne količine v enem poslu dosegajo največ trije ponudniki v Sloveniji (tisti, ki opravljajo dejavnost) v treh največjih občinah", pa čeprav omenjenega dejstva ni mogoče označiti za splošno znano dejstvo, katerega sicer ne bi bilo potrebno dokazovati (dejstvo, ki ga v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje vlagatelj, namreč ni znano pretežni večini vseh odraslih članov družbe, ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj). Vlagatelj v navezavi na citirano zatrjevanje nadalje v zahtevku za revizijo
" ne zatrjuje, da morebiti referenčnega pogoja zaradi zatrjevane nesorazmernosti predmetu javnega naročila ne izpolnjuje (res je sicer, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, uspel dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem povzročil nejasnost glede vsebine dokazil, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja),
" ne konkretizira (na primer z navedbo firme, sedeža oziroma matične številke) tistih treh ponudnikov v Sloveniji, ki naj bi v konkretnem primeru edini dosegali "zahtevane referenčne količine v enem poslu", čeprav bi to moral storiti,
" izhaja iz predpostavke števila ponudnikov v Republiki Sloveniji, ne pa iz števila ponudnikov na relevantnem trgu, ki je v konkretnem primeru svetovni trg. Glede na navedeno gre smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 9) zatrjuje, da po njegovem prepričanju relevantni trg "predstavlja območje, ki nedvomno presega območje Republike Slovenije".

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da reference predstavljajo enega izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo (v primerljivem obsegu in kvaliteti) že uspešno izvedel, na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno izvedel, pa je mogoče utemeljeno (upravičeno) sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče utemeljeno (upravičeno) sklepati, da bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

V postopku oddaje zadevnega javnega naročila je naročnik vsebino referenčnega pogoja vezal na (eno referenčno potrdilo za vsak sklop storitev za) istovrsten posel "v enakem ali v večjem obsegu, v cenovnem in kakovostnem redu, kot je naročnikov". Iz navedenega izhaja, da je referenčni pogoj v spodnji premisi izpolnjen že v primeru, ko ponudnik predloži referenčno potrdilo za vsak sklop storitev v enakem obsegu (cenovnem in kakovostnem redu), kot je naročnikov. Ker se z referenco dokazuje, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno izvedel, v posledici pa je mogoče utemeljeno (upravičeno) sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke III. na strani 13) ni uspel dokazati svojega zatrjevanja, da "zahtevane referenčne količine niso sorazmerne količinam odpadkov, ki jih bo izbrani ponudnik dejansko moral obdelati". Naročnik je v 5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (prvi odstavek pod tabelami) sicer zapisal, kot to upravičeno v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo opozarja vlagatelj, da količine odpadkov, ki so navedene, ne zavezujejo naročnika in se lahko tekom izvajanja javnega naročila spremenijo (povečajo ali zmanjšajo) glede na dejanske količine zbranih odpadkov, ki so predmet zadevnega javnega naročila, vendar pa že omenjeno dejstvo kaže na to, da se količine odpadkov tekom izvajanja javnega naročila lahko tudi povečajo (in ne le zmanjšajo). Realno možnost povečanja količin odpadkov, do katere bi lahko prišlo tekom izvajanja zadevnega javnega naročila, predvideva tudi naročnik, saj je v razpisni dokumentaciji za leta 2013, 2014 oziroma 2015 dopustil (redno) povečanje količin odpadkov, ne pa njihovega zmanjšanja. Glede na navedeno, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da so zatrjevanja vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zelo splošna (pavšalna) ter nedokazana (v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo je vlagatelj predlagal zgolj izvedbo dokaznih predlogov "vpogled na portal javnih naročil v objavljeno obvestilo o naročilu predmetnega postopka javnega naročanja" in "vpogled v dokumentacijo naročnika"), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni uspel dokazati niti, da se v konkretnem primeru javno naročanje glede izbire, določitve in uporabe referenčnega pogoja v vsebini, kot izhaja iz 16.3.1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ne izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja.

Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek točke III. na strani 13 zahtevka za revizijo), da so razpisane količine odpadkov, ki jih bo moral izbrani ponudnik obdelati, predvidene za obdobje treh let, kar pomeni, da "se z enormno količino odpadkov ne bo soočil v enem trenutku". Dejstvo je namreč, da se bo, kot izhaja iz 5. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pogodba z izbranim ponudnikom oziroma skupino ponudnikov za posamezen sklop sklenila za obdobje treh let, naročnik pa je tudi v referenčnem pogoju zahteval, da je "ponudnik v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila pri naročnikih izvedel po vsebini in vrednosti istovrsten posel". Naročnik torej od ponudnikov ni zahteval, da bi morali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izkazati, da so se v preteklih referenčnih delih soočili "z enormno količino odpadkov" ["] "v enem trenutku".

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek točke III. na strani 13 zahtevka za revizijo), da "dejstvo, kaj je ponudnik počel v preteklosti ne potrjuje njegove usposobljenosti v prihodnje", oziroma, da "tudi če je ponudnik v preteklih treh letih obdelal 60.000 ton odpadkov, to ne izkazuje, da bo tudi v prihodnjih treh letih sposoben obdelati enako količino", Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenca opravljenih storitev že po naravi stvari lahko dokazuje, da so bile referenčne storitve (uspešno) izvedene v preteklosti, in ne more s stopnjo gotovosti dokazovati, da bodo uspešno izvedene tudi v prihodnosti, vendar pa obenem pripominja, da
" je na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo (v primerljivem obsegu in kvaliteti) že uspešno izvedel, mogoče utemeljeno (upravičeno) sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila,
" je v alinei a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 določeno, da izpolnjevanje tehnične sposobnosti gospodarski subjekti lahko izkažejo tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih (skupaj z zneski). Res je sicer, da so v omenjeni alinei a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 našteta le dokazila (v zvezi s tem pogledati šesti odstavek 45. člena ZJN-2), vendar pa
a) je iz omenjenega dokazila razbrati tudi vsebino pogoja, ki ga naročnik v postopkih javnega naročanja lahko določi (v razpisni dokumentaciji),
b) je iz omenjene določbe ZJN-2 jasno razbrati, da gospodarski subjekti s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih (skupaj z zneski) izkažejo izpolnjevanje svoje tehnične sposobnosti.

Ob doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke III. na strani 13) ni ne ustrezno utemeljil ne ustrezno dokazal niti svojih zelo splošnih (pavšalnih) zatrjevanj, da bo "[t]udi ponudnik, ki je v preteklih treh letih prevzel, prepeljal, obdelal in odložil 50.000 ton odpadkov", ["] "gotovo sposoben obdelati količino, katere obdelava se predvideva v enem letu, enako velja tudi za ponudnike, ki so obdelali 30.000 ton odpadkov".

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (tretji odstavek točke III. na strani 13 zahtevka za revizijo), da bi v primeru, če "bi naročnik resnično želel preverjati tehnično in kadrovsko sposobnost", ["] "namesto referenčnega potrdila o tem, koliko odpadkov je ponudnik odstranil v preteklih letih s, moral zahtevati dokazila o tehnični usposobljenosti", saj "potrdila o količini odstranjenih podatkov" ["] "take usposobljenosti ne izkazujejo", pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da
" je naročnik tisti, ki določi pogoje za ugotavljanje sposobnosti (osmi odstavek 41. člena ZJN-2) in navede, katera dokazila iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezna (šesti odstavek 45. člena ZJN-2),
" je v alinei a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 določeno, da izpolnjevanje tehnične sposobnosti gospodarski subjekti lahko izkažejo tudi s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih (skupaj z zneski),
" je potrebno ločiti med seznamom najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih (ta predstavlja dosedanje izkušnje in znanje gospodarskega subjekta pri preteklih opravljenih storitvah) in izjavo o orodjih, obratni, tehnični ali drugi opremi, ki je ponudniku storitev na voljo za izvedbo naročila. Gre za dve različni dokazili z različno vsebino in namenom. Dokazilo, da ima gospodarski subjekt na voljo opremo za izvedbo naročila, sicer lahko dokazuje, da je gospodarski subjekt v smislu razpoložljive opreme (ki jo ima na voljo) sposoben izvesti javno naročilo (storitev), ne dokazuje pa, da ima gospodarski subjekt z izvedbo javnega naročila (storitev) v določenem obsegu pretekle (uspešne) izkušnje oziroma znanje. Slednje namreč dokazuje s seznam najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih (skupaj z zneski). Gospodarski subjekt si je tako na primer potrebno opremo lahko zagotovil za izvedbo konkretnega javnega naročila (storitev), vendar pa (z njo) javnega naročila (storitev) doslej v primerljivem predmetu in obsegu del sploh še ni izvedel. Zgolj dejstvo, da gospodarski subjekt razpolaga z opremo (oziroma ima to opremo na voljo), torej ne dokazuje dejstva, da ima gospodarski subjekt z izvedbo javnega naročila (storitev) v primerljivem predmetu in obsegu del tudi pretekle (uspešne) izkušnje (organizacijske, poslovne, izvedbene in druge) oziroma znanje. Referenca torej ne predstavlja (posameznega) sredstva, s katerim ponudnik izvede javno naročilo.

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (tretji odstavek točke III. na strani 13) ni izkazal oziroma dokazal, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila, če bi "resnično želel preverjati tehnično in kadrovsko sposobnost", ["] "namesto referenčnega potrdila o tem, koliko odpadkov je ponudnik odstranil v preteklih letih", "moral zahtevati dokazila o tehnični usposobljenosti". Vlagatelj namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da "potrdila o količini odstranjenih podatkov" ["] "take usposobljenosti ne izkazujejo", niti ni uspel izkazati oziroma dokazati v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjevane "neprimernosti izkazovanja sposobnosti z referencami". V posledici vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo tudi ni uspel izkazati oziroma dokazati, da
" je referenčni pogoj, določen v razpisni dokumentaciji (z vsemi njenimi spremembami vred), nesorazmeren predmetu javnega naročila,
" potrdila o količini "odstranjenih podatkov" usposobljenosti ponudnika ne izkazujejo in niso sorazmerna predmetu javnega naročila,
" je naročnik s postavitvijo referenčnega pogoja kršil določbo 10. člena ali kakšno drugo določbo ZJN-2.

V zahtevku za revizijo (točka III. na strani 14) vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da je naročnikovo pojasnilo z datumom objave "4.9.2012, 11:06" v neposrednem nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, saj predstavlja nezakonito (in nesorazmerno) omejevanje referenc izključno na ponudnika, podizvajalce in soponudnike.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznima predlogoma vlagatelja in izvedla dokaza z vpogledom "na portal javnih naročil v objavljeno obvestilo o naročilu predmetnega postopka javnega naročanja" in "v dokumentacijo naročnika".

Po opravi omenjenih vpogledov je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v referenčnem pogoju določil, da mora "vsaj eno referenčno potrdilo za vsak sklop storitev, za katerega kandidira", predložiti ponudnik. Kot izhaja iz 5. točke "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_8_3.8.2012, Datum objave: 3.8.2012, 21:41" je naročnik v svojem odgovoru zapisal, da bo, "v kolikor bo ponudnik nastopil s partnerji ali podizvajalci, upošteval predložena dokazila oziroma dokumente od ponudnika oziroma katerega koli podizvajalca ali partnerja iz skupine in se izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti ugotavlja za vse skupaj".

V "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_48_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 11:06", ki ga v zahtevku za revizijo vlagatelj še posebej izpostavlja, je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo
"Ponudnik A bo v ponudbo vključil so-ponudnika B. So-ponudnik B je 70% lastnik podjetja C. Podjetje C v ponudbi ne bo nastopalo kot ponudnik, so-ponudnik ali podizvajalec.
Ali boste v ponudbi upoštevali referenčno potrdilo podjetja C, glede na to, da je njen lastnik (podjetje B) vključen v ponudbo"",
odgovoril:
"Naročnik potrdila ne more upoštevati. V skladu z ZJN-2 ter določili razpisne dokumentacije se za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti upošteva predložena dokazila oziroma dokumente le od katerega koli ponudnika iz skupine oziroma katerega koli podizvajalca iz skupine" (v nadaljevanju: dodatek k razpisni dokumentaciji številka 48).
Dejstvo, da bo upošteval "REFERENCE PONUDNIKA, SO-PONUDNIKA ALI PODIZVAJALCA, NE PA OSEB, KI PRI POSLU (IZRECNO) NE SODELUJEJO", je naročnik potrdil tudi v svojem "DODAT[KU] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_54_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 15:43".

Ključno vprašanje, na katerega je v konkretnem primeru potrebno odgovoriti, je, ali se lahko ponudnik na podlagi pravil o sklicevanju na kapacitete tretjih oseb, sklicuje na referenčne posle, ki jih ni izvajal sam, temveč so jih izvajale tretje osebe.

Iz tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, v neposrednem nasprotju s katerim naj bi bil naročnikov dodatek k razpisni dokumentaciji številka 48, izhaja, da se gospodarski subjekt lahko, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da glede na naravo in namen referenc teh načeloma ni primerno obravnavati kot "kapacitet" drugega gospodarskega subjekta v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2. Kapacitete namreč predstavljajo zmogljivosti oziroma sredstva, potrebna za izvedbo naročila, referenca pa ne predstavlja (posameznega) sredstva, s katerim ponudnik izvede javno naročilo, temveč predstavlja dokazilo o usposobljenosti (zlasti v smislu izkušenj in znanja) ponudnika. Reference tako niso kapacitete oziroma zmogljivosti v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev in tako dalje, kar si je vse mogoče izposoditi na trgu, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj, česar pa si že po naravi stvari ni mogoče izposojati, ker gre za lastnosti, ki so vezane na konkretno osebo ponudnika oziroma njegovega kadra. Pri referencah bi bilo tako sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug, na primer (in le izjemoma) dopustno takrat, kadar bi
" gospodarski subjekt (na primer kot podizvajalec) sodeloval pri izvedbi javnega naročila v delu, v katerem referenco tudi izkazuje,
" ponudnik sam razpolagal z istimi kadri, ki so izvedli podobne posle v preteklosti v imenu drugega gospodarskega subjekta,
" šlo na primer za različne oblike univerzalnega pravnega nasledstva (primer: statusna preoblikovanja),
" bil predmet naročila izključno dobava blaga, naročnik pa z referencami dejansko ne bi preverjal usposobljenosti ponudnika, temveč bi želel preveriti, ali je bilo blago iste vrste že dobavljeno in ali uspešno obratuje (v tem primeru namreč naročnik ne bi preverjal sposobnosti ponudnika, temveč tehnične lastnosti blaga).

V konkretnem primeru že iz vprašanja gospodarskega subjekta, kot izhaja iz dodatka k razpisni dokumentaciji številka 48, jasno izhaja, da se nanaša na situacijo, v kateri naj bi ponudnik A v ponudbo vključil zgolj soponudnika B (ki naj bi bil 70 % lastnik podjetja C), ne pa tudi podjetja C (slednje naj v ponudbi ne bi "nastopalo kot ponudnik, so-ponudnik ali podizvajalec"). Ne iz omenjenega vprašanja in ne iz zahtevka za revizijo ne izhaja zatrjevanje (gospodarskega subjekta, ki je vprašanje postavil, oziroma vlagatelja, ki je vložil zahtevek za revizijo), da bi bila v konkretnem primeru podana kakšna od (izjemnih) situacij (primeroma naštetih v prejšnjem odstavku), v kateri bi bilo sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug, dopustno. Iz omenjenega vprašanja tako tudi ni mogoče razbrati, da bi ponudnik A oziroma ponudnik B v primeru oddaje ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila razpolagal z istimi kadri, ki so v imenu podjetja C v preteklosti izvedli podobne posle, niti iz zahtevka za revizijo ne izhaja zatrjevanje in dokazovanje, da bo vlagatelj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila razpolagal z istimi kadri, ki so v preteklosti v imenu drugega gospodarskega subjekta, kateri v ponudbo ne bo vključen kot skupni ponudnik ali podizvajalec, izvedli podobne posle.

Državna revizijska komisija je tako na primer (vsebinsko zelo primerljivo s tokratno zadevo) že
" v svojem sklepu številka 018-221/2011-3, z dne 10. 8. 2011, zapisala, da dejstvo, da se družbi štejeta za povezani družbi (povezava pa temelji na lastniški udeležbi) v smislu določil korporacijske zakonodaje, v javnem naročanju naročniku ne daje nobenega zanesljivega dokazila o tem, da bo na primer odvisna (hčerinska) družba, ki je pravno samostojno družba, dejansko sodelovala pri izvedbi javnega naročila in tako uporabila reference. Če bi taka družba sodelovala v postopku javnega naročila, pa bi jo moral ponudnik ustrezno prijaviti v ponudbi (kot partnerja ali podizvajalca). Pravila javnega naročanja so namreč v razmerju do pravil korporacijskega prava specialna, kar pomeni, da četudi sta dve družbi povezani, morata v primeru predložitve ponudbe v javnem naročanju dokazati, da bosta sodelovali, oziroma da bo ena družba imela na razpolago sredstva druge družbe. Tudi sicer pa iz veljavne zakonodaje nikjer ne izhaja, da lahko obvladujoča družba koristi reference odvisne družbe,
" v svojem sklepu številka 018-350/2011-4, z dne 14. 11. 2011, zapisala, da iz razloga, ker iz ponudbe takrat izbranega ponudnika ni izhajalo, da bi bile tri opredeljeno navedene družbe, ki so izvajale takratne referenčne posle in jih je v svoji ponudbi navajal takrat izbrani ponudnik, kakorkoli udeležene pri izvedbi takratnega javnega naročila, oziroma, da bodo reference omenjenih treh družb (kot skupek vseh kapacitet, znanj in izkušenj) uporabljene za izvedbo takratnega javnega naročila, takrat izbrani ponudnik s predložitvijo takratnih referenc omenjenih družb ni izkazal izpolnjevanja pogoja tehnične sposobnosti,
O podobnem vprašanju je Državna revizijske komisija odločila tudi npr. s sklepom št. 018-176/2012-6, z dne 9. 7. 2012.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnikovo pojasnilo z datumom objave "4.9.2012, 11:06" (dodatek k razpisni dokumentaciji številka 48) iz razloga, ker predstavlja nezakonito (in nesorazmerno) omejevanje referenc izključno na ponudnika, podizvajalce in soponudnike, v neposrednem nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2. Glede na naravo in namen referenc namreč teh načeloma ni primerno obravnavati kot "kapacitet" drugega gospodarskega subjekta v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, iz zahtevka za revizijo pa tudi ne izhaja zatrjevanje in dokazovanje vlagatelja, da bi bila v konkretnem primeru v navezavi na dejanski položaj vlagatelja podana kakšna od (izjemnih) situacij, v kateri bi bilo sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug, dopustno. Vlagatelj v posledici tako v zahtevku za revizijo (točka III. na strani 14) ni izkazal in dokazal, da
" "[o]menjeno določilo razpisne dokumentacije" ["] "pomeni nezakonit poseg naročnika v pravice" vlagatelja,
" je "[o]menjeno določilo razpisne dokumentacije" ["] v očitnem (neposrednem) "nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2",
" je naročnik z izpostavljenimi določbami razpisne dokumentacije (vključno z dodatkom k razpisni dokumentaciji številka 48) kršil določbo tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 (ali 10. člen ZJN-2),
zato Državna revizijska komisija ni razveljavila vsebine odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_48_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 11:06", niti vsebine odgovora, kot izhaja iz "DODAT[KA] K RAZPISNI DOKUMENTACIJI_54_4.9.2012, Datum objave: 4.9.2012, 15:43".

Zatrjevanja vlagatelja, da "[o]menjeno določilo razpisne dokumentacije" ["] "pomeni nezakonit poseg naročnika v pravice ponudnikov", pa Državna revizijska komisija v delu, ki se ne nanaša na vlagatelja, ampak se nanaša na ostale ponudnike, ni vsebinsko obravnavala, saj pravno varstvo v javnem interesu (v konkretnem primeru v interesu ostalih ponudnikov) lahko uveljavljajo zgolj zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN (prvi odstavek 6. člena ZPVPJN), ne pa vlagatelj.

Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi tudi ni upoštevala novih dejstev in novega dokaza, ki jih vlagatelj navaja v tretjem odstavku točke VIII. na strani 8 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni dokazal, da omenjenih novih dejstev in omenjenega novega dokaza brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v že v predrevizijskem postopku.

V nadaljevanju svojega zahtevka za revizijo (v točki IV. na strani 15) vlagatelj zatrjuje, da je določitev pogoja, po katerem mora ponudnik predložiti potrdilo o dobro opravljeni storitvi, v nasprotju z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2, saj iz njegove druge alinee ne izhaja, da naročnik lahko zahteva potrdilo o dobro opravljenih storitvah.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznima predlogoma vlagatelja in izvedla dokaza z vpogledom "na portal javnih naročil v objavljeno obvestilo o naročilu predmetnega postopka javnega naročanja" in "v dokumentacijo naročnika".

Po vpogledu v vsebino referenčnega pogoja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njem med drugim zapisal, da se bo referenca "upoštevala samo, če bo pozitivno ocenjena", oziroma, da mora biti "[r]eferenca ponudnika" ["] "pozitivno ocenjena". Na obrazcu številka 7, poimenovanem "REFERENČNO POTRDILO", ki je sestavni del razpisne dokumentacije, naročnik pa je v zvezi z njim določil, da ga morajo ponudniki (izpolnjenega, datiranega, žigosanega in podpisanega s strani odgovorne osebe referenčnega dela) predložiti za dokazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja, je naročnik predvidel tudi rubriko "Naše mnenje o izvedenih delih ponudnika (opomba: mnenje je obvezno):".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v alinei a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 sicer ni izrecno zapisano, da gospodarski subjekti izpolnjevanje tehnične sposobnosti izkažejo tudi s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše storitve, ki bi ga priložili seznamu najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, vendar pa je takšen zaključek potrebno napraviti z upoštevanjem namena referenc (v navezavi na seznam najpomembnejših opravljenih storitev) in sistematične ter namenske (teleološke) razlage alinee a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2. Kot je bilo to zapisano že doslej, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo (v primerljivem obsegu in kvaliteti) že uspešno izvedel, s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev (v zadnjih treh letih) pa gospodarski subjekt (upoštevaje umeščenost omenjene določbe v ZJN-2) dokazuje izpolnjevanje svoje tehnične sposobnosti za izvedbo javnega naročila. Če gospodarski subjekt s seznamom najpomembnejših opravljenih storitev (v zadnjih treh letih) izkaže, da je opravil neko storitev, vendar pa ta storitev ni bila opravljena dobro (uspešno), ni mogoče šteti, da je izkazal svojo tehnično sposobnost za izvedbo javnega naročila. V kolikor bi bil namreč (tehnično) sposoben izvesti omenjeno storitev, bi bilo od njega tudi upravičeno pričakovati, da jo uspešno izvede. Glede na doslej navedeno gre smiselno pritrditi naročniku, ki v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo (v točki VI.) navaja, da "je po naravi bistvo referenčnosti potrdila o opravljenih storitvah to, da so bile pravilno in v celoti opravljene". Ob razlagi druge alinee alinee a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 na način, da naročnik od gospodarskih subjektov ne sme zahtevati potrdil(a) o dobro opravljenih storitvah, bi to v praksi lahko pomenilo, da bi nek gospodarski subjekt neko svojo predhodno storitev, ki je bila opravljena slabo (neuspešno), zgolj vpisal na seznam najpomembnejših opravljenih storitev (v zadnjih treh letih), naročnik pa bi moral ponudbo v izpostavljenem delu upoštevati kot popolno, saj
" potrdila o dobro opravljenih storitvah ni zahteval oziroma ga ni imel pravne podlage zahtevati,
" na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 pred sprejetjem odločitve iz 79. člena ZJN-2 oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko preveri zgolj obstoj in vsebino podatkov iz (najugodnejše) ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Podatka o dobro opravljenih storitvah v tem primeru ponudniku ne bi bilo potrebno vnesti v ponudbo, niti ponudniku ne bi bilo potrebno ponudbi priložiti potrdila o dobro opravljenih storitvah, kar pomeni, da naročnik ne bi imel pravne podlage, da ju preveri in takšno ponudbo kot nepopolno in nepravilno izloči (prvi odstavek 77. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 in 16. ter 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).
Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da naročnik tudi v primeru javnih naročil storitev na podlagi alinee a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 od gospodarskih subjektov lahko zahteva predložitev potrdil o dobro opravljenih storitvah za najpomembnejše storitve, saj slednje ob upoštevanju namena referenc (v navezavi na seznam najpomembnejših opravljenih storitev) in sistematične ter namenske (teleološke) razlage izhaja iz alinee a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2.

V posledici dosedanjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je z namenom dokazovanja referenčnega pogoja zahteval potrdilo o dobro opravljenih storitvah (na obrazcu številka 7), kršil določbo drugega odstavka 45. člena ZJN-2.

V svojem zahtevku za revizijo (v točki IV. na strani 15) vlagatelj še zatrjuje, da je zahteva naročnika po obrazloženem mnenju referenčnega ponudnika o obvezni pozitivni referenci nesorazmerna s predmetom javnega naročanja, zlasti, ker pozitivna referenca lahko predstavlja pogoj, na podlagi katerega bo naročnik (arbitrarno in netransparentno) izključil enega od ponudnikov.

V navezavi na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na potrdila o dobro opravljenih najpomembnejših storitvah, za katere naročnik na podlagi alinee a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 lahko zahteva, da se jih priloži seznamu najpomembnejših opravljenih storitev v zadnjih treh letih, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni izkazal oziroma dokazal, da je zahteva naročnika po predložitvi potrdil(a) o dobro opravljenih najpomembnejših storitvah (oziroma o obvezni pozitivni referenci, kot jo v zahtevku za revizijo poimenuje vlagatelj) že iz razloga, ker (lahko) predstavlja pogoj, na podlagi katerega bo naročnik izključil katerega od ponudnikov, nesorazmerna s predmetom javnega naročanja. Ostalih razlogov (razen tistega, ki bo obravnavan v nadaljevanju tega sklepa) vlagatelj v zahtevku za revizijo (čeprav je v prvem stavku drugega odstavka točke IV. zahtevka za revizijo uporabil besedico "zlasti") ni ne predstavil in ne utemeljil.

Pač pa je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati in dokazati, da je naročnik s tem, ko je v dokazilu, s katerim se dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja (na obrazcu številka 7), zahteval obrazloženo mnenje referenčnega naročnika o izvedeni referenčni storitvi, ni pa "določil, kakšno mnenje referenčnega naročnika bo štel za pozitivno", kršil načelo transparentnosti javnega naročanja, v povezavi z alineo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2. Naročnik je namreč na obrazcu številka 7 predvidel rubriko "Naše mnenje o izvedenih delih ponudnika (opomba: mnenje je obvezno):", v katero mora naročnik, ki izdaja in potrjuje referenčno potrdilo, obvezno vpisati tudi svoje mnenje o izvedenih delih (storitvah), dejansko pa ni predvidel pravila o tem, kakšno mora biti po vsebini mnenje naročnika, ki izdaja in potrjuje referenčno potrdilo, da bo referenco štel za pozitivno ocenjeno in jo bo kot takšno upošteval. Naročnik tako ne na obrazcu številka 7 in ne kje drugje v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora na primer iz izpolnjenega, datiranega, žigosanega in podpisanega obrazca številka 7 (v rubriki "Naše mnenje o izvedenih delih ponudnika (opomba: mnenje je obvezno):") jasno izhajati dejstvo (vsaj kot zaključek), ali je bila referenčna storitev opravljena uspešno ali neuspešno. Iz razloga, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila (na obrazcu številka 7) predvidel zgolj, da mora naročnik, ki izdaja in potrjuje referenčno potrdilo, vanj obvezno vpisati svoje mnenje o izvedenih delih (storitvah), ni pa predvidel
" pravila o tem, kakšno mora biti po vsebini mnenje naročnika, ki izdaja in potrjuje referenčno potrdilo, da bo referenco štel za pozitivno ocenjeno in jo bo kot takšno upošteval, oziroma,
" da mora iz mnenja naročnika, ki izdaja in potrjuje referenčno potrdilo, jasno izhajati dejstvo (vsaj kot zaključek), ali je bila referenčna storitev opravljena uspešno ali neuspešno,
je smiselno pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (v točki IV. na strani 15) zatrjuje, da naročnik "s tem v razpisni dokumentaciji pušča priprta vrata za arbitrarnost in neenakopravno obravnavo ponudnikov".

Ker je torej naročnik glede na zgoraj navedeno kršil načelo transparentnosti javnega naročanja, v povezavi z alineo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tem delu na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila rubriko "Naše mnenje o izvedenih delih ponudnika (opomba: mnenje je obvezno):") na obrazcu številka 7, poimenovanem "REFERENČNO POTRDILO". Naročnik mora v primeru, da bo želel ohraniti tako določbo razpisne dokumentacije, upoštevati zgoraj navedene ugotovitve Državne revizijske komisije in takšno zahtevo razpisne dokumentacije ustrezno dopolniti ali pa jo v celoti spremeniti.

Na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva dejstvo, da je vlagatelj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila oddal svojo ponudbo. Naročnik je namreč na odpiranju ponudb izvajanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila zadržal do pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kar v posledici pomeni, da še ni preverjal, ali je vlagateljeva ponudba tudi popolna.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničemer ni dokazal svojih očitkov naročniku "o vnaprejšnjem izboru izbranega ponudnika".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku predlaga tudi, da s posebnim sklepom zadrži izvajanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila do pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo. Ker iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 11. 9. 2012, v 6. točki izhaja, da je naročnik (po svoji komisiji) na podlagi izpostavljenega vlagateljevega predloga odločil, da se do nadaljnjega zadržijo vsa dejanja naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (na omenjeno dejstvo pa naročnik upravičeno opozarja tudi v tretjem odstavku točke I. odločitve o zahtevku za revizijo in v njeni opombi številka 1), Državna revizijska komisija o omenjenem vlagateljevem predlogu, podanem na podlagi 19. člena ZPVPJN, ni vsebinsko odločala (tretji odstavek v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN).

V navezavi na opombo naročnika, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo (na strani 3), po kateri bi v primeru, če bi se ugotovilo, da je bil v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagatelj (ki je hkratni izvajalec dela javnega naročila) tisti, ki je postavljal vprašanja, vezana na reference, in naročnika večkrat pozval k podaljšanju roka za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija takšno ravnanje lahko presojala v okviru inštituta zlorabe pravice do pravnega varstva, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je vlagatelj s tem, ko je vložil svoj zahtevek za revizijo, morebiti zlorabil svojo pravico do vložitve pravnega varstva (z namenom škodovati izbranemu ponudniku ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem). Takšnega zaključka ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera ni napravila niti Državna revizijska komisija. Vlagatelj namreč tudi v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zlasti na strani 3) prepričljivo pojasnjuje, da
" je zahtevek za revizijo vložil "samo oziroma izključno iz razloga, ker je mnenja, da je razpisna dokumentacija pripravljena (in večkrat dopolnjena oziroma spremenjena) v nasprotju z zakonom in prakso DKOM, pri tem pa si želi zavarovati svoj položaj in s spremembo razpisne dokumentacije v smeri zakonitosti pridobiti predmetni posel",
" "nima nobenega namena škodovati naročniku ali drugemu s ciljem, ki bi bil v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem".
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogov, ki bi utemeljevali izrek denarne kazni vlagatelju po 21. členu ZPVPJN, ni. V odgovoru na opredelitev vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik tudi sicer navaja, da (v odločitvi o zahtevku za revizijo) ni trdil, da je vlagatelj zlorabil pravico do pravnega sredstva, temveč "je zgolj podal pravno naziranje (pa še to zgolj v opombi)".

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Z razveljavitvijo posameznih določb (delov) razpisne dokumentacije se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo priprave razpisne dokumentacije (4. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru nadaljevanja postopka oddaje zadevnega javnega naročila razpisno dokumentacijo v delih, ki se nanašajo na dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja in so bili s tem sklepom Državne revizijske komisije razveljavljeni, pripravi v skladu z določbami ZJN-2, njena določila pa zapiše na jasen, pregleden in razumljiv način (upoštevaje določbe ZJN-2 glede objav). Državna revizijska komisija naročnika prav tako napotuje, da na obrazcu številka 7, poimenovanem "REFERENČNO POTRDILO", ki je sestavni del razpisne dokumentacije, ugotovljeno kršitev odpravi na način, da rubriko "Naše mnenje o izvedenih delih ponudnika (opomba: mnenje je obvezno):" ustrezno spremeni tako, da bo pripravljena v skladu z določbami ZJN-2 in ne bo dopuščala morebitne arbitrarnosti naročnika in neenakopravne obravnave ponudnikov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da naročniku naloži, da mu povrne "stroške revizije" v znesku 3.204,00 EUR in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o oddaji javnega naročila dalje do plačila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo priglaša stroške takse v znesku 1.500,00 EUR, odvetniške stroške v znesku 1.400,00 EUR, stroške za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR in 20 % davek na dodano vrednost, obračunan na odvetniško nagrado in izdatke. Vsebinsko enak predlog v navezavi na stroške postopka je vlagatelj postavil tudi v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo (v nekaterih delih) ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
" takso (za zahtevek za revizijo) v znesku 1.500,00 EUR,
" nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in sprem.) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
" izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
" 20 % davek na dodano vrednost v znesku 164,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke za postopek pravnega varstva (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 2.484,00 EUR.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel v posameznih delih, je Državna revizijska komisija ocenila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, povrne polovica priznanih potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku (154. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem. (v nadaljnjem besedilu: ZPP) " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), torej 1.242,00 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.242,00 EUR in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o oddaji javnega naročila dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 11. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
" KOMUNALA KRANJ, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj
" Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana - Črnuče
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu