018-269/2012 Elektro Maribor, d.d.

Številka: 018-269/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek Šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila male vrednosti "Ločilniki in ločilna stikala" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TSN, d.o.o., Šentiljska cesta 49, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Martina Geč, Heroja Bračiča 14, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.10.2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 13.8.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.10.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Ločilniki in ločilna stikala". Javno naročilo je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. NMV3505/2011 z dne 28.10.2011.

Dne 11.1.2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila male vrednosti" št. 12-DS/N-11/2012.

Državna revizijska komisija je dne 11.4.2012 izdala Sklep št. 018-066/2012-3, s katerim je odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je izhajala iz naročnikovega dokumenta z dne 11.1.2012, razveljavila.

Naročnik je dne 24.7.2012 izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila male vrednosti" št. 12-DS/N-352/2012, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Tehmar, d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo najprej označil za formalno nepopolno, ker je ta ni ustrezno dopolnil, pa jo je označil za neprimerno in jo izločil.

Na poziv vlagatelja in izbranega ponudnika je naročnik dne 10.8.2012 tema omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.8.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi, da se ponudba izbranega ponudnika izloči kot nepopolna ter da se kot najugodnejšega ponudnika izbere njega. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj pojasnjuje, da ga je naročnik tekom postopka pozval k dopolnitvi ponudbene dokumentacije, to pa je tudi izvedel. Vlagatelj je naročniku tako predložil pooblastilo zakonitega zastopnika za podpis ponudbe s strani D.M. Imenovani je bil v času sestave ponudbene dokumentacije pri vlagatelju zaposlen kot vodja komerciale in je bil skladno s pooblastilom zakonitega zastopnika pooblaščen za podpis ponudbe že iz naslova njegove zaposlitve pri vlagatelju. Vlagatelj dodaja, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi bilo za podpis ponudbe potrebno predložiti posebno pooblastilo zakonitega zastopnika, zato je vlagatelj domneval, da to ni potrebno. To je potrdil tudi naročnik sam, in sicer v obrazložitvi odločitve z dne 11.1.2012. Vlagatelj poudarja še, da predmetna ponudba ni bila njegova prva, saj se prijavlja tudi na druge postopke oddaje javnih naročil. Zaradi navedenega je bilo naročniku delovnopravno razmerje podpisnika ponudbe znano, vlagatelju pa naročnik tudi ni nikoli očital domnevne formalne pomanjkljivosti ponudbe. V kolikor bi naročnik štel, da gre za takšno pomanjkljivost, bi moral vlagatelja na njeno odpravo pozvati že ob prvi poslani ponudbi. Prav tako je vlagatelj naročniku poslal s strani zakonitega zastopnika podpisan obrazec OBR-17, s katerim ta izjavlja, da ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, naštetih v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je naročniku poslal tudi dokaze, da imajo ponujeni ločilniki in ločilna stikala kontaktne dele bakrene, z zaščito izvedeno z nikljanjem ali srebrenjem, dokaze, da so ponujeni ločilniki in stikala primerni za zunanjo montažo, ter dokaz, da ozemljilni noži izpolnjujejo enake tehnične zahteve kot stikalo, h kateremu so prigrajeni. Vlagatelj je bil zato prepričan, da je njegova ponudba v celoti formalno popolna, saj od naročnika tudi ni prejel nobenega poziva za njeno dodatno dopolnjevanje. Naročnik je pri vlagatelju opravil tudi ogled, s čemer se je lahko v celoti prepričal o vlagateljevem izpolnjevanju razpisnih pogojev. Po prejemu vlagateljeve dopolnitve in po opravljenem ogledu pa je naročnik sprejel odločitev, s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, vlagateljevo ponudbo pa je izločil. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik v obrazložitvi svoje odločitve ni argumentiral svojega stališča o neustreznosti vlagateljeve ponudbe, saj ni pojasnil, v čem naj bi sploh obstajale pomanjkljivosti v ponudbeni dokumentaciji. Ker je vlagatelj to ustrezno dopolnil skladno z naročnikovim pozivom, naročnik pa je opravil tudi ogled vlagateljeve proizvodnje, je naročnikova odločitev arbitrarna in povsem neobrazložena. Vlagatelj se do nje ne more niti konkretno opredeliti, saj ne ve, kakšno neustreznost mu naročnik sploh očita. Vlagatelj s tem v zvezi opozarja na 324. in 339. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se uporabljajo na podlagi 13. člena ZPVPJN. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik argumentirano pojasniti svoj zaključek o neustreznosti vlagateljeve ponudbe oziroma njene dopolnitve ter razloge za njeno izločitev iz postopka. Naročnik tega ni storil, zato je njegova odločitev nezakonita. Naročnik tudi ni upošteval napotkov Državne revizijske komisije, saj je odločitev o izbiri drugega ponudnika sprejel arbitrarno in brez ustreznega preverjanja vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj poudarja še, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in neustrezna ter neprimerna za nadaljnjo obravnavo, saj v njej obstajajo formalne nepravilnosti. Vlagatelj tako izpostavlja, da ponudba izbranega ponudnika ni zapečatena s pečatnim voskom, kot je bilo to zahtevano, temveč z nalepko in žigom ponudnika, da je vzorec pogodbe izbranega ponudnika le parafiran, ne pa tudi žigosan, kot bi to sicer moral biti, ter da iz obrazca št. 12 " REFERENCE ni razvidna številka pogodbe, prav tako pa je obrazec v celoti pomanjkljivo izpolnjen. Vlagatelj izpostavlja tudi, da ni imel možnosti vpogleda v rubriko 7. vlagateljeve ponudbe (tehnična specifikacija), vendar pa dvomi, da so ponujeni proizvodi skladni s predloženimi certifikati. Vlagatelj izpostavlja tudi, da obstaja možnost pristranskega odločanja, saj je bil za predsednika naročnikove komisije za izbiro najugodnejšega ponudnika imenovan D.Ć., ki je po vlagateljevih podatkih nekdanji zaposleni pri izbranem ponudniku.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 5.9.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je vlagatelja pozval k odpravi skupno petih formalnih pomanjkljivosti njegove ponudbe, in sicer ga je pozval naj mu predloži s strani zakonitega zastopnika podano pooblastilo za podpis ponudbe, s strani zakonitega zastopnika podpisan obrazec OBR-17, dokazilo, da imajo ločilniki in ločilna stikala kontaktne dele bakrene, z zaščito z nikljanjem ali srebrenjem, dokazilo, da so ločilniki in ločilna stikala primerni za zunanjo montažo, ter dokazilo o tem, da ozemljilni noži izpolnjujejo enake tehnične zahteve kot stikalo, h kateremu so prigrajeni. Vlagatelj je pravočasno posredoval svoje dopolnitve, pri čemer pa je naročnik ugotovil, da je bila ustrezna le dopolnitev tretje in četrte izmed predstavljenih zahtev. Dopolnitev ponudbe glede prve in druge zahteve ni bila ustrezna, saj iz nje ni bilo jasno in nedvoumno razvidno, da je D.M. v času oddaje ponudbe imel pooblastilo vlagateljevega zakonitega zastopnika za podpis ponudbe. Iz pooblastila, ki je bilo predloženo v okviru dopolnitve, pa izhaja tudi, da to ni bilo izdano v času oddaje ponudbe. Dopolnitev ponudbe glede pete zahteve pa je bila neustrezna, ker iz nje ni bilo jasno in nedvoumno razvidno, da ozemljilni noži izpolnjujejo enake tehnične zahteve kot stikalo, h kateremu so prigrajeni. Naročnik dalje izpostavlja, da je imel vlagatelj od naročnika pravico zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, česar pa ni izkoristil. Naročnik ob tem sicer meni, da se je dovolj jasno in razumljivo opredelil do vlagateljeve ponudbe, saj jo je opredelil kot neprimerno, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) pa pojem neprimerne ponudbe jasno opredeljuje. Naročnik zavrača tudi navedbo o tem, da je odločitev o oddaji javnega naročila sprejel arbitrarno in brez preverjanja popolnosti ponudbe. Naročnik s tem v zvezi poudarja, da je skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije ponovno preveril prispeli ponudbi, jasno identificiral ponujene artikle, dokumentirano preveril njuno ustreznost zahtevam razpisne dokumentacije, dopustil in omogočil odpravo formalnih pomanjkljivosti ter zagotovil oddajo javnega naročila ponudniku s popolno ponudbo. Z navedbami, da je bil podpisnik vlagateljeve ponudbe pooblaščen za njen podpis že na podlagi zaposlitve pri vlagatelju, se naročnik ne strinja. Naročnik ne pozna vlagateljevih internih aktov, vlagatelj pa tudi po pozivu ni predložil niti generalnega pooblastila podpisniku ponudbe niti sistemizacije delovnih mest ali kakršnegakoli drugega internega akta, iz katerega bi naročnik razbral, da je bil podpisnik ponudbe v času njene oddaje pooblaščen za podpis vlagateljeve ponudbe. V nadaljevanju obrazložitve sklepa se naročnik opredeljuje do zatrjevane nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika " s tem povezane revizijske navedbe označuje za neutemeljene. Kot neutemeljene naročnik označuje tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na možnost njegovega pristranskega odločanja v postopku.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 6.9.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.

Vlagatelj je dne 11.9.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku. Ob tem je v postopek priglasil tudi dodatne stroške.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v neskladju z ZPP, saj je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da se določila ZPP, na katerega se sklicuje vlagatelj, skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, uporabljajo v postopkih pravnega varstva pri oddaji javnih naročil, tj. v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, in sicer glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Določila ZPP pa se, v nasprotju z drugačnim razumevanjem vlagatelja, ne uporabljajo v zvezi s samimi postopki oddaje javnih naročil, kot so urejeni v ZJNVETPS, saj omenjeni predpis podlage za uporabo ZPP ne daje. Glede vsebine odločitve o oddaji javnega naročila so naročniki tako dolžni upoštevati določila prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS, iz katerega izhaja, da mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo, ravno tako pa mora ponudnike opozoriti o možnem pravnem varstvu. Skladno z določili tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS lahko ponudnik, ki ni bil izbran, v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev njegove ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da iz dokumenta "Odločitev o oddaji naročila male vrednosti", št. 12-DS/N-352/2012, z dne 24.7.2012 (v katerem je vsebovana odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila), izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo najprej označil za formalno nepopolno, ker je ta (po mnenju naročnika) ni ustrezno dopolnil, pa jo je označil za neprimerno in jo izločil. Iz omenjenega dokumenta izhaja tudi, da je naročnik naročilo posledično oddal edinemu preostalemu ponudniku, katerega ponudbo je označil kot popolno. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik izpodbijano odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, obrazložil ter je navedel razloge zanjo, iz odločitve pa obenem izhajajo tako razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (njena nepopolnost), kot razlogi za izbor ponudbe izbranega ponudnika (edina preostala popolna ponudba). Na tem mestu obravnavanim revizijskim navedbam vlagatelja utemeljenosti tako ni mogoče priznati.

Vlagatelj dalje zatrjuje nezakonitost naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi nesporno, da je vlagateljevo ponudbo, vključno z obrazcem OBR-17, podpisala oseba D.M., ki ni vlagateljev zakoniti zastopnik.

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenim dejstvom že v svojem sklepu št. 018-066/2012-3 z dne 11.4.2012 ugotovila: "", da je celotno ponudbo izbranega ponudnika podpisala oseba D.M., pri čemer v tej ponudbi ni bilo navedeno nobeno dejstvo ali predložena nobena listina, iz katere bi izhajalo upravičenje osebe D.M. za podpis predložene ponudbe. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz odstopljene spisovne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik kakorkoli preverjal, na kakšni podlagi je oseba D.M. podpisala ponudbo izbranega ponudnika. Kot slednje Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je oseba D.M. podpisala tudi nekatere dele ponudbe izbranega ponudnika, ki jih je upravičen podpisati zgolj zakoniti zastopnik ponudnika " tako npr. izjavo o tem, da zakoniti zastopnik izbranega ponudnika ni bil obsojen zaradi (v razpisni dokumentaciji naštetih) kaznivih dejanj (OBR-17 " Izjava o izpolnjevanju pogojev). Da lahko takšno izjavo poda le zakoniti zastopnik sam, je Državna revizijska komisija že odločila npr. v zadevah 018-66/2009, 018-163/2009 itd. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v posledici navedenega ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna (18. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS)"".

Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno ugotavlja, da je bila vlagateljeva ponudba iz razloga, ker iz nje ni izhajalo upravičenje osebe D.M. za njen podpis, v trenutku predložitve formalno nepopolna. Državna revizijska komisija s tem v zvezi kot neutemeljene zavrača vlagateljeve revizijske navedbe, da bi naročnik za upravičenje osebe D.M. za podpis vlagateljeve ponudbe moral vedeti že na podlagi predhodnih postopkov oddaje javnih naročil, v katerih je sodeloval vlagatelj (upravičenje omenjene osebe za podpis ponudbe naj bi sicer izhajalo že iz njene zaposlitve pri vlagatelju). S tem v zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da sme naročnik, skladno z določili ZJNVETPS, javno naročilo oddati le ponudniku, katerega konkretna ponudba je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila označena kot popolna. Okoliščina, da naj naročnik v preteklih postopkih oddaje javnih naročil upravičenja osebe D.M. za podpis ponudbe ne bi preverjal, na predmetni (od ostalih ločen) postopek oddaje javnega naročila ne more imeti nikakršnega vpliva. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da se vlagatelj ne more utemeljeno sklicevati na naročnikovo poznavanje vlagateljevih internih aktov (oz. da mu ti niso znani), izpostavlja pa tudi, da vlagatelj na naročnikov poziv k dopolnitvi ponudbe ni predložil sistemizacije delovnih mest ali kakršnegakoli drugega internega akta, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, da je oseba D.M. pooblaščena za podpis ponudbe že na podlagi njene zaposlitve, temveč je (v nasprotju z zapisanim) predložil pooblastilo omenjeni osebi za podpis ponudbe.

Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno ugotavlja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba v trenutku njene predložitve ravno tako formalno nepopolna iz razloga, ker v njej predloženega obrazca OBR-17 ni podpisal vlagateljev zakoniti zastopnik.

Skladno z določili prvega odstavka 82. člena je bil naročnik vlagatelja tako upravičen in dolžan pozvati k dopolnitvi njegove ponudbe. To je naročnik z dopisom z dne 20.6.2012 tudi storil.

Na navedeni poziv je vlagatelj odgovoril z dopisom z dne 29.6.2012 v prilogi katerega je naročniku med drugim predložil pooblastilo za podpis ponudbe, dano osebi D.M., datirano z datumom 30.5.2012, ter izpolnjen in obrazec OBR-17, datiran z datumom 27.6.2012.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da predstavljena formalna nepopolnost vlagateljeve ponudbe kljub naročnikovemu pozivu ni bila odpravljena. Kot pravilno izpostavlja naročnik, je popolnost prejetih ponudb v postopku oddaje javnega naročila potrebno ugotavljati upoštevajoč trenutek poteka roka za oddajo ponudb " ponudba mora, glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila, vsebinsko izpolnjevati pogoje že v tem trenutku, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (77. člen ZJNVETPS) popolnoma brezpredmetna (tako Državna revizijska komisija npr. tudi v svojih odločitvah v zadevah št. 018-299/2010, 018-010/2011, 018-339/2011 itd.). Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru vlagatelj kljub naročnikovemu pozivu k dopolnitvi prvotno formalno nepopolne ponudbe te ni dopolnil tako, da bi iz nje izhajalo, da je bila oseba D.M. za podpis vlagateljeve ponudbe pooblaščena že na dan poteka roka za oddajo ponudb (tj. dne 18.11.2011). Vlagatelj ravno tako ni ustrezno odpravil formalne nepopolnosti ponudbe v zvezi z obrazcem OBR-17, saj je v okviru dopolnitve predloženi obrazec nastal po poteku roka za oddajo ponudb, iz njega pa tako ne izhaja izpolnjevanje pogojev, na katere se obrazec nanaša, na dan poteka tega roka. Ob upoštevanju določil prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS ("če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti") je bil naročnik vlagateljevo ponudbo posledično upravičen in dolžan izločiti, s tem povezane revizijske navedbe pa niso utemeljene.


Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja tudi, da obstaja možnost pristranskega odločanja, saj je bil za predsednika naročnikove komisije za izbiro najugodnejšega ponudnika imenovan D.Ć., ki je po vlagateljevih podatkih nekdanji zaposleni pri izbranem ponudniku. Smiselno vlagatelj torej zatrjuje naročnikovo neenakopravno obravnavanje ponudnikov v postopku.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim pojasnjuje, da so lahko predmet njene presoje le konkretizirane kršitve, ter da navedbam, katerih namen je zgolj ugibanje ali sklepanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Zahtevek za revizijo je namenjen (konkretiziranemu) zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Zavezuje ga, da v zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, za trditve o teh dejstvih pa ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora tako tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati, posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko (v konkretnem primeru vlagatelja), ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom naročnikovega neenakopravnega obravnavanja ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni uspel izkazati, s tem povezanim revizijskim navedbam pa utemeljenosti ni mogoče priznati.


Ob upoštevanju ugotovitve, da je bil naročnik vlagateljevo ponudbo upravičen in dolžan izločiti iz postopka, vlagatelj pa obenem ni uspel izkazati neenakopravnega obravnavanja ponudnikov v postopku, Državna revizijska komisija ostalih zatrjevanih kršitev, skladno z ustaljeno prakso, ni presojala. Morebitne ugotovljene kršitve naročnika namreč ne bi več mogle vplivati na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oziroma na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, vlagatelj pa za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb tako ne izkazuje pravnega interesa.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom zatrjevane nezakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni uspel izkazati.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 13.8.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.




Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5.10.2012


Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije































Vročiti:
- Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor,
- Odvetnica Martina Geč, Heroja Bračiča 14, Maribor,
- Tehmar, d.o.o., Zagrebška cesta 100, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.