018-300/2012 Elektro Maribor d.d.

Številka: 018-300/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Gradbena dela na SN KBV 20 KV RTP Dobrava - TP Hoče Slovenijales in SN KBV 20 KV RTP Dobrava - TP Hoče vas 2", ki ga je vložil vlagatelj Elektroinstalacije, Kaiser Franc s.p., Mihovce 47, Cirkovce (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.10.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.07.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 17.07.2012, pod št. objave JN 7747/2012.

Naročnik je dne 20.08.2012 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi G.P. Karahmet d.o.o., Bohovska ulica 9, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 24.08.2012 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vključno v korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom ter v vso naročnikovo dokumentacijo. Vpogled je bil opravljen dne 28.08.2012, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila dne 30.08.2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Kot pojasnjuje vlagatelj, je naročnik njegovo ponudbo izločil iz razloga, ker naj ne bi izpolnil referenčne zahteve, v skladu s katero bi moral vsaj en objekt izkazati v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR.
Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik spremenil obrazec OBR-12, iz tega obrazca pa izhaja, da je morala biti referenca pridobljena v zadnjih treh letih, da se mora nanašati na gradbena dela iz javnega naročila, da morajo biti dela zaključena ter izvedena kvalitetno in korektno, da mora biti znotraj reference vsaj en objekt izkazan v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR in da se mora nanašati na področje komunalne infrastrukture znotraj Evropske unije.
Vlagatelj še zatrjuje, da je iz njegove ponudbe razvidno, da je za Elektro Celje d.d. po pogodbi št. 59192, v letih 2010 in 2011 opravil za 192.169,55 EUR (brez DDV) del. Navedeno je ugotovil tudi naročnik tekom preverjanja reference, saj mu je družba Elektro Celje d.d. potrdila, da so bila dela v skupni vrednosti 192.169,55 EUR (brez DDV) uspešno opravljena. Iz navedenega odgovora tudi izhaja, da je v tej vrednosti zajetih več objektov, od katerih sta dva večja (DV Rimske toplice v vrednosti 62.735,40 EUR brez DDV in TP Juvanje v vrednosti 48.652,43 EUR brez DDV). Ker je naročnik v obrazcu OBR-12 zahteval najmanj en objekt v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR (kar pomeni, da je zahteval enega ali več objektov), zatrjuje vlagatelj, je bila njegova ponudba izločena nezakonito.
Vlagatelj zatrjuje, da je njegova razlaga skladna tudi z drugimi deli razpisne dokumentacije in pojasnjuje, da je predložena referenca primerljiva konkretnemu predmetu javnega naročila. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik oddaja gradbena dela na dveh objektih, kar pove že ime naročila. Iz navedenega razloga je naročniku takšno referenco tudi ponudil. Vlagatelj poudarja, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti in izločil njegovo ponudbo, čeprav je skoraj identična razpisanemu predmetu. Kolikor temu ni tako in bi bilo potrebno pogoj razlagati drugače, pa je pogoj postavljen v nasprotju s temeljnimi načeli in nepovezan s predmetom, vlagatelj pa pred potekom roka za oddajo ponudb takšnega pogoja ni mogel izpodbijati, saj ga naročnik šele po sprejemu odločitve tolmači in navaja drugače.
Če je z eno pogodbo pridobil referenco za dva večja in več manjših objektov v skupni vrednosti 192.169,55 EUR brez DDV, poudarja vlagatelj, je sposoben izvesti tudi razpisano gradnjo, ki je sestavljena iz dveh večjih objektov. Če se bo izkazalo, da je sporen pogoj zapisan nejasno, opozarja vlagatelj, pa se ga ne bi smelo interpretirati v njegovo škodo. Vlagatelj navaja tudi, da ga je naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom obravnaval neenakopravno. Vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti tudi njegova ponudba ob dejstvu, da je bila ponudba izbranega ponudnika označena kot popolna, čeprav ima vrsto primerljivih napak, obravnavana kot popolna.
Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik nima referenc za storitve gradbenih del, ki so predmet javnega naročila, saj je predložil reference družbe Telemach d.o.o., ki ni javni naročnik, prav tako njegove reference niso istovrstne. Razpisani kablovodi so kablovodi srednje napetosti 20.000 voltov, reference izbranega ponudnika pa znašajo maksimalno 230 voltov (šibki tok).
Vlagatelj še navaja, da je naročnik referenčen pogoj v obrazcu OBR-12 iz (prvotnih) 200.000,00 EU, s spremembo razpisne dokumentacije znižal na 100.000,00 EUR. Ker pa tega ni storil tudi v točki 2.12.5, je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz tega razloga, saj njegove reference ne dosegajo zahtevane višine.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in zahteva povračilo stroškov v višini vplačane takse.

Naročnik je dne 21.09.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je iz razloga, ker iz referenčnega potrdila, ki ga je predložil vlagatelj, ni bilo razvidno, ali gre za najmanj en objekt v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR, družbo Elektro Celje d.d. pozvall k obrazložitvi. Ker iz prejetega pojasnila izhaja, da gre za dva večja objekta (DV Rimske toplice v vrednosti 62.735,40 EUR brez DDV in TP Juvanje v vrednosti 48.652,43 EUR brez DDV) in da preostanek vrednosti pogodbe zajema več manjših objektov, je vlagateljevo ponudbo izločil.
Naročnik zatrjuje, da je zahteva v spornem delu zapisana jasno in nedvoumno, kar potrjujejo tudi reference ostalih petih ponudnikov, ki vse ustrezajo njegovim zahtevam. V kolikor vlagatelj referenčne zahteve ni razumel, pa bi lahko zaprosil za pojasnilo.
Naročnik še navaja, da se ne strinja z vlagateljem, da gre v obravnavanem primeru za gradbena dela na dveh objektih. Kot zatrjuje naročnik, gre pri razpisani gradnji za gradbena dela na enem večjem objektu, kar bi moral biti vlagatelj sposoben oceniti. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v okviru sporne reference v letih 2010 in 2011 opravljal gradbena dela na več manjših objektih, pri čemer so se te storitve izvajale na različnih lokacijah in ob različnih terminih, medtem ko gre pri predmetnemu javnemu naročilu (kot izhaja iz projektne dokumentacije) za en večji objekt, to so gradbena dela za en dvosistemski srednjenapetostni kablovod. Dela na objektu bodo potekala na isti lokaciji ob istem času, saj gre za en kabelski jarek, v katerega sta vzporedno položena dva kabelska sistema in se jih ne more obravnavati kot dva ločena objekta. Naročnikov pogoj je tako v celoti primerljiv in sorazmeren predmetu javnega naročila. Naročnik poudarja, da je zahteval referenco za najmanj en objekt v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR brez DDV, saj je s tem želel pridobiti usposobljenega izvajalca za razpisana dela.
Naročnik navaja, da iz njegovih izkušenj pri gradnji tovrstnih objektov izhaja, da je ponudnik, ki je izvedel le nekaj velikih in zahtevnih objektov, bolj usposobljen od tistega ponudnika, ki je izvedel več manjših objektov.
Naročnik navaja, da ni zahteval referenc, ki se nanašajo zgolj na javno naročanje. Tudi sicer je zahteval reference na področju komunalne infrastrukture znotraj Evropske unije in ne zgolj reference na področju elektroenergetskih objektov. Naročnik še navaja, da se vsa dela izvajajo pod njegovim nadzorom in v skladu z varnostnimi pravili za delo na energetskih postrojih, kar pomeni, da se vsa dela opravljajo v breznapetostnem stanju. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik zanj že izvajal in uspešno zaključil gradbena dela na srednjenapetostnih postrojih.
Naročnik še navaja, da je tekom roka za oddajo ponudb znižal kriterij referenc in s tem razširil krog potencialnih ponudnikov. Navedeno spremembo, poudarja naročnik, je objavil na Portalu javnih naročil dne 27.07.2012, z njeno objavo pa so začeli veljati novi pogoji.

Vlagatelj se je dne 26.08.2012 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj navaja, da se naročnik ni opredelil do njegovih očitkov, ki se nanašajo na napačno tolmačenje referenčnega pogoja niti na očitek, da je sporni pogoj v izpodbijani odločitvi tudi drugače zapisan.
Vlagatelj zatrjuje, da je že iz naziva javnega naročila razvidno, da gre za gradbena dela na dveh objektih - na srednjenapetostnem kablovodu 20 KV RTP Dobrava - TP Hoče Slovenijales in na srednjenapetostnem kablovodu 20 KV RTP Dobrava - TP Hoče vas 2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zapisal, da gre za dva objekta - dva kablovoda in dve transformatorski postaji, ki sta med seboj neodvisna. Iz projekta jasno izhaja, da ne gre za en kablovod, temveč za dva, kar izhaja iz točke 4.3.4 - Vključitev kablovodov v SN 20 KV omrežje in iz točke 4.4.8 PZI - Potek SN 20 KV kablovodov na vodovarstvenem območju.
Vlagatelj še navaja, da za dodatna pojasnila ni zaprosil iz razloga, ker spornega segmenta razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati drugače kot je zapisan.
Vlagatelj poudarja, da dejstvo, da nekateri ponudniki pogoj izpolnjujejo, še ne pomeni, da je razpisna dokumentacija jasna. Iz naročnikove zahteve, da se lahko reference nanašajo le na storitve gradbenih del, ki so predmet javnega naročanja, pa je razvidno, da se lahko nanašajo le na opravljene javno - naročniške storitve.
Vlagatelj navaja tudi, da je naročnik odločitev očitno sprejel na podlagi subjektivnih izkušenj, ki jih ima z izbranim ponudnikom in ne na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.09.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka (Državna revizijska komisija jo je prejela dne 28.09.2012).

Državna revizijska komisija je dne 17.10.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba pravilna in (posledično) popolna v smislu 17. in 20. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) oziroma ali je vlagatelj izpolnil referenčni pogoj iz točke 2.12.5 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Reference) in iz obrazca OBR 12 (Reference glavnega izvajalca). Vlagatelj prav tako zatrjuje, da je v istem delu nepopolna tudi ponudba izbranega ponudnika in da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika, obravnaval neenakopravno.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v katerem je prejel šest pravočasnih ponudb (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.08.2012). Iz obrazložitve izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument št. 12-DS/N-411/2012, z dne 20.08.2012) je razvidno, da je naročnik ponudbe razvrstil po edinem merilu najnižja cena (točka 2.15 razpisne dokumentacije), ter nato po izločitvi najugodnejšega ponudnika (vlagatelja) odločil, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku, ki je po ugotovitvah naročnika predložil drugo najugodnejšo in popolno ponudbo.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata pa je nepravilna (20. točka 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc določil v točki 2.12.5, v kateri je zapisal:

"Ponudnik mora predložiti dokazilo, da je v zadnjih treh (3) letih kvalitetno in korektno zaključil storitve gradbenih del, ki so predmet javnega naročila, najmanj enega (1) objekta v minimalni vrednosti 200.000,00 EUR na področju komunalne infrastrukture znotraj EU."

Naročnik je identično zahtevo zapisal tudi v obrazec OBR-12, kamor so morali ponudniki vpisati referenčna dela (s podatki o objektu in št. pogodbe, letom izvedbe, vrednostjo del brez DDV in kontaktno osebo naročnika del). Naveden obrazec z oceno o tem, ali so bila (vpisana) referenčna dela "izvedena z oceno pozitivno t.j. izvedena skladno s pogodbo in terminskim planom ter da je naveden objekt v obratovanju in obratuje brez napak" sta morala podpisati in žigosati tako ponudnik kot tudi naročnik izvedenih del.

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, je naročnik citirano referenčno zahtevo spremenil v delu, ki se nanaša na višino minimalne vrednosti, ki jo je po novem določil v (nižji) vrednosti 100.000,00 EUR. Navedena sprememba razpisne dokumentacije je bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 27.07.2012, pod št. objave JN 8182/2012.

Iz citiranega določila razpisne dokumentacije in z upoštevanjem navedene spremembe je mogoče ugotoviti, da so bili ponudniki dolžni ponuditi referenčna dela o izvedenih gradnjah z naslednjo vsebino:

- referenčne gradnje morajo biti kvalitetno zaključene,
- referenčne gradnje morajo biti vsebinsko primerljive z razpisanimi oziroma morajo biti opravljene na področju komunalne infrastrukture znotraj Evropske unije,
- referenčne gradnje morajo biti opravljena v obdobju zadnjih treh let,
- predložena mora biti (vsaj ena) referenca, ki se nanaša na najmanj en objekt v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR.

Iz izpodbijane odločitve izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker predložene reference niso izpolnile pogoja izvedbe gradbenih del vsaj enega objekta v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR.

Med strankama v tem postopku dejansko stanje ni sporno. Naročnik in vlagatelj sta si edina v tem, da je vlagatelj v obrazec OBR-12 vpisal (le eno) referenco, ki mu jo je, kot uspešno izvedeno, potrdil naročnik Elektro Celje d.d. Referenca se nanaša na izvedbo zemeljskih del po pogodbi št. 59192. Referenčna dela so bila opravljena znotraj zahtevanega obdobja, v višini 192.169,55 EUR brez DDV. Ravno tako sta si naročnik in vlagatelj edina v tem, da je v navedeni vrednosti zajetih več objektov, od katerih sta dva večja (DV Rimske toplice v vrednosti 62.735,40 EUR brez DDV in TP Juvanje v vrednosti 48.652,43 EUR brez DDV) in da preostanek vrednosti pogodbe zajema več manjših objektov. Naročnik in vlagatelj pa se ne strinjata, ali je vlagatelj z navedeno referenčno gradnjo izpolnil (tudi) naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na zahtevano višino. Naročnik trdi, da vpisana referenca ni izpolnila njegove zahteve gradbenih del vsaj enega objekta v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR. Nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da je potrebno naročnikovo zahtevo v spornem segmentu ("vsaj enega objekta v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR") interpretirati na način, da je naročnik zahteval enega ali več objektov v skupni navedeni višini, da je referenca skladna z naročnikovo zahtevo pa po vlagateljevemu prepričanju, izhaja tudi iz dejstva, da je primerljiva konkretnemu predmetu javnega naročila, ki se prav tako nanaša na gradbena dela na dveh objektih.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Iz spornega segmenta razpisne dokumentacije namreč jasno in nedvoumno izhaja, da se morajo referenčna dela nanašati na najmanj en objekt v višini 100.000,00 EUR (na ta način so zahtevo, kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, razen vlagatelja, razumeli vsi preostali ponudniki). Povedano drugače. Referenčna gradnja se je sicer lahko nanašala na več objektov, vendar pa je morala vrednost vsaj enega izmed njih znašati vsaj 100.000,00 EUR. Ker nobeden izmed objektov, ki so bili izvedeni znotraj ponujene vlagateljeve reference te višine ni dosegel, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da predmet konkretnega spora ni ugotavljanje zakonitosti (ustreznosti) posameznih zahtev/navodil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, temveč ugotavljanje, ali vlagateljeva ponudba te zahteve izpolnjuje. Zgolj takšno ponudbo je namreč mogoče označiti za pravilno in popolno v smislu 17. točke in 20. točke 2. člena ZJNVETPS. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki 1.5 razpisne dokumentacije - Pojasnila razpisne dokumentacije). Če je vlagatelj menil, da sporna zahteva ni sorazmerna razpisanemu predmetu oziroma v kolikor je menil, da je ponudnik, ki je v okviru ene reference zgradil več manjših objektov (četudi noben izmed njih ne dosega vrednosti 100.000,00 EUR), ravno tako usposobljen kot ponudnik, ki je zgradil enega ali več objektov (ki navedeno vrednost presegajo), pa bi moral vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelj tudi zatrjuje, "da bi morala biti njegova ponudba ob dejstvu, da je bila ponudba izbranega ponudnika označena kot popolna, čeprav ima vrsto primerljivih napak, obravnavana kot popolna", je Državna revizijska komisija obravnavala tudi vlagateljeve preostale očitke, ki se vsi nanašajo na reference izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja iz treh razlogov - ker je predložil reference družbe Telemach d.o.o., ki ni javni naročnik, ker reference niso istovrstne in zato, ker nobena izmed njih ne dosega zahtevane višine.

Tudi z navedenimi očitki vlagatelja se ni mogoče strinjati. Ker naročnik ni zahteval, da morajo biti reference pridobljene zgolj v predhodno izvedenih postopkih oddaje javnih naročil (oziroma pri javnih naročnikih), Državna revizijska komisija prvemu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Naročnik je zahteval, da mora biti referenčne gradnje vsebinsko primerljive z razpisanim (in ne, kot zatrjuje vlagatelj, da morajo biti istovrstne razpisanemu predmetu), njihovo vsebino pa je natančneje definiral le z zahtevo, da se morajo nanašati na komunalno strukturo znotraj Evropske unije. Ker je izbrani ponudnik ponudil tri (samostojne) reference, od katerih se vse nanašajo na izgradnjo kabelsko komunikacijskega omrežja (torej na področje komunalne infrastrukture) in ker so bili vsi trije referenčni objekti zgrajeni znotraj Evropske unije (prvi je bil zgrajen v Spodnji Duplici, drugi v Dvorjanah in tretji v Pernicah), Državna revizijska komisija tudi vlagateljevemu očitku, da reference niso istovrstne, ni mogla slediti. Poleg tega so vse tri referenčne gradnje, ki jih je naročnik (družba Telemach d.o.o.) potrdil kot uspešne (kar pomeni, da so bila izvedena dela skladna s pogodbo in terminskim planom ter da so vsi trije objekti v obratovanju ter obratujejo brez napak oziroma reklamacij), izvedene v zahtevanem časovnem obdobju (leta 2009, 2010 in 2011), ravno tako pa iz referenčnega obrazca tudi izhaja, da vse tri dosegajo zahtevano vrednost (prva 137.000,00 EUR brez DDV, druga 105.000,00 EUR in tretja 111.000,00 EUR).

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov v višini vplačane revizijske takse (1.832,47 EUR). Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 22.10.2012




predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor
- Elektroinstalacije, Kaiser Franc s.p., Mihovce 47, Cirkovce
- G.P. Karahmet d.o.o., Bohovska ulica 9, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu