018-262/2012 Občina Rečica ob Savinji

Številka: 018-262/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Izgradnja povezovalne ceste in nadomestnega mostu čez Savinjo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAP TRADE d.o.o., Špindlerjeva cesta 2 c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA REČICA OB SAVINJI, Rečica ob Savinji 55, Rečica ob Savinji (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.06.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji. Naročnik je dne 18.07.2012 k oddaji ponudb povabil vse tri ponudnike iz predhodno neuspešno končanega odprtega postopka.

Naročnik je dne 02.08.2012 z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika II vse tri ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom MarkoMark d.o.o., Podbrežje 6 a, Videm pri Ptuju ter Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27 a, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana in Strabag, gradbene storitve d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 09.08.2012). Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva in nepopolna.

Vlagatelj pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za postopek, ki svojo legitimacijo črpa v predhodno neuspešno izvedenem odprtem postopku. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik razpisne dokumentacije ni spreminjal in navaja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je uvedba v posel predvidena najkasneje do 30.06.2012, zaključek del pa do 30.10.2012. Vlagatelj navaja, da navedenih rokov ni več mogoče doseči, zaradi česar naročnik ne more zakonito in nepristransko oddati javnega naročila.

Vlagatelj navaja, da iz 4. točke Sklepa o začetku postopka izhaja, da naj bi imel naročnik za razpisano gradnjo 1.360.530,00 EUR zagotovljenih sredstev, iz vpogleda v uradne dokumente naročnika (proračun za leto 2012/2013 ter načrt razvojnih programov) pa je razvidno, da ima naročnik v letu 2012 zagotovljenih le 1.041.000,00 EUR. Glede na navedeno višino zagotovljenih sredstev pa bi morala biti ponudba izbranega ponudnika kot nespremenljiva izločena. Vlagatelj še navaja, da naročnik nima zagotovljenih niti sredstev Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, saj bi moral za pridobitev teh sredstev z deli končati najkasneje do 30.09.2012. Tako nesporno izhaja, da je tudi ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva. Ker pa je ponudnike obravnaval diskriminatorno in neenakopravno je ta dejstva pri izbranemu ponudniku spregledal. Naročnik je očitno skušal sredstva zagotoviti preko sprememb načrta razvojnih programov, pri čemer je iz zapisnika 17. redne seje občinskega sveta razvidno, da ni sprejel pravega sklepa, zaradi česar sklep ne more imeti pravnega učinka. Vlagatelj še pripominja, da gre pri tem za spremembo proračuna, proračun in njegove spremembe pa se sprejema v obliki odloka. Zgolj sklep občinskega sveta ni nikakršna pravna podlaga župana, da bi smel (en dan po seji občinskega sveta) sprejeti sklep o začetku postopka. V kolikor bi bil sklep občinskega sveta zakonit in pravilen, kar glede na prej navedeno ni, bi lahko začel učinkovati šele po javni objavi oziroma z dnem preteka vakacijskega roka. Vlagatelj še navaja, da iz 109. člena statuta občine izhaja, da morajo biti odloki in spremembe objavljeni v Uradnem listu RS in prično veljati 15. dan po objavi. Enako pa določa tudi 82. člen poslovnika občinskega sveta.
Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve iz 6. točke (Ugotavljanje sposobnosti ponudnikov). Kot navaja vlagatelj, družba MarkoMark d.o.o. ni podala zahtevane izjave za pridobitev osebnih podatkov iz uradnih evidenc (OBR-4). Navedena družba je obrazec sicer žigosala, vendar ga ni tudi izpolnila.

Vlagatelj navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo vodilni partner udeležen s 45 % deležem, naročnik pa je v točki 6.6.1 15 izrecno zahteval, da mora ponudnik 20 % vseh del izvesti z lastnimi kadri. Tega pogoja vodilni partner ne izpolnjuje, saj ima le dva zaposlena. Iz priloge k obrazcu 6 pa je razvidno, da so v seznamu kadrov navedene tudi osebe, ki niso zaposlene pri nobenem izmed treh skupnih ponudnikov. Tudi družba Strabag AG, Podružnica Ljubljana, ki naj bi izvedla kar 45 % posla, nima zaposlenih. To pa pomeni, da naj bi navedeni družbi z le dvema zaposlenima izvedli 90 % razpisanih del. Le tretji partner zaposluje dovolj delavcev, vendar pa iz ponudbe izhaja, da naj bi izvedel le 10 % del.

Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik kot podizvajalca navedel družbo Nival Invest d.o.o., katera naj bi izvedla 26 % del, iz vpogleda v register te družbe pa izhaja, da navedena družba nima zaposlenih. V ponudbo pa prav tako ni predložene nobene avtorske ali kakršnekoli druge pogodbe, da bo podizvajalec angažiral zunanje sodelavce.

Vlagatelj navaja, da se izbrani ponudnik tudi ne more sklicevati na zaposlene v družbi Strabag AG, saj gre za tuje podjetje in tuje državljane, ki brez izpolnjevanja zakonskih pogojev, ki veljajo za tujce, ne morejo izvajati del v Republiki Sloveniji.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik prav tako ni izpolnil referenčnega pogoja iz točke 6.6.2, v skladu s katerim je moral ponudnik v zadnjih desetih letih sam ali s partnerji v skupni ponudbi izvesti gradnjo mostu na treh objektih, od tega je moral imeti vsaj eno referenco za gradnjo mostu s prednapetimi kabli v razponu najmanj 50 metrov. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil referenco za Nadvoz 0092-1, 4-2 na AC Slivnica - Draženci - Gruškovje. Vlagatelj k zahtevku za revizijo prilaga tehnično poročilo, iz katerega izhaja, da referenca ne izpolnjuje pogoja, saj so se dela izvajala na štirih razponih, in sicer 20 in 25 metrov. Prav tako pa navedenih del ni izvajal izbrani ponudnik pač pa je dela oddal v podizvedbo družbi Konstruktor NGR d.o.o.

Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu s točko 6.6.18 in ni navedel vseh podizvajalcev. Izbrani ponudnik je podpisal izjavo o izvajanju del (obrazec 11), kjer je navedel, da naj bi vsi partnerji skupaj izvedli 48 % vseh del, hkrati pa je ponudil le enega podizvajalca, ki naj bi izvedel 26,2 % vseh del.

Vlagatelj navaja, da ima vodilni partner izbranega ponudnika le dva zaposlena, njegov podizvajalec družba Nival Invest d.o.o. pa nobenega. Pri slednjemu gre očitno za družbo, ki ne posluje in je v 100 % lasti vodilnega partnerja. Izbrani ponudnik je s tem zavedel naročnika ter se izognil določilom razpisne dokumentacije o navajanju podizvajalcev, hkrati pa tudi določilu 72. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Izbrani ponudnik namreč zgolj pavšalno navaja, katera dela naj bi izvedel podizvajalec, in sicer brez podatkov, ki jih je zahtevala razpisna dokumentacija. Podizvajalec pa prav tako ni podpisal in žigosal obrazcev 13 in 14.

Vlagatelj še navaja, da naročnik ne more izbrati in primerjati ponudb, saj v postopku s pogajanji ni pridobil predračunov z enotnimi cenami po posamezni postavki. Naročnik je v 9. točki razpisne dokumentacije jasno navedel, da morajo ponudniki izpolniti cene za vse postavke popisa del, kar pa izbrani ponudnik ni storil. Vlagatelj še opozarja, da naročnik ni zapisal, da bodo morali ponudniki postavke ustrezno zmanjšati, na ta način pa lahko izbrani ponudnik postavke naknadno oblikuje kakor želi.

Vlagatelj še ugotavlja, da naročnik očitno ni preverjal predložene dokumentacije in je tako npr. spregledal, da je obrazec 6 predložen le s strani vodilnega partnerja. Navedbe iz tega obrazca pa so tudi nerazumljive in se razlikujejo glede na navedbe razpoložljivega kadra. Navedene osebe niso, razen prvih dveh, niti v delovnem razmerju s ponudniki, niti navedene pri podizvajalcih. Vrsta predloženih dokumentov, zaključuje vlagatelj, pa je tudi sicer žigosanih zgolj s strani vodilnega partnerja.

Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Izbrani ponudnik se je dne 20.08.2012 izjasnil do vlagateljevih navedb. Izbrani ponudnik navaja, da so vsi trije partnerji registrirani za izvedbo razpisanih del. Izbrani ponudnik navaja, da je družba MarkoMark d.o.o. priložila izpolnjen obrazec OBR-4. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da so imeli vsi skupni ponudniki že na dan oddaje ponudbe v delovnem razmerju zadostno število lastnih delavcev in da lahko več kot 20 % vseh del izvedejo z lastnimi delavci, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju.

Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je njegov podizvajalec Nival Invest d.o.o. registriran za opravljanje razpisane gradnje in je sposoben izvesti podizvajalska dela. Izbrani ponudnik za podizvajalca prilaga polletne podatke iz izkaza poslovnega izida za leto 2012.

Izbrani ponudnik navaja, da je družba MarkoMark d.o.o. predložila izjavo o referencah (OBR-7) in potrdilo (OBR-7a), iz katerih izhaja, da je družba Strabag AG zgradila nadvoz 0092-1, 4-2 na AC Slivnica - Draženci - Gruškovje. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da naročnik v točki 6.6.2 ni zahteval, da mora razpon med stebri na mostu znašati najmanj 50 metrov, temveč, da je most s prednapetimi kabli v razponu najmanj 50 metrov.

Izbrani ponudnik še navaja, da je družba MarkoMark d.o.o, priložila izpolnjena, podpisana in žigosana obrazca OBR-13 in OBR-14.

Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je postavko c (prepust) dodal v obrazec ponudbe, saj naročnik objekta prepust v rekapitulaciji obrazca 1 a ni navedel. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je s tem zgolj nazorneje prikazal, da je v rekapitulaciji del, poleg povezovalne ceste in nadomestnega mostu, zajel tudi izvedbo prepusta.

Izbrani ponudnik navaja, da so vsi podatki, ki se nanašajo na podizvajalca razvidni iz obrazcev OBR-13, OBR-14, OBR-2, OBR-3 in OBR-4. Izbrani ponudnik še navaja, da je za vsakega izmed partnerjev predložil vse zahtevane podatke.

Naročnik je dne 28.08.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik uvodoma ugotavlja, da vlagatelju v konkretnem primeru ne bi mogla nastati škoda, saj ne dokazuje, da je njegova ponudba sprejemljiva in tudi ne dokazuje, da je ponudba drugouvrščenega ponudnika nepopolna. Kljub temu, navaja naročnik, se je vsebinsko opredelil tudi do vlagateljevih očitkov.

Naročnik navaja, da je za zagotovitev finančnih sredstev odgovoren sam in da vlagatelju v zvezi s tem ne more biti kršena nobena pravica. Naročnik pojasnjuje višino zagotovljenih sredstev in zatrjuje, da je bil vlagatelj z njihovo višino seznanjen na vpogledu dne 16.07.2012.

Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj pomanjkljivo pregledal ponudbo izbranega ponudnika in da je vodilni partner izbranega ponudnika priložil obrazec OBR-4.

Naročnik se tudi ne strinja z izračunom vlagatelja, ki se nanaša na deleže izvajalcev in podizvajalcev. Naročnik navaja, da gre le za matematično predvidevanje deležev, iz katerega ni mogoče zaključiti, da niso navedeni vsi podizvajalci. Naročnik še navaja, da je obrazec OBR-14 priložen, prav tako pa je pravilno izpolnjen tudi obrazec OBR-13.

Naročnik zatrjuje, da so morali ponudniki izkazati vsaj eno referenco za gradnjo mostu s prednapetimi kabli v razponu najmanj 50 metrov in ne, da mora razpon med stebri znašati najmanj 50 metrov.

Naročnik navaja, da ima izbrani ponudnik v delovnem razmerju 5411 delavcev, s čimer je izpolnjena zahteva iz razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da so delavci pri ponudniku v delovnem razmerju za nedoločen čas, prav tako v zvezi s tem tudi ni zahteval dokazil in avtorskih pogodb. Naročnik navaja, da so morali ponudniki v primeru skupne ponudbe predložiti akt o skupni ponudbi, v katerem so opredeljena medsebojna razmerja.

Naročnik še pojasnjuje, da mu zakonodaja nalaga, da od ponudnikov zahteva zgolj navedbo podizvajalcev, podizvajalec pa tudi ni v nobenem odnosu z naročnikom in se v pogodbo o izvedbi del navaja le iz razloga neposrednih plačil.

Naročnik navaja, da je v razpisno dokumentacijo zapisal predvidene roke, v katerih morajo biti razpisana dela končana, rok izvedbe del pa znaša 4 mesece od podpisa pogodbe.

Naročnik pojasnjuje, da ni zahteval ponovne izpolnitve popisov temveč le končno ceno z vključenim popustom, ki so jo morali ponudniki vpisati v Ponudbeni predračun (OBR-1). Izbrani ponudnik je v obrazcu (OBR-1) posebej prikazal ceno za prepust, ostali ponudniki pa so to postavko vključili že v eno izmed postavk.

Naročnik še pojasnjuje, da ni zahteval od ponudnikov, da vpišejo podizvajalce v osnutek pogodbe.

Naročnik še pojasnjuje, da je lahko kadrovske in tehnične pogoje izpolnil eden izmed skupnih partnerjev, kar pomeni, da ni nobene potrebe, da bi ponudbo podpisali vsi partnerji.

Naročnik je z dopisom, z dne 04.09.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 05.09.2012, opredelil do naročnikove odločitve. Vlagatelj navaja, da se tudi naročnik zaveda, da v času sprejema sklepa o izvedbi postopka s pogajanji in ob sprejemu sklepa o izbiri ni imel zagotovljenih dodatnih sredstev v višini 350.030,00 EUR in bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nesprejemljivo. Vlagatelj vztraja, da je naročnik ravnal diskriminatorno, saj je pri ponudbi izbranega ponudnika spregledal, da je nesprejemljiva, njegovo ponudbo pa je kot nesprejemljivo izločil. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik nima veljavne pogodbe za zagotovitev manjkajočih sredstev in da je bil na vpogledu seznanjen zgolj z dejstvom, da naj bi imel naročnik zagotovljenih 1.041.030,00 EUR.

Vlagatelj navaja, da so morali ponudniki navesti obseg del, ki jih bodo izvedli sami, navesti pa so morali tudi vse podizvajalce. Vlagatelj zatrjuje, da je izkazal, da v ponudbi izbranega ponudnika niso navedeni vsi podizvajalci, saj odstotkovni deleži ne pokrijejo vseh del. Vlagatelj še navaja, da je naročnik namenoma spregledal, da gre pri družbi MarkoMark d.o.o. za inženiring podjetje z dvema zaposlenima, pri čemer nominiran podizvajalec nima niti enega zaposlenega. Vlagatelj poudarja, da se je vodilni partner zavezal, da bo obsežen del javnega naročila izvedel sam oziroma s podizvajalcem, pri čemer bi moral naročnik preveriti ali eden ali drug ali pa oba skupaj izpolnjujeta pogoje iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj se ravno tako ne strinja z naročnikom, da je obligatoren zgolj štirimesečni rok za izvedbo del in poudarja, da so jasno določeni tudi skrajni roki, ki jih ni več mogoče doseči.

Vlagatelj še navaja, da se naročnik spreneveda o pomenu termina razpon in dolžina, saj je jasno zahteval objekt s prednapetimi kabli v dolžini najmanj 50 metrov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Procesno upravičenje za vodenje (pred)revizijskega postopka je urejeno v določilu 14. člena ZPVPJN, ki aktivno legitimacijo priznava vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V skladu z navedeno določbo ZPVPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne gotovost, vendar obenem tudi ne zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

Vlagatelj mora torej za priznanje aktivne legitimacije izkazati, da ima interes za pridobitev naročila kot tudi, da mu zaradi kršitev, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, lahko nastane škoda. Ker je vlagatelj v predmetnem postopku s pogajanji predložil pravočasno ponudbo, je s tem nesporno izkazal interes za dodelitev naročila. Možnost nastanka škode pa se v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). Zakon za izkaz aktivne legitimacije zahteva (le) izkaz določene stopnje verjetnosti nastanka škode. Da bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana vsaj hipotetična vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve. Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

Pravilo o aktivni legitimaciji je povzeto iz pravovarstvenih smernic. Smernica 2007/66/ES v tretjem odstavku 1. člena določa, da morajo države članice zagotoviti revizijske postopke osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda. Iz besedila smernice (interest in obtaining a particular contract) je bolj kot iz določbe ZPVPJN razvidno, da je potrebno pri presoji aktivne legitimacije izhajati iz konkretnega (obstoječega) postopka oddaje javnega naročila. Utemeljevanje aktivne legitimacije z okoliščino, da bi lahko ponudnik naročilo pridobil v morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, zato načeloma ne pride v poštev.

Ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži nepopolno ponudbo, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa mu v primeru, kadar je v postopku bodisi ugotovljena pravilnost ugotovitve o nepopolnosti ponudbe bodisi ponudnik popolnosti svoje ponudbe sploh ne zatrjuje, ni mogoče priznati izkazovanja drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v ponudbi določenega ponudnika le-te ni mogoče obravnavati kot "popolne ponudbe" v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Takšnemu ponudniku aktivne legitimacije za uveljavljanje kršitev v zvezi s ponudbami, ki so jih v postopku oddaje javnega naročila predložili konkurenčni ponudniki, tudi na podlagi argumenta, da se realna stopnja verjetnosti nastanka škode kaže predvsem v možnosti nadaljnjega sodelovanja v morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali postopku s pogajanji, ni mogoče priznati. Možnost nastanka škode se mora namreč izkazovati z zatrjevanjem, da ima ponudnik (še vedno) možnost pridobiti posel znotraj določenega konkretnega postopka oddaje javnega naročila, ni pa mogoče o možnosti nastanka škode govoriti v primeru, kadar si ponudnik z vložitvijo zahtevka za revizijo prizadeva le razveljaviti celoten postopek oddaje javnega naročila, škodo pa izkazuje zgolj z možnostjo sodelovanja v morebitnem ponovljenem postopku ali postopku s pogajanji. Pravno varstvo se lahko v skladu z določbami ZPVPJN torej nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb. Aktivne legitimacije za začetek postopka revizije zato ni mogoče priznati vsaki osebi, ki želi pridobiti javno naročilo, temveč je dopustno od ponudnika zahtevati, da mora za njeno priznanje izkazati nastanek škode, ki je posledica naročnikovega protipravnega ravnanja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj v nobenem delu zahtevka za revizijo ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe, svojo aktivno legitimacijo pa utemeljuje zgolj z zatrjevanjem, da naj bi bila tudi ponudba izbranega ponudnika nepopolna (tudi) iz istovrstnega razloga, zaradi česar naj bi jo bil naročnik, ob upoštevanju načela enakopravnosti, dolžan izločiti iz postopka.

Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za nesprejemljivo in nepopolno, niti ne zatrjuje, da bi zaradi obstoja domnevnih istovrstnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, ob spoštovanju načela enakopravne obravnave, tudi njegova ponudba morala biti obravnavana kot popolna. Vlagateljev zahtevek za revizijo je usmerjen v zatrjevanje nesprejemljivosti in nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika in njeno izločitev iz postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenih razlogov vlagatelju, ob upoštevanju zgoraj zapisanih izhodišč, ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje predmetnega revizijskega postopka.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN vlagateljev revizijski zahtevek zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 11.10.2012


predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl.prav.
članica Državne revizijske komisija






Vročiti:

- OBČINA REČICA OB SAVINJI, Rečica ob Savinji 55, Rečica ob Savinji
- odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana
- MarkoMark d.o.o., Podbrežje 6 a, Videm pri Ptuju
- Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27 a, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana
- Strabag, gradbene storitve d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu