018-328/2012 Psihiatrična klinika Vojnik

Številka: 018-328/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov Psihiatrične bolnišnice Vojnik", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MIV Servis, d.o.o., Maribor, Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik (v nadaljevanju: naročnik) dne 26. 10. 2012

ODLOČILA

1. Primarni in podredni zahtevek vlagatelja se zavrneta kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek javnega naročanja "Čiščenje prostorov Psihiatrične bolnišnice Vojnik", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 21. 5. 2012, pod št. objave JN5353/2012. Naročnik je dne 14. 8. 2012, pod št. 385/2012, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za izvedbo storitev izbere ponudnika Cleaning, d.o.o., Ljubljana, Cesta 24. junija 25, Ljubljana " Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 8. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se ugotovi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in razveljavi odločitev o oddaji naročila, naročnik pa naj izda novo odločitev o oddaji naročila vlagatelju, podredno pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, ker vlagatelj meni, da ravnanje naročnika predstavlja hujšo kršitev pravil javnega naročanja. Navaja, da se je na javno naročilo odzvalo pet ponudnikov, od katerih je naročnik kot edino popolno izbral ponudbo izbranega ponudnika, vse ostale ponudbe je izločil kot nesprejemljive. Vlagatelj v zvezi z naročnikovo utemeljitvijo razloga izločitve njegove ponudbe poudarja, da pojma ocenjena vrednost javnega naročila ni mogoče enačiti s pojmom zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila (vlagatelj v zvezi s tem izpostavi odločitev Državne revizijske komisije št. 018-184/2008-7), zaradi česar meni, da je naročnikova obrazložitev napačna in protipravna. Vlagatelj pojasni razliko med institutom ocenjene vrednosti in institutom zagotovljenih sredstev ter navaja, da naročnik niti v sklepu o začetku postopka niti v obvestilu o naročilu in razpisni dokumentaciji ni navedel zagotovljenih sredstev, ampak le ocenjeno vrednost javnega naročila, zaradi česar vlagatelj ocenjuje, da naročnik razpolaga z zagotovljenimi sredstvi, ki mu omogočajo oddajo naročila, saj naročnik ni navedel podlage, na podlagi katere bi lahko vlagatelj sklepal nasprotno. Naročnik po mnenju vlagatelja v trenutku oddaje ponudbe ne more razpolagati s podatkom, kakšna zagotovljena sredstva bo dejansko potreboval za celotno triletno pogodbeno obdobje, saj ne more razpolagati s podatkom o indeksu cen življenjskih potrebščin v prihodnje, s katerim bo, skladno z določili vzorca pogodbe, usklajeval pogodbeno vrednost. Vlagatelj sicer ne nasprotuje možnosti, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji navedel ocenjeno vrednost in nanjo vezal oceno sprejemljivosti ponudbe ter jo na ta način povezal s pojmom zagotovljenih sredstev, vendar tega naročnik ni storil, zato vlagatelj ne more trpeti škodljivih posledic v delu, ki naročniku omogoča arbitrarno odločanje. Vlagatelj poudarja, da glede na ostale prejete ponudbe njegova ponudbena cena ni višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, saj so vsi ostali ponudniki podali višjo ponudbeno ceno od vlagatelja, zaradi česar je po mnenju vlagatelja očitno, da je naročnik ocenjeno vrednost določil nerealno. Vlagatelj še navaja, da mu na vpogledu v dokumentacijo naročnika ni bil predan dokument, iz katerega bi bil razviden način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, kot to zahteva zakon, zaradi česar je vlagatelj prepričan, da je naročnik neutemeljeno in pavšalno določil ocenjeno vrednost naročila, katere ni mogoče šteti kot relevantne za oceno nesprejemljivosti ponudbe. Vlagatelj podredno predlaga, da se izvedejo potrebni dokazi, da se ugotovijo dejanska zagotovljena sredstva, s katerimi razpolaga naročnik v trenutku oddaje naročila. Vlagatelj v nadaljevanju navede razloge, zaradi katerih meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Zatrjuje, da je ponudbena cena izbranega ponudnika podana v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, naročnik pa je izbranemu ponudniku v nasprotju z zakonom dopustil dopolnitev (spremembo) ponudbe. Pojasni, da je izbrani ponudnik v predračunu navedel končno vrednost ponudbe v višini 5.428,285 EUR, naročnik pa je zaradi nizke vrednosti menil, da navedeni znesek predstavlja vrednost storitev na mesec, ker pa tega dejstva ni mogel sam preveriti, je izbranemu ponudniku dopustil odpravo formalne nepopolnosti, ki je končno ponudbeno vrednost dvignil na znesek 65.139,422 EUR. Vlagatelj poudarja, da je izbrani ponudnik napačno izpolnil predračun in ponudbene cene ni podal skladno s 16. členom razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik zahteval, da se ponudbena cena poda v končni letni vrednosti ponudbe, zato meni, da je izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe nedopustno spremenil ponudbo, naročnik pa je kršil zakonska pravila in načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 9. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe, opozarja na trditveno in dokazno breme ter pojasni, da je naročnik javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kar pomeni, da mu zagotovljena sredstva to omogočajo. Zagotovljena sredstva pa ne omogočajo oddaje naročila vlagatelju, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje drugače, saj nikjer ne navaja, da so zagotovljena sredstva višja od ocenjene vrednosti, ampak navaja le, da pri naročniku ni našel nobenih drugih dokumentov (izbrani ponudnik ob tem opozori, da iz zapisnika o vpogledu izhaja, da je vlagatelj zahteval vpogled le v njegovo ponudbo). Izbrani ponudnik še izpostavlja, da vlagatelj ni konkretiziral dokaznega predloga glede ugotovitve dejanske višine zagotovljenih sredstev. Izbrani ponudnik v zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe, odgovarja, da tudi vlagatelj sam navaja, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo samo v delu, kjer je bilo zahtevano, da poda ceno v končni letni ponudbeni vrednosti, medtem ko so ostale cene podane v mesečnih vrednostih, o tem pa tudi ne more biti dvoma, saj je izbrani ponudnik v vzorcu pogodbe jasno navedel, da je letna končna ponudbena vrednost z DDV 65.139,42 EUR, kar ustreza ceni iz predračuna, pomnoženi z 12. Izbrani ponudnik ob tem izpostavlja, da vlagatelj ni izkazal nastanka škode, saj se z ugotovitvijo pravilne ponudbene cene izbranega ponudnika končni vrstni red ponudnikov ni spremenil, poleg tega se po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije aktivna legitimacija lahko presoja le glede na položaj ponudnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 10. 10. 2012, pod št. 468/2012, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Povzame navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika ter pojasni, da je izračunal ocenjeno vrednost v skladu z zakonom in ta temelji na dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih, upoštevaje predvideno povprečno letno rast cen. Na podlagi tako določene ocenjene vrednosti je naročnik v Finančnem načrtu Psihiatrične bolnišnice Vojnik za leto 2012, ki je bil potrjen na 3. redni seji sveta zavoda z dne 28. 2. 2012, načrtoval sredstva za izvedbo javnega naročila. Iz Pregleda razpoložljivih sredstev za potrebe javnih razpisov, št. 10/2012-1 z dne 1. 3. 2012 je razvidno, da je za izvedbo storitev čiščenja zagotovljenih 58.500 EUR brez DDV oziroma 70.200 EUR vključno z DDV (konto 461908). Naročnik meni, da je ocenjeno vrednost naročila določil realno, kar dokazuje tudi podatek, razviden iz priloge k Informaciji o poslovanju Psihiatrične bolnišnice Vojnik za obdobje januar " julij 2012, ki je bil predstavljena na 5. redni seji sveta zavoda z dne 13. 9. 2012 in iz katerega izhaja, da je naročnik za opravljene storitve čiščenja v tem obdobju vlagatelju plačal 40.894,00 EUR z DDV, kar predstavlja v primerjavi z zagotovljenimi sredstvi indeks 99,86.

Naročnik je z vlogo z dne 11. 10. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 10. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Navaja, da naročnik očitno nima nobenih argumentov in dokazov, s katerimi bi lahko ovrgel trditve vlagatelja, saj v sklepu ni predstavil nobenih vsebinskih argumentov, ki bi potrjevali njegovo odločitev, ampak je le povzel navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika. Naročnik po mnenju vlagatelja ni uspel izkazati, da naj ne bi imel zagotovljenih sredstev, ampak ponavlja argumentacijo, ki se nanaša na izračun ocenjene vrednosti. Vlagatelj še opozarja, da se naročnik ni opredelil do navedb, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v prejeto spisovno dokumentacijo, iz katere izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 3. 7. 2012). Naročnik je po opravljenem preverjanju in dopolnitvi ponudb dne 14. 8. 2012, pod št. 385/2012, izdal odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ostale ponudbe pa je izločil kot nesprejemljive in nepopolne. Vlagatelj se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da naročnik pri ugotavljanju nesprejemljivosti njegove ponudbe napačno izhaja iz višine ocenjene vrednosti javnega naročila, ki je po mnenju vlagatelja nerealno določena, vlagatelj pa tudi predlaga, da se v revizijskem postopku ugotovi, kakšna so dejansko zagotovljena sredstva, s katerimi razpolaga naročnik v trenutku oddaje naročila. Vlagatelj se ne strinja tudi z odločitvijo naročnika v delu, ki se nanaša na izbor ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnikovo ravnanje v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja kot nesprejemljive in nepopolne, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nesprejemljiva ponudba tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Iz izpodbijane odločitve naročnika izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja (tako kot ostale tri ponudbe) izločil kot nesprejemljivo iz razloga, ker je ugotovil, da ponudbena cena presega zagotovljena finančna sredstva, ki jih ima naročnik na razpolago za izvedbo javnega naročila. Naročnik se je v nadaljnji obrazložitvi skliceval na višino ocenjene vrednosti javnega naročila (58.500,00 EUR brez DDV za eno leto oziroma 175.500,00 EUR brez DDV za tri leta) in pojasnil, da je podatek o višini ocenjene vrednosti navedel tudi v Sklepu o začetku postopka (št. 248/2012 z dne 15. 5. 2012), v obvestilu o naročilu (objavljenem na portalu javnih naročil dne 21. 5. 2012, pod št. objave JN5353/2012) in v razpisni dokumentaciji (6. člen Navodil za izdelavo ponudbe).

Državna revizijska komisija na podlagi navedene obrazložitve ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve ZJN-2, ker se je v zvezi z višino zagotovljenih sredstev skliceval na višino ocenjene vrednosti. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, da bi naročnik ponudbo vlagatelja izločil zato, ker bi njegova ponudbena cena presegla višino ocenjene vrednosti (kot to napačno razlaga vlagatelj), ampak zato, ker je presegla višino zagotovljenih finančnih sredstev, ki jih ima naročnik na razpolago za izvedbo javnega naročila, pri čemer je višina teh sredstev enaka višini ocenjene vrednosti. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da pojma (instituta) ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev za izvedbo naročila ne gre enačiti, na kar je opozorila že v več svojih odločitvah. Ocenjena vrednost je vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, in sicer tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ. Čeprav gre torej za dva različna instituta z različnim namenom, pa hkrati iz zakonskih določb ni mogoče podati zaključka, da višina ocenjene vrednosti ne bi smela biti enaka višini zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila.

V konkretnem primeru, kot že navedeno, je naročnik zagotovil sredstva za izvedbo naročila v enaki višini, kot je ocenil vrednost javnega naročila. Navedeno izhaja tudi iz pojasnila naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v katerem pojasni, kako je izračunal ocenjeno vrednost javnega naročila in na tej podlagi nato načrtoval sredstva za izvedbo naročila. To potrjuje tudi dokument naročnika "Pregled razpoložljivih sredstev" (št. 10/2012-1, izdan dne 1. 3. 2011), v katerem je navedeno, da je svet zavoda na svoji 3. redni seji dne 28. 2. 2012 potrdil finančni načrt zavoda za leto 2012, v finančnem načrtu pa je med drugim navedena tudi vrsta odhodkov "Prevozne, komunalne in storitve komunikacij" v skupnem predvidenem znesku (vključno z DDV) 168.000 EUR, odhodki oziroma potrebna sredstva pa so bila načrtovana na osnovi podatkov o stroških v preteklem letu in v skladu z načrtovanimi gibanji v letu 2012 (za potrebe javnih razpisov znašajo razpoložljiva sredstva v okviru konta 461908 " čiščenje v višini 70.200 EUR). V navedenem dokumentu je sicer omenjena višina zagotovljenih sredstev za eno leto, za katero pa, glede na to, da je enaka letni ocenjeni vrednosti javnega naročila, naročnik pa je pri ocenjeni vrednosti, ki jo določi za celotno (v konkretnem primeru triletno) obdobje izvajanja naročila, upošteval trikratno vrednost navedene vrednosti (kot to pojasni naročnik, je pri tem je upošteval dejansko celotno vrednost istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih, upoštevaje predvideno povprečno letno rast cen) mogoče podati zaključek, da je naročnik v tem trenutku predvidel zagotovljena sredstva v skupni višini 175.500,00 EUR brez DDV.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarja, da naročnik v trenutku oddaje ponudbe ne more razpolagati s podatkom, kakšna zagotovljena sredstva bo dejansko potreboval za celotno triletno pogodbeno obdobje, ker ne more razpolagati s podatkom o indeksom cen življenjskih potrebščin v prihodnje, s katerim bo, skladno z določili vzorca pogodbe, usklajeval pogodbeno vrednost. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v vzorcu pogodbe res predvidel rast pogodbene cene z indeksom cen življenjskih potrebščin, vendar pa je treba upoštevati, da gre za dogovor o usklajevanju pogodbene cene, katere pa prav tako, kot ocenjeno vrednost, ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi. Glede navedbe vlagatelja, da so vsi preostali ponudniki v konkretnem primeru podali ceno, ki presega ponudbeno ceno vlagatelja, zaradi česar je vlagatelj mnenja, da je naročnik ocenjeno vrednost določil nerealno, pa je treba izpostaviti, da navedba vlagatelja ne drži, saj je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, ki je ponudil ceno, ki ne presega višine zagotovljenih sredstev, kar pomeni, da zagotovljena sredstva naročnika omogočajo oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik pri ugotavljanju nesprejemljivosti njegove ponudbe kršil pravila ZJN-2, zato je s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitve, povezane z izborom ponudbe izbranega ponudnika, ker meni, da je ponudbena cena izbranega ponudnika podana v nasprotju z določili iz razpisne dokumentacije, izbrani ponudnik pa naj bi jo nato tudi nedopustno spremenil (zvišal), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala še s tem povezane revizijske očitke.

Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo izpostavi 16. člen Navodil za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v katerem je naročnik podal navodilo, da je treba v predračun (OBR-24) navesti veljavno ceno brez DDV na enoto in končno letno vrednost ponudbe, ki jo dobi tako, da cene pomnoži s količinami in tako dobljene vrednosti sešteje ter prišteje DDV.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik predračun (OBR-25 in ne OBR-24, kot to napačno navaja naročnik v navodilih), izpolnil tako, da je v tabelo pri vsaki postavki, ki je vsebovala s strani naročnika vnaprej pripravljene podatke (naziv prostora, lokacija, namembnost, vrsta tlaka, pogosto čiščenje in m2) vnesel ceno na enoto in skupno ceno, na koncu pa je navedel skupni znesek vseh postavk ("4523,571"), 20 % DDV ("904,7142") in skupaj vrednost z DDV ("5428,2852"). Naročnik je pri preverjanju ponudbe ocenil, da navedeni zneski predstavljajo končno mesečno vrednost ponudbe, ker pa tega dejstva ni mogel sam preveriti, je pisno (dne 7. 8. 2012) pozval izbranega ponudnika, da pojasni, katero končno vrednost ponudbe predstavlja znesek 5.428,29 EUR in da naj navede končno letno vrednost ponudbe v EUR. Izbrani ponudnik je z dopisom (z dne 8. 8. 2012) naročniku pojasnil, da je v predračunu navedel končno vrednost ponudbe v višini 5.428,29 EUR z DDV, ki predstavlja končno vrednost ponudbe na mesec, letna cena (12 mesecev) znaša brez DDV 54.282,852 EUR, letni znesek 20 % DDV znaša 10.856,57 EUR, končna letna vrednost ponudbe z DDV pa znaša 65.139,422 EUR.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje pritrjuje ugotovitvam vlagatelja, da izbrani ponudnik v predračunu ni navedel končne letne vrednosti ponudbe, kot je to naročnik navedel v 16. členu navodil. Vendar pa to, po oceni Državne revizijske komisije, ne predstavlja razloga, ki bi terjal izločitev ponudbe, oziroma to ne predstavlja podlage za ugotovitev, da je izbrani ponudnik po podanem pojasnilu ponudbe nedopustno spremenil (zvišal) končno ponudbeno ceno. Ne gre namreč prezreti, da naročnik v obrazcu predračuna nikjer ni navedel, katere vrednosti (mesečne, letne, triletne) ponudnik navede v tabelo in v končni znesek, zaradi česar je izbrani ponudniki (poleg njega pa še en ponudnik) najverjetneje spregledal navodilo naročnika v 16. členu navodil in menil, da je treba vpisati mesečne zneske ponujenih cen. Naročnik pa je lahko, tudi po oceni Državne revizijske komisije, že iz predračuna izbranega ponudnika sklepal, da te vrednosti predstavljajo mesečne zneske, poleg tega pa je izbrani ponudnik v vzorcu pogodbe (OBR-21), v 12. členu, vnesel skupno letno končno vrednost ponudbenega predračuna z DDV v višini 65.139,422 EUR (ki ustreza zmnožku v predračunu vpisane skupne mesečne cene 5.428,2852 x 12). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil, da v tem delu pojasni ponudbo, ni ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2, saj ta določba dopušča dopolnitev ponudbe, kolikor se s tem ne spremenijo določeni deli ponudbe (cena na enoto, vrednost postavke, skupna vrednost ponudbe, ponudba v okviru meril, del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter tisti elementi ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe). Zakon namreč ne izključuje položaja, ko ponudnik določeno navodilo naročnika spregleda, še posebej v primerih, kot je obravnavani, ko naročnik obrazca predračuna ni pripravil na način, da bi jasno bilo razvidno, da je treba vnesti letne ponujene zneske, ampak je glede tega podal navodilo v drugem delu razpisne dokumentacije, zaradi česar omogoča, da se takšne napake (pomanjkljivosti, pomote) odpravijo. Izbrani ponudnik v konkretnem primeru v navedenih delih ponudbe ni spremenil, ampak je zgolj pojasnil, kaj predstavljajo zneski v predračunu, čeprav je to že bilo jasno razvidno iz drugih delov ponudbene dokumentacije. Ob tem tudi ne gre prezreti dejstva, da je naročnik na enak način dopustil pojasnilo ponudbe še enemu ponudniku, ki je predračun razumel in izpolnil na enak način, kot izbrani ponudnik, zaradi česar naročniku tudi ni mogoče očitati neenakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj tudi v tem delu ni uspel dokazati naročnikovih kršitev in je revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Ker v revizijskem postopku niso bile ugotovljene kršitve naročnika, je Državna revizijska komisija primarni zahtevek vlagatelja po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila (z dne 14. 8. 2012, št. 385/2012), na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve. Ker Državna revizijska komisija v revizijskem postopku ni ugotovila niti hujših kršitev ZJN-2 ali ZPVPJN, tudi ni podlage, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZPVPJN in je s tem postavljeni podrejeni zahtevek vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

Ker je Državna revizijska komisija v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj, skladno z naročnikovim pravnim poukom v odločitvi z dne 14. 8. 2012, plačal takso v previsokem znesku, in sicer v višini 2.106,00 EUR (1 % od ocenjene vrednosti naročila z DDV), namesto 1.954,18 EUR (1 % od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika z DDV), vlagatelja obvešča, da bo ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse vlagatelju v znesku 151,82 EUR (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v postopku priglasil stroške za sestavo vloge z dne 6. 9. 2012, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato je zaključila, da stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni in je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26. 10. 2012
Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik
- MIV Servis, d.o.o., Maribor, Puhova ulica 15, Maribor
- Avbreht, Zajc in partnerji, odvetniška družba, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu
- v vednost: finančna služba, tu