018-292/2012 Občina Vitanje

Številka: 018-292/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Ureditev prostorov za potrebe zdravstvene postaje", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Kongrad, d.d., Tovarniška cesta 3, Slovenske Konjice, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska 6a, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper kršitve naročnika Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje (v nadaljevanju: naročnik), 5. 10. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Ureditev prostorov za potrebe zdravstvene postaje". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 5. 7. 2012, pod št. objave JN7266/2012. Naročnik je dne 21. 8. 2012, pod št. 4300-0004/2012-24, izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je ponudnike obvestil, da se javno naročilo odda ponudniku Oder, d.o.o., Zadobrova 28, Škofja vas (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 8. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila oziroma, da se naročniku naloži odpravo kršitev. Vlagatelj se ne strinja z izločitvenimi razlogi njegove ponudbe. Glede ugotovitve naročnika, da garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil vlagatelj v ponudbi, vsebinsko odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije, vlagatelj meni, da je naročnik kršil zakonske določbe glede neprimernih in nepopolnih ponudb ter dopolnjevanja ponudb. Navaja, da garancija za resnost ponudbe ne predstavlja pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, ampak zgolj stransko obveznost - sredstvo zavarovanja. Vlagatelj je zato prepričan, da bi moral naročnik, kolikor je ocenil, da predložena garancija ni ustrezna, vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj ob tem izpostavlja tudi neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer je izbrani ponudnik predložil potrdila poslovnih bank in spremenil končno ponujeno ceno. Vlagatelj še izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega obvestila ne izhaja, v čem konkretno naj bi bila odstopanja predložene garancije, s čimer po mnenju vlagatelja ni zadoščeno kriteriju obrazložitve odločitve skladno s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Ne glede na navedeno vlagatelj trdi, da predložena garancija vsebinsko ne odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije, kar v nadaljevanju tudi natančneje pojasni in ob tem navaja, da naročnika očitno moti zgolj dejstvo, da je garancijo izdala zavarovalnica in ne banka (glede tega se vlagatelj sklicuje na odločitev in stališče Državne revizijske komisije). Vlagatelj se v nadaljevanju opredeli do ugotovitve naročnika v izpodbijani odločitvi, da naj bi imel vlagatelj na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudbe, zapadle neporavnane davčne obveznosti. Izpostavlja določbo f) točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik določi, da bo izločil ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, kolikor ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov in navaja, da je smisel tega določila v tem, da ponudnik redno izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačilom davkov, oziroma da tekoče poravnava svoje obveznosti, oziroma da davčna uprava nima odprtih terjatev iz naslova davkov zoper ponudnika v daljšem časovnem obdobju, na ta način pa je upnik kot naročnik varovan. Vlagatelj zato meni, da je vsebina razpisnih pogojev oziroma navodil (OBR-3), ki določa, da mora imeti ponudnik točno na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane vse zapadle obveznosti (torej niti ene zapadle, neplačane obveznosti, s katero bi zamudil s plačilom zgolj en dan, drugače pa bi tekoče poravnaval davčne obveznosti), neskladna z določbo f) točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 oziroma z namenom te določbe. Sicer pa vlagatelj izpostavlja, da ima poravnane vse davčne obveznosti, kar dokazuje s priloženima potrdiloma pristojnega davčnega urada z dne 17. 8. 2012, iz katerih izhaja, da ima vlagatelj plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, z zapadlostjo do vključno 24. 7. 2012 in da ima tudi kasneje, na dan 17. 8. 2012 pri Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) plačane prav vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Vlagatelj še izpostavlja, da je na dan 24. 7. 2012 DURS imela, upoštevajoč medsebojne obveznosti, dolg do vlagatelja, ne pa da bi vlagatelj kaj dolgoval DURS. Vlagatelj kot dokaz predlaga poizvedbe pri DURS o tem, da je imela na dan 24. 7. 2012 DURS odprt dolg do vlagatelja in da so bile obveznosti DURS do vlagatelja večje, kot njegov dolg do DURS in prilaga izpis iz spletne strani DURS, e-davki z dne 28. 8. 2012, ki po mnenju vlagatelja izkazuje, da je DURS iz naslova preveč plačanega DDV za mesec junij 2012 DURS dolgoval vlagatelju znesek 13.629,23 EUR.

Naročnik je dne 18. 9. 2012, pod št. 4300-0004/2012-30, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Navaja, da vlagatelj zmotno predpostavlja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil zato, ker je vlagatelj predložil kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnici namesto bančne garancije. Naročnik meni, da je odločitev o oddaji naročila obrazložil ter jasno navedel razlog za izločitev, vlagatelj pa bi lahko vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pa tega ni storil. Naročnik poudarja, da je v odločitvi jasno navedel, da predložena garancija vsebinsko odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da je zavarovalnica pri izdaji garancije izrecno sledila vsebini OBR-15, predložena garancija po ugotovitvah naročnika odstopa v delu, kjer so navedeni razlogi za unovčenje garancije, saj namesto termina "pogodba" uporablja termin "ponudba", kar pomeni, da predloženo zavarovanje ne pokriva vseh unovčitvenih razlogov in je za naročnika neustrezno. Naročnik opozarja, da je navedena neskladnost vsebinska in ne formalna, zato naročnik vlagatelja ni pozval na odpravo pomanjkljivosti. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi očitke vlagatelja o neenakopravni obravnavi vlagatelja in izbranega ponudnika ter pojasni, da je izbranemu ponudniku dopustil odpravo formalno nepopolne ponudbe, in sicer predložitev manjkajočih obrazcev in pisnega soglasja za popravo očitne računske napake, pri čemer izbrani ponudnik ni spreminjal količine in cene na enoto. Naročnik dalje kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, da je izpolnjeval pogoj o zapadlih poravnanih davčnih obveznostih na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb. Iz potrdila DURS z dne 3. 8. 2012, ki ga je pridobil naročnik, jasno izhaja, da je imel vlagatelj na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb (dne 24. 7. 2012), neporavnane zapadle davčne obveznosti. Potrdila, ki jih je priložil vlagatelj, pa zgolj dokazujejo poravnane obveznosti na dan izdaje potrdila (dne 17. 8. 2012), medtem ko se navedba datuma 24. 7. 2012 nanaša izključno na datum zapadlosti obveznosti. Naročnik meni, da vsakršno morebitno dejstvo kasnejšega poravnavanja obveznosti s strani vlagatelja za presojo popolnosti njegove ponudbe ni relevantno.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 9. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Opozarja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel nov razlog izločitve ponudbe vlagatelja glede neustreznosti predložene garancije, sicer pa navedbe naročnika vlagatelju samo še potrjujejo dosedanje razloge v zvezi z nezakonitostjo vodenja postopka. Po mnenju vlagatelja tudi ne gre za vsebinsko pomanjkljivost v predloženi garanciji, ampak zgolj za očitno pisno pomoto. Vlagatelj vztraja pri navedbah o kršitvi enakopravne obravnave ponudnikov in izpostavlja, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika spreminjal končno ceno, pri tem pa spremenil tudi ceno na enoto, ki se je znižala. Vlagatelj prav tako vztraja pri tem, da ima poravnane vse davčne obveznosti, kar je izrecno razvidno iz predloženih potrdil, pri tem pa še opozarja, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni opredelil do navedb vlagatelja in v zvezi s tem predloženih dokazov glede dolga DURS do vlagatelja. Vlagatelj meni, da DURS pri izdaji potrdila naročniku očitno po pomoti ni upoštevala, da je imela na dan 24. 7. 2012 sama zapadle obveznosti do vlagatelja.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 9. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v prejeto dokumentacijo naročnika in listine, ki jih je vlagatelj priložil kot dokaz v postopku pravnega varstva. Dokazni predlog vlagatelja z zaslišanjem zakonitega zastopnika vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj vlagatelj ni navedel, o čem naj bi zakoniti zastopnik izpovedal, medtem ko je dokaz s poizvedbami pri pristojnem davčnem uradu zavrnila kot nepotrebnega.

Iz prejete dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 24. 7. 2012). Naročnik je po opravljeni razvrstitvi in pregledu najugodnejših ponudb glede na merilo najnižja cena izločil ponudbo vlagatelja (ki je bila najugodnejša) in ponudbo drugouvrščenega ponudnika ter nato odločil, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku (Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 4300-0004/2012-24 z dne 21. 8. 2012). Vlagatelj se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka javnega naročanja. Vlagatelj izpodbija oba izločitvena razloga, ki ju je naročnik navedel v odločitvi o oddaji naročila ter hkrati izpostavlja neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika.

Med vlagateljem in naročnikom je tako nastal spor tudi glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito in skladno s pravili iz razpisne dokumentacije, ker je ponudbo vlagatelja izločil, na podlagi ugotovitve, da vlagatelj na dan, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb (dne 24. 7. 2012), ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti. Naročnik svojo odločitev opira na četrti odstavek 42. člena ZJN-2 in potrdilo pristojnega davčnega organa z dne 3. 8. 2012, ki ga je pridobil v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev vlagatelja.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilna ponudba pa je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. ZJN-2 v tretji alineji četrtega odstavka 42. člena (osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika) določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika iz razlogov, če ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika.

Pogoj v navedeni vsebini je naročnik določil tudi v razpisni dokumentaciji obravnavanega javnega naročila, in sicer v Pogojih za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika, v točki 1. Osnovna sposobnost, v kateri je navedel, da bo priznal sposobnost ponudnikom (podizvajalcem) na osnovi izpolnjevanja pogojev, navedenih v nadaljevanju te točke. Podtočka 2 se je v tretji alineji glasila:

"Ponudnik na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika.

Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju pogojev (OBR-3)"

Dejansko stanje glede ponudbene vsebine vlagatelja je med strankama nesporno. Vlagatelj je v ponudbi predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano Izjavo ponudnika (podizvajalca) o izpolnjevanju pogojev za izvedbo javnega naročila in sprejemu pogojev iz razpisne dokumentacije (OBR-3), v kateri je med drugim izjavil, da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik vsebino navedene izjave preveril pri pristojnem davčnem uradu in pridobil potrdilo, št. DT 4290-83839/2011-2 04-4000-01, izdano dne 3. 8. 2012, ki navaja, da je imel vlagatelj po stanju na dan 24. 7. 2012 v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva evidentirane neporavnane, zapadle davčne obveznosti (potrdilo navaja tudi znesek obveznosti).

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da se naročnikove ugotovitve v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila skladajo s podatki iz pridobljenega potrdila pristojnega davčnega urada. Vlagatelj v zahtevku za revizijo temu niti ne nasprotuje, ampak izpodbija vsebino pogoja in prilaga dokazila, s katerimi poskuša dokazati, da ima poravnane vse davčne obveznosti, oziroma da je DURS imela dne 24. 7. 2012 do vlagatelja dolg, zaradi česar je prepričan, da je naročnik zmotno ugotovil, da vlagatelj ni imel poravnanih davčnih obveznosti.

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na domnevno nezakonitost pogoja o poravnanih zapadlih davčnih obveznosti na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb (v obravnavanem primeru dne 24. 7. 2012), opozarja, da gre za obvezni zakonski pogoj, ki naročniku nalaga obveznost (in ne možnost) izločitve ponudnika, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Vlagatelj se v tem delu očitno opira na prej veljavno določbo točke f) tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, ki je določala možnost izločitve ponudnika, ki tega pogoja ni izpolnjeval, vendar pa se je ta določba spremenila z zadnjo novelo ZJN-2C (Uradni list RS, št. 18/2011), ki se, kot že navedeno glasi v vsebini, kot jo je navedel tudi naročnik v razpisni dokumentaciji. Tudi zato, ker je naročnik pogoj kot izločilnega določil v razpisni dokumentaciji, vlagatelj pa tega pogoja ni izpodbijal v rokih, kot ga določa ZPVPJN, je ta pogoj postal obvezen in so ga morali vsi ponudniki izpolniti. Revizijske očitke vlagatelja je zato v tem delu potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Državna revizijska komisija je dalje vpogledala v potrdila pristojnega davčnega urada, ki jih je priložil vlagatelj kot dokaz zahtevku za revizijo in pri tem ugotovila, da potrdilo, št. DT 4290-153309/2012-1 04-122-03, izdano dne 17. 8. 2012, navaja, da ima vlagatelj na dan 17. 8. 2012 pri DURS plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, potrdilo, št. DT 4290-3009/2012-637 04-122-03, prav tako izdano dne 17. 8. 2012 pa navaja, da ima vlagatelj na dan izdaje potrdila pri DURS plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve z zapadlostjo do vključno 24. 7. 2012.

Iz navedenega izhaja, da nobeno od predloženih potrdil ne izpodbija ugotovitve naročnika, oziroma podatkov iz potrdila pristojnega davčnega urada z dne 3. 8. 2012, da je imel vlagatelj po stanju na dan 24. 7. 2012 v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva evidentirane neporavnane, zapadle davčne obveznosti. Vlagatelj nenazadnje tega v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, ampak navaja le, da ima poravnane vse davčne obveznosti, z zapadlostjo do vključno 24. 7. 2012 in da ima tudi kasneje, dne 17. 8. 2012, pri DURS plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve. Vendar pa je treba poudariti, da kolikor je vlagatelj imel poravnane zapadle, davčne obveznosti (ki so imele morebitno zapadlost do vključno 24. 7. 2012) po dnevu, ki je bil določen kot rok za oddajo ponudb (po 24. 7. 2012), to ne vpliva na ugotovitev, da vlagatelj ni izpolnil pogoja, ki se je ugotavljal po stanju na dan 24. 7. 2012. Iz predloženih potrdil vlagatelja je mogoče kvečjemu sklepati, da je vlagatelj po tem roku davčne obveznosti morebiti poravnal, kar pa prav tako ne more spremeniti dejstva, da obveznosti ni imel poravnanih na dan 24. 7. 2012. Vlagatelj torej s predloženimi potrdili ni uspel dokazati, da je naročnik zmotno ugotovil, da je vlagatelj na dan 24. 7. 2012 imel neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov in so zato tudi v tem delu revizijski očitki neutemeljeni.

Glede navedbe vlagatelja, da naj bi DURS na dan 24. 7. 2012 imela dolg do vlagatelja iz naslova preveč plačanega DDV za mesec junij 2012 v znesku 13.629,23 EUR (kar vlagatelj dokazuje z izpisom iz spletne strani DURS, e-davki z dne 28. 8. 2012) in da je bil dolg DURS do vlagatelja večji, kot njegov dolg do DURS, pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da morebitne obveznosti DURS do vlagatelja niso pravno relevantne za presojo izpolnjevanja pogoja iz tretje alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel izkazati, da je naročnik pri preverjanju in izločitvi njegove ponudbe kršil pravila ZJN-2 in razpisne dokumentacije. Zato je na tej točki Državna revizijska komisija zaključila presojo zakonitosti naročnikovih ravnanj, ki se nanašajo na izločitev ponudbe vlagatelja, saj presoja ostalih revizijskih očitkov ne bi več mogla vplivati na položaj vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso, prav tako ni presojala revizijskih očitkov, ki se nanašajo na domnevno neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika in s tem povezanih navedb vlagatelja glede dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika in popravka računske napake (znižanje končne ponudbene cene), saj je ugotovila, da vlagatelj ne uveljavlja enakih oziroma vsaj istovrstnih kršitev naročnika. Državna revizijska komisije je zato zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 10. 2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje
- Odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska 6a, Slovenske Konjice
- Oder, d.o.o., Zadobrova 28, Škofja vas
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu