018-327/2012 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-327/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izvajanje pranja perila" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ITAG, d. o. o., Ljubljanska cesta 5, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 16. 10. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 18. 6. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6512/2012, in 21. 6. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 117-193917) še pred potekom prvotno določenega roka za predložitev ponudb (tj. 30. 7. 2012, do 12. ure) vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik s sklepom št. 84508-058-12/4 z dne 5. 9. 2012 ugodil tako, da "se spremenijo posamezni členi pogodbe, ki se nanašajo na pogodbeno ceno in trajanje veljavnosti pogodbe. Naročnik bo vse spremembe razpisne dokumentacije objavil na Portalu javnih naročil." Nato je naročnik poslal v objavo "obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku" (objava 17. 9. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10003/2012, in 22. 9. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 183-299507) in kot nov rok za predložitev ponudb določil 1. 10. 2012, do 12. ure, s to objavo na portalu javnih naročil pa je tudi spremenil posamezne določbe razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je 28. 9. 2012 priporočeno po pošti vložil nov zahtevek za revizijo in predlagal, da se "razveljavi popravek razpisne dokumentacije (številka objave JN10003/2012 in 2012/S 183-299507) v delu, ki se nanaša na rok za prejem ponudb in način določitve višine zavarovanja za resnost ponudbe oz. podredno, da" se "razveljavi postopek oddaje javnega naročila", uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik po spremembi razpisne dokumentacije določil prekratek rok za predložitev ponudb, s tem pa je omejil konkurenco med ponudniki, kršil 50. in 51. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), onemogočil pa je tudi pridobitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, saj je treba višino tega zavarovanja izračunati od ponudbene vrednosti z vključenim DDV. Vlagatelj še predlaga, da naročnik v novem postopku oddaje javnega naročila "pri zahtevi po predložitvi garancije za resnost ponudbe naročnik sam definira fiksno višino zneska garancije za resnost ponudbe in le-te ne veže na 10% ponudbene vrednosti, ker je v nasprotnem primeru onemogočeno do dneva javnega odpiranja ponudb varovanje ponudbene vrednosti kot poslovne skrivnosti, saj je v takem primeru potrebno na banki oz. zavarovalnici razkriti vrednost ponudbe".

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 84508-058-12/8 z dne 9. 10. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da je spremenil samo posamezne člene pogodbe, ki so se nanašale na dolžino trajanja pogodbe in fiksne cene predvidene mesečne količine opranega suhega perila, vlagateljevi očitki o roku za predložitev ponudb pa so pavšalni, popravki pa niso take narave, da bi pomenile poseg v celotno razpisno dokumentacijo do take mere, da bi to zahtevalo, da naročnik postavi nov 40-dnevni rok za pripravo in oddajo ponudbe. Naročnik še navaja, da je nov rok za predložitev ponudb tudi primeren in dovolj dolg za pridobitev finančnega zavarovanja, določitev načina izračuna višine finančnega zavarovanja je v korist ponudnikov, banke in zavarovalnice pa so skladno s področno zakonodajo zavezane spoštovati poslovne skrivnosti svojih komitentov.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 84508-058-12/8 z dne 10. 10. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestili o javnem naročilu in njuni spremembi, razpisno dokumentacijo ter prejšnji vlagateljev zahtevek za revizijo in prejšnjo naročnikovo meritorno odločitev o zahtevku za revizijo. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik določil primeren rok za predložitev ponudb, sporna pa so tudi naročnikova ravnanja v zvezi z določitvijo finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila (točka IV.1.1 obvestil o javnem naročilu; 1. točka Spošnih navodil ponudnikom, str. 3 razpisne dokumentacije), ocenjena vrednost javnega naročila pa presega 200.000 eurov brez DDV [alinea b 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 upoštevajoč Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L 319 z dne 2. 12. 2011) v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZJN-2 in podatki, objavljenimi na http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/sistem_javnega_narocanja/koristne_informacije_za_javno_narocanje/#c3037].

Naročnik je obvestili o javnem naročilu poslal v objavo v Dodatek k Uradnemu listu Evropske unije in na portal javnih naročil 18. 6. 2012 (točka VI.5 obvestil o javnem naročilu), pred potekom roka za predložitev ponudb, ki je bil določen do 30. 7. 2012, do 12. ure (točki IV.3.4 obvestil o javnem naročilu), pa je prejel zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal 4. člen vzorca pogodbe (str. 58"59 razpisne dokumentacije), ki se (je) nanaša(l) na pogodbeno ceno, in 9. člen vzorca pogodbe (str. 62"63 razpisne dokumentacije), ki se (je) nanaša(l) na veljavnost pogodbe. Iz prejšnjega zahtevka za revizijo izhaja, da se je vlagatelj z nekaterimi deli 4. in 9. člena vzorca pogodbe strinjal, iz prejšnje meritorne odločitve o zahtevku za revizijo pa izhaja, da se je naročnik odločil, da zahtevku za revizijo ugodi in spremeni le nekatere dele izpodbijanih določb razpisne dokumentacije, saj se z nekaterimi vlagateljevimi očitki ni strinjal. Kot izhaja iz točke VI.4 "obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku" (objava 17. 9. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN10003/2012), je naročnik spremenil 4. in 9. člen vzorca pogodbe in določbe glede finančnih zavarovanj, pri čemer se nekateri deli 4. in 9. člena vzorca pogodbe in določbe glede finančnih zavarovanj vsebinsko niso v ničemer spremenile. Naročnik je določil nov rok za predložitev ponudb.

Vlagatelj navaja, da je popravljena razpisna dokumentacija taka, da jo šteje za novo razpisno dokumentacijo, saj tudi njemu in ne le več dosedanjemu izvajalcu omogoča sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, zato bi moral naročnik določiti rok za predložitev ponudb najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo v Uradnem listu Evropske unije, kot je zahteva iz 51. člena ZJN-2 glede na prvi odstavek 50. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik predmeta javnega naročila ni spremenil ali določil na novo, tega pa vlagatelj niti ne zatrjuje. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj ni navedel nobenega konkretnega, na objektivnih elementih utemeljenega argumenta, zakaj je treba razpisno dokumentacijo šteti za novo razpisno dokumentacijo, saj to, da lahko v postopku oddaje javnega naročila sodeluje tudi vlagatelj, tega še ne utemeljuje in niti ne dokazuje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj glede na 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN preveč na splošno utemeljuje zahtevek za revizijo, da bi moral naročnik upoštevati minimalni rok iz 51. člena ZJN-2 tudi po spremembi razpisne dokumentacije. Če pa je zahtevek za revizijo treba razumeti tudi v smeri, da je sicer tudi rok 14 dni po objavi spremembe na portalu javnih naročil oziroma 9 dni po objavi spremembe v Dodatku v Uradnem listu Evropske unije za pripravo ponudbe prekratek, ker bi moral naročnik prvotno določeni rok podaljšati za dalj časa, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj glede na 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo utemeljuje tudi v tej smeri preveč na splošno.

Vlagatelj sicer zatrjuje, da je "za pripravo tako obsežne in zahtevne ponudbe" "potrebno vsaj nekaj tednov", vendar ne navaja, v čem mora biti ponudba "tako obsežn[a]" in v čem je "tako zahtevn[a]". Da bi bila razpisna dokumentacija obsežna, vlagatelj niti ne navaja, da pa bi bila razpisna dokumentacija zahtevna, je mogoče povezati le z vlagateljevo trditvijo glede izračuna višine finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki ga naročnik zahteva v višini 10 % od ponudbene vrednosti z DDV. Vendar vlagatelj le z zatrjevanjem nezmožnosti pridobitve finančnega zavarovanja do spremenjenega roka za predložitev ponudb ne more tudi dokazati, da je naročnik določil prekratek rok za predložitev ponudb. Ne glede na odgovor, ali bi se vlagatelj lahko upravičeno skliceval na postopek pridobivanja finančnega zavarovanja za resnost ponudbe zase pri svoji banki ali zavarovalnici (torej subjektivni elementi) ali pa bi bilo treba izhajati iz pravil postopkov pridobivanja finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne glede na osebo ponudnika (torej objektivni elementi), vlagatelj ni predložil nobenega dokaza, ni pa niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, s katerimi bi dokaz(ov)al čas pridobivanja finančnega zavarovanja za resnost ponudbe pri banki ali zavarovalnici.

Vlagatelj še oporeka načinu izračuna višine finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 14.1 obrazca 2 Dodatek k navodilom ponudnikom (str. 50"51 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik kot instrument zavarovanja za resnost ponudbe v ponudbi predložiti nepreklicno, brezpogojno finančno zavarovanje (bančno garancijo ali garancijo zavarovalnice) "v višini 10 (deset) % (odstotkov) od ponudbene vrednosti ponudbe z vključenim DDV", te zahteve pa ni spremenil ne z odgovori na vprašanja, objavljenimi na portalu javnih naročil, ne z objavo spremembe razpisne dokumentacije po vloženem prvotnem zahtevku za revizijo. Vlagatelj te določbe razpisne dokumentacije ni izpodbijal s predhodno vloženim zahtevkom za revizijo, zato je glede na prvi odstavek 16. člena ZPVPJN prekludiran z navajanjem te kršitve. Prvi odstavek 16. člena ZPVPJN namreč določa, da "če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev". Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da je že naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo opozoril na to, da zavarovalnice in banke zavezuje zakonska dolžnost po varovanju zaupnih podatkov, za morebitne kršitve pa so določene pravne posledice. Ker je Državna revizijska komisija upoštevala navedeno, ni posebej ugotavljala, ali vlagatelj, ker izpostavlja varovanje ponudbene vrednosti kot poslovno skrivnost do dneva javnega odpiranja ponudb, naročniku dejansko očita kršitev četrtega odstavka 22. člena ZJN-2, do katere pa v obravnavanem primeru sicer tudi ni moglo priti, ker vlagatelj naročniku še ni predložil ponudbe. Iz četrtega odstavka 22. člena ZJN-2 namreč izhaja, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe (poudarila Državna revizijska komisija) varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 16. 10. 2012

Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- ITAG, d. o. o., Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.