018-319/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-319/2012-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Gradnja ENP s priključnimi kablovodi za elektrifikacijo Pragersko - Hodoš ter ureditev križanj proge z elektro in drugimi vodi", in na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov SIEMENS d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana in ESOTECH d.d., Preloška 1, Velenje, ki ju zastopa Odvetniška družba Podjed o.p., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.11.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24.05.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil, dne 09.07.2012, pod št. objave JN 7378/2012 in istega dne tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pod št. objave 2012/S 133-221091.

Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo štel kot prepozno, saj naj bi bila vložena dne 14.09.2012 ob 11.04 uri, to je po poteku roka za oddajo ponudb. Vlagatelj se z naročnikom ne strinja in poudarja, da iz Potrdila št. 430-67/2012/9, z dne 21.08.2012, izhaja, da je ponudbo predložil dne 13.09.2012 ob 11.04 uri, kar pomeni, da je bila ponudba vložena pravočasno. Ker je potrdilo št. 430-67/2012/9 javna listina, je potrebno šteti, da je njegova vsebina prava in resnična.
Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudbo predložil po svoji pooblaščeni osebi A. N., v katerega spremstvu je bil tudi njegov predstavnik P. P. Navedeni osebi sta ob 10.59 uri pristopili k okencu za oddajo vlog in ponudbo odložila na pult, ki se nahaja pred pisarno vložišča naročnika. Pred okencem ni bilo nikogar, zato sta potrkala na vrata pisarne in pozvonila na zvonec. Preteklo je nekaj časa do prihoda delavke, ki je okence odprla in vlogo sprejela, pri čemer je preteklo nekaj minut preden je pridobila ustrezen obrazec potrdila o sprejemu vloge. Ko je z izpolnjevanjem obrazca prišla do rubrike "ura prejema" se je zapletla v pogovor s sodelavko rekoč, kateri čas naj vpiše. Kljub zahtevi predstavnikov vlagatelja, da je potrebno vpisati čas, ko je bila ponudba predložena na pult (torej 10.59), je delavka na prigovarjanje svoje sodelavke vpisala čas, v katerega trenutku je končala z izpolnjevanjem potrdila o prejemu ponudbe. Med predložitvijo ponudbe in trenutkom, v katerem je delavka na vložišču dokončala z izpolnjevanjem obrazca, je po vlagateljevem mnenju preteklo vsaj 5 minut.
Pri tem je najpomembnejše, na kakšen način je delavka sploh ugotovila čas, ki ga je zapisala na potrdilo. Predstavnika vlagatelja sta svoja opažanja oprla na čas, ki sta ga kazala njuna mobilna telefona, pri katerih se prikaz časa nenehno sinhronizira s časom, ki ga posreduje mobilno omrežje. Ker takšni telefoni ves čas oddajajo točen čas, je potrebno šteti, da sta ravnala po točnem času. Po drugi strani pa vlagateljeva predstavnika nista mogla ugotoviti, na kakšen način je delavka, ki je ponudbo sprejela, ugotovila čas, ki ga je zapisala na potrdilo. Vlagatelj je prepričan, da ta čas ni bil točen, kar dokazujejo tudi priložene fotografije različnih ur, ki se nahajajo v različnih prostorih naročnika. Iz njih so razvidne tri ure, pri čemer le ena od njih kaže enak čas kot primerjalno slikan mobilni telefon na odpiranju prisotnega predstavnika vlagatelja, preostali dve pa se razlikujeta za 3 oziroma 4 minute. Naročnikova delavka je čas oddaje ponudbe torej očitno ugotovila napačno, saj je upoštevala čas izpolnitve potrdila (in ne njene predložitve) ter se ravnala po netočni uri. Posledica navedenega je bila naročnikova nezakonita ugotovitev, da je bila ponudba oddana propozno. Vlagatelj navaja, da je v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) glede predložitve ponudb uveljavljena prejemna teorija, pri kateri je za pravočasnost ponudbe pomemben trenutek prispetja ponudbe v naročnikovo interesno sfero.
Vlagatelj tudi navaja, da teorija ločuje med vsebinsko in formalno nepopolnimi ponudbami in da v skupino slednjih sodijo tudi ponudbe, ki so bile vložene prepozno. Določitev roka, v katerem je potrebno vložiti ponudbo, je eden pomembnejših elementov postopkov javnega naročanja, saj je potreben zlasti zaradi enakega obravnavanja ponudnikov, po drugi strani pa služi naročniku kot presečna točka za odločitev o izpolnjevanju pogojev s strani posameznih ponudnikov. Po mnenju vlagatelja je še pomembnejši element postopka izbira najugodnejšega ponudnika, končno je to tudi poglavitni razlog za izvedbo postopkov javnih naročil, saj je le tako mogoče doseči smotrno porabo javnih sredstev.
Tudi v primeru, če bi bila ponudba vložena 4 minute prepozno, bi šlo po prepričanju vlagatelja za nesignifikantno zamudo roka, ki na noben način ne bi vplivala na izid postopka. Nesporno je, da naročnik ni dolžan sprejeti prepozne ponudbe, če bi vlagatelj v takem primeru pridobil določeno konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki. Če bi npr. ponudnik vložil ponudbo nekaj dni po postavljenem roku, bi imel več časa za pripravo kvalitetetnejše ponudbe kot ponudniki, ki so jo predložili v roku, v konkretnem primeru pa vlagatelj tudi, če bi res zamudil štiri minute ne bi mogel pridobiti nobene prednosti. Vlagatelj je ponudbo sestavil ne glede na vsebino ostalih ponudb, saj vpogleda vanje ni imel. Torej tudi, če bi naročnik ponudbo sprejel, s tem ne bi kršil nobenega izmed temeljnih načel javnega naročanja. V kolikor bi bila vlagateljeva ponudba sprejeta kot popolna in najugodnejša, bi s tem naročnik zasledoval najpomembnejši cilj - to je izbiro najugodnejšega ponudnika, če pa temu ne bi bilo tako, pa njeno sprejetje kot pravočasne ne bi imelo nobenega vpliva na izbiro. Teorija prava javnega naročanja zato dopušča možnost, da naročnik sprejme tudi sicer nepravočasno ponudbo, kolikor je nepravočasno vložitev le-te mogoče pripisati posebnim okoliščinam. Takšna okoliščina je nastala v obravnavanem primeru, saj je delavka na vložišču zaradi nepoznavanja vsebine ponudbe porabila nekaj minut, da je našla pravi obrazec.
Vlagatelj predlaga, da se naročnikova ugotovitev, da je njegova ponudba nepravočasna razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (dokument št. 430-67/2012/24-00651166, z dne 27.09.2012). Naročnik navaja, da je pri svoji pristojni službi naročil pregled video posnetka kamere vhoda na Langusovi ulici 4, na dan 14.09.2012. Iz zapisnika št. 386-5/2012/2, z dne 26.09.2012, izhaja, da je komisija opravila pregled posnetkov videonadzornega sistema kompleksa T21/L4 za čas od 10.57 do 11.05, in sicer kamer z oznakami L4 recepcija in L4 hodnik. Ob pregledu videoposnetkov je bilo ugotovljeno, da je prihod ponudnika zabeležen na dan 14.09.2012. Iz posnetka izhaja, da sta predstavnika vlagatelja prišla dne 14.09.2012 ob 11.01.52 in ne 14.09.2012 ob 10.59, kot trdi vlagatelj. Navedeno dokazujejo tudi navedbe v zapisniku o opravljenem pregledu in predaji videoposnetkov video nadzora kompleksa T21/L4 št. 386-5/2012/2, z dne 26.09.2012 in posnetek. Naročnik navaja, da je pridobil tudi izjavo uslužbenke, ki je vlagatelju izdala potrdilo o prejemu ponudbe, iz katere izhaja, da je zapisan datum prejema ponudbe na potrdilu (dan 13.09.2012) očitna pomota.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 04.10.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj opozarja na kršitev načela kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN), ki mu zagotavlja pravico, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. To pravico, zatrjuje vlagatelj, mu daje tudi peti odstavek 29. člena ZPVPJN. Pravica do izjave oziroma opredelitve o navedbah naročnika vlagatelju ni bila omogočena, saj mu ni bila dana možnost, da bi bil prisoten in da bi sodeloval pri izvajanju dokazov, na katera je naročnik oprl svojo odločitev. Navedeno potrjuje tudi naročnikova obrazložitev, v kateri se naročnik sklicuje zgolj na ugotovitve o pregledu videoposnetkov in izjavo uslužbenke. Da bi se lahko vlagatelj o teh navedbah izjavil, bi moral biti seznanjen z njihovo vsebino. Naročnik pa v sklepu niti ni povzel izjave uslužbenke, še več, navedel ni niti njenega imena. Poleg tega naročnik ni navedel niti enega dejstva, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kako njegov videonadzorni sistem pridobi podatke o času, ki je kasneje razviden na posnetku. Slednje je bistveno, saj je vlagatelj že z revizijskim zahtevkom izkazal, da ure v naročnikovih prostorih ne kažejo točnega časa, še več, ne kažejo niti enakega časa. V primeru, če se čas v nadzornem sistemu naročnika ne sinhronizira avtomatično z virom točnega časa, je glede na ostale ure v naročnikovih prostorih verjetno, da čas, ki ga je na podlagi posnetkov ugotovil naročnik, ni pravilen.
Vlagatelj zahteva, da se mu omogoči seznanitev z dokazi ter omogoči, da se o njih izreče, nato pa naj Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi.

Naročnik je z dopisom, z dne 04.10.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela dne 05.10.2012.

Državna revizijska komisija je dne 24.11.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika in vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o tem, da je njegova ponudba nepravočasna in posledično nepopolna (v smislu 16. in 18. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) nepravilna in nezakonita.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. V skladu z 18. točko 2. člena in 73. členom ZJN-2 pa je pravočasna ponudba tista ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za sprejem ponudb. 73. člen ZJN-2 med drugim določa še, da v kolikor ponudba ni bila predložena v roku, določenem za sprejem ponudb, se šteje, da je bila vložena prepozno, takšno ponudbo mora naročnik po končanem odpiranju ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna. Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faksu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika, naročnik pa mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.

Navedeno pomeni, da je (kot pravilno navaja tudi vlagatelj) v ZJN-2 glede predložitve ponudb uveljavljena prejemna teorija, pri kateri je za pravočasnost ponudbe pomemben trenutek prispetja ponudbe v naročnikovo interesno sfero, pri čemer morebitne napake v ravnanju znotraj interesne sfere naročnika (založitev predloženih ponudb, interna pravila poslovanja, ipd.) ne morejo iti na škodo ponudnika, ki je ponudbo oddal pravočasno. Po drugi strani po je izključno ponudnik tisti, ki nosi breme pošiljanja in trpi posledice vseh drugih razlogov (npr. prometne razmere, zamuda pošte "), četudi zanje ne nosi nobene krivde. Vprašanje pravočasnosti ponudbe pa je potrebno presojati tudi ""skladno z zahtevami naročnika", kot to določa četrti odstavek 73. člena ZJN-2. To pomeni, da lahko naročnik avtonomno (ob upoštevanju drugih omejitev, izhajajočih iz ZJN-2) določi mesto, kamor morajo ponudbe prispeti, ponudba pa je pravočasna, če je na to mesto predložena v roku, določenem za sprejem ponudb.

Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je v obravnavanem primeru naročnik tako v objavi razpisa na Portalu javnih naročil (in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti), kot tudi v razpisni dokumentaciji (1. poglavje - predložitev ponudb) določil, da se bodo kot pravočasne obravnavale vse ponudbe, ki bodo predložene v njegovo glavno pisarno do dne 21.08.2012 do 11.00 ure na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana. Naročnik je ponudnike v istem delu razpisne dokumentacije tudu izrecno opozoril, da bo vse prepozno predložene ponudbe, skladno s tretjim odstavkom 73. člena ZJN-2, neodprte vrnil ponudnikom. Naročnik je z obvestiloma, ki ju je dne 17.08.2012 objavil na Portalu javnih naročil in dne 22.08.2012 v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, podaljšal skrajni rok za oddajo ponudb na dan 14.09.2012 do 11.00 ure. Vse navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (Seznam prejetih oponudb na javno naročilo št. 430-67/2012/9) je razvidno, da je naročnik v obravnavanem primeru dne 14.09.2012 do 11.00 ure pravočasno prejel dve ponudbi (prvo dne 14.09.2012 ob 9.50 uri in drugo dne 14.09.2012 ob 10.45 uri). Iz navedenega dokumenta je tudi razvidno, da je bila naročniku dne 14.09.2012 po 11.00 uri (torej po poteku skrajnega roka za oddajo ponudb) osebno vročena še vlagateljeva ponudba (ob 11.04 uri).

Državna revizijska komisija kljub odstopljenim izjavam obeh strank ni mogla ugotoviti dejanskega časa (ure in minute) prevzema vlagateljeve ponudbe v glavni pisarni, saj si trditve obeh strank glede tega povsem nasprotujejo. Pač pa je iz prejetih izjav (ki jih je podalo tako šest delavcev naročnika kot tudi oba predstavnika vlagatelja, ki sta ponudbo oddala in se udeležila tudi odpiranja ponudb) mogoče nesporno ugotoviti, da sta predstavnika vlagatelja ponudbo oddala dne 14.09.2012 in ne dne 13.09.2012 kot to izhaja iz Potrdila o prevzemu ponudbe št. 430-67/2012/9. Poleg tega potrdila o prevzemu ponudbe tudi sicer ni mogoče šteti za javno listino (kot to zatrjuje vlagatelj), saj mora naročnik do roka, določenega za odpiranje ponudb, imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost (četrti odstavek 22. člena ZJN-2).

Da ponudba v glavno pisarno ni bila predložena pravočasno pa je mogoče ugotoviti iz odstopljenega Zapisnika o opravljenem pregledu in predaji posnetkov videonadzora kompleksa T21/L4 št.386-5/2012/2, z dne 26.09.2009. Naročnik je namreč po vložitvi zahtevka za revizijo z dopisom, z dne 25.09.2012, pri svoji pristojni službi naročil pregled videoposnetka kamere vhoda na Langusovi ulici 4 v Ljubljani na dan 14.09.2012. Iz zapisnika o opravljenem pregledu in predaji videoposnetkov videonadzornega kompleksa T21//4L št. 386-5/2012/2 izhaja, da si je videoposnetke, na podlagi odobritve v.d. generalnega sekretarja naročnika, ogledala komisija v sestavi štirih ljudi (eden izmed njih je zaposlen na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, trije pa pri naročniku, med njimi tudi obe delavki iz glavne pisarne, ki sta dne 14.09.2012 oba predstavnika vlagatelja sprejeli in jima tudi izročili potrdilo o prejemu ponudbe). Iz zapisnika je razvidno, da je prihod obeh predstavnikov vlagatelja zabeležen na posnetku obeh kamer in da sta prišla dne 14.09.2012 ob 11.01.52 po uri videonadzornega sistema (naročnik je k potrdilu priložil tudi CD z aplikacijo za pregled posnetkov, ki omogoča sinhroni pregled posnetkov obeh kamer in prikaz datuma ter ure nastanka posnetka, ki se ujema s časom, ki je naveden v zapisniku o opravljenem ogledu in s časom, ki ga je naročnik navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo). Naročnikov videonadzorni sistem je, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, sinhroniziran s časovnim strežnikom, kar pomeni, da se čas v nadzornem sistemu sinhronizira z virom točnega časa.

Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem v tem, da mu ni bila zagotovljena možnost, ki mu jo daje peti odstavek 29. člena ZPVPJN. Vlagatelj je prejel naročnikovo odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo in se je do naročnikovih navedb z vlogo, z dne 04.10.1012, tudi opredelil.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, med strankama v tem postopku ni spora o tem, da je bila vlagateljeva ponudba oddana dne 14.09.2012 in ne dne 13.09.2012, kot to izhaja iz Potrdila o prevzemu ponudbe št. 430-67/2012/9. Vlagatelj je namreč k zahtevku za revizijo priložil izjavi obeh svojih predstavnikov (oseb A.N. in P.P), ki navedeno dejstvo potrjujeta oziroma iz katerih je razvidno, da sta ponudbo predložila dne 14.09.2012. Navedeno prav tako potrjujejo izjave šestih naročnikovih delavcev (dveh delavk iz glavne pisarne, dveh delavk, ki sta predstavnika vlagatelja srečali na stopnišču in dveh delavcev iz pisarne 17, kamor sta oba predstavnika vlagatelja odšla po oddaji ponudbe). Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku iz vloge, s katero se je opredelil do naročnikovih naved, in sicer, da naročnik v zvezi s tem "ni povzel izjave uslužbenke in ni navedel niti njenega imena" ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v svoji vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, zgolj pavšalno navaja, "da naročnik ni navedel niti enega dejstva, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kako njegov videonadzorni sistem pridobi podatke o času, ki je kasneje razviden na posnetku". Ob dejstvu, da je naročnik izvedbo dokaza s svojim videonadzornim sistemom izvedel šele v predrevizijskem postopku, bi namreč lahko vlagatelj Državni revizijski komisiji v zvezi s tem predlagal izvedbo kakršnihkoli dodatnih dokazov. To pravico vlagatelju daje prav določilo petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki pa je v konkretnem primeru ni izkoristil. Ob navedenem in iz razloga, ker je iz odstopljene dokumentacije razvidno, da je naročnikov videonadzorni sistem sinhroniziran s časovnim strežnikom (kar pomeni, da kaže točen čas), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 08.11.2012




predsednik senata:
Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Republika Slovenija, MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, Langusova 4, Ljubljana
- Odvetniška družba Podjed o.p., Slovenska cesta 27, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu