018-268/2012 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 018-268/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Računalniška oprema - strežniki" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CORES, d. o. o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 6, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 10. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 8. 2012 se zavrne.

2. Vlagateljev predlog za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13. 7. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "NAKUP RAČUNALNIKOV STREŽNIKOV", obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo istega dne (pod številko objave JN7637/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Dne 2. 8. 2012 je naročnik sprejel "ODLOČITEV O IZBIRI PONUDNIKA", številka JN_028/2012_7 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "UNISTAR LC d.o.o.", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 14. 8. 2012, dne 27. 8. 2012 pa je priporočeno na pošto oddal "REVIZIJSKI ZAHTEVEK zaradi razveljavitve odločitve o izbiri ponudnika", z dne 27. 8. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

V zahtevku za revizijo vlagatelj
" (v točki II.) zatrjuje, da je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč izbrani ponudnik, kljub zahtevi naročnika, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku, v svoji ponudbi predložil tehnični katalog ponujene opreme v angleškem jeziku, pri čemer je pripravil zgolj kratek povzetek specifikacij v slovenskem jeziku, ki pa ne predstavlja slovenskega prevoda,
" (v točki II.) nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil tehničnih lastnosti ponujene opreme v originalu, temveč je predložil "print iz spletne aplikacije, ki ni originalni katalog proizvajalca, garancijska ali tehnična izjava proizvajalca ali drug originalni dokument o izpolnjevanju tehničnih lastnosti ponujenega blaga",
" (v točki III.) iz previdnosti navaja, da vsaka izmed ponudb, ki je bila uvrščena pred njegovo ponudbo, vsebuje isto napako (kot je zatrjevana v točki II. zahtevka za revizijo),
" (v točki IV.) zatrjuje, da izbrani ponudnik ni dobavitelj strežnikov, ki jih v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponuja, ker so morali ponudniki zaradi specifičnih zahtev naročnika ponuditi specifično (za potrebe naročnika) sestavljene strežnike (in ne tipskih strežnikov, ki bi bili dobavljivi na podlagi neke splošne pogodbe z dobaviteljem ali uvoznikom), pa so morali s svojimi dobavitelji skleniti posebno pogodbo za predmet javnega naročila. Dobavitelji bi tako morali biti, kot zatrjuje vlagatelj, priglašeni "kot podizvajalci v predmetnem javnem naročilu",
" (v točki IV.) zatrjevanja, kot izhajajo iz prejšnje alinee tega odstavka, navezuje tudi na "ostal[e] ponudnik[e], uvrščen[e] pred vlagateljevo ponudbo".

Naročnik je dne 4. 9. 2012 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 31. 8. 2012, poimenovano "Opredelitev do navedb vlagatelja revizije" (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik vse očitke vlagatelja zavrača kot pavšalne, neresnične, neutemeljene in nesmiselne.

Naročnik je dne 3. 9. 2012 sprejel sklep številka JN_028/2012_10 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja za povračilo stroškov (postopka). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
" v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, kot izhajajo iz točke II. zahtevka za revizijo, pojasnjuje, da je zahtevo po predložitvi originala in slovenskega prevoda tehničnih lastnosti ponujene opreme odločil zgolj zaradi nedvoumnosti in pravilne primerljivosti med tehničnimi zahtevami in tehnično ustreznostjo ponujene opreme, obenem pa dodaja, da je "iz slovenskega prevoda izbranega ponudnika" lahko ugotovil, da vsa zahtevana oprema kvalitetno ustreza zahtevam iz tehnične dokumentacije.
Glede zatrjevanja vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil tehničnih lastnosti ponujene opreme v originalu, naročnik ugotavlja, da je način prodaje računalniške opreme skoraj izključno podprt z dostopom do elektronskih katalogov proizvajalcev, zato v ponudbi izbranega ponudnika priloženo dokumentacijo smatra za pravilno,
" v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, kot izhajajo iz točke III. zahtevka za revizijo, pojasnjuje, da "v odločitvi o oddaji naročila ni navajal nobenih ocen drugih ponudnikov, saj je izvedel preverjanje ponudb po 2. Točki 41. Člena ZJN",
" v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, kot izhajajo iz točke IV. zahtevka za revizijo, zatrjuje, da "ni zahteval nobenih izjemnih lastnosti" predmeta zadevnega javnega naročila, obenem pa dodaja, da je iz vpogleda v javno dostopne podatke ugotovil, da je izbrani ponudnik registriran za dejavnost, ki je "predmet razpisa".

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kot zatrjuje, prejel dne 6. 9. 2012.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka JN_028/2012_11, z dne 6. 9. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 10. 9. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 12. 9. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 11. 9. 2012, poimenovano "OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka z dne 03.09.2012" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila prispelo pet pravočasnih ponudb, med njimi tudi ponudba vlagatelja in ponudba izbranega ponudnika. Omenjeni podatek izhaja tako iz zapisnika o odpiranju ponudb, kakor tudi iz odločitve o oddaji naročila. Iz odločitve o oddaji naročila prav tako izhaja, da je naročnik po prejemu ponudb pristopil k ocenjevanju ponudb glede na razporeditev po merilu najnižja cena, pri čemer je ugotovil, da po merilu najugodnejša ponudba ni popolna, po merilu druga najugodnejša ponudba (to je ponudba izbranega ponudnika) pa je tehnično ustrezna in popolna, v posledici česar je naročnik kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika. Naročnik je namreč na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zadevno javno naročilo oddal potem, ko je razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila, ter preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

Vlagateljeva ponudba je bila po razvrstitvi pravočasnih ponudb glede na merilo (najnižja cena) razvrščena na peto mesto, po izločitvi po merilu najugodnejše ponudbe (ki ni bila popolna), pa je vlagateljeva ponudba razvrščena na četrto mesto. Ker naročnik popolnosti ostalih ponudb ni preverjal, je potrebno z vidika 14. člena ZPVPJN (kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih) aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo priznati vsakemu ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži pravočasno ponudbo, obenem pa v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika bodisi ni najugodnejša bodisi ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti. Pri tem takemu ponudniku ni treba izpodbijati popolnosti ostalih ponudb, ker ta še ni bila ugotovljena. To velja tudi v primeru, če so ostale ponudbe glede na merila ugodnejše od njegove. Za ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila zato zadostuje, da ponudnik dokaže, da bi bil naročnik dolžan ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, oziroma da je ponudbo izbranega ponudnika neutemeljeno izbral kot najugodnejšo. Ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi bil naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila dolžan ponudbo izbranega ponudnika (kot nepopolno) izločiti, je Državna revizijska komisija po predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da ga je v konkretnem primeru vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN), zato je v nadaljevanju pristopila k njegovi vsebinski obravnavi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki II.) najprej zatrjuje, da je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbe ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč izbrani ponudnik kljub zahtevi naročnika, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku, v svoji ponudbi predložil tehnični katalog ponujene opreme v angleškem jeziku, pri čemer je pripravil zgolj kratek povzetek specifikacij v slovenskem jeziku, ki pa ne predstavlja slovenskega prevoda.

Pravila glede izpolnjevanja obličnostnih (jezikovnih) zahtev ponudbenih dokumentov je treba presojati z vidika 23. člena ZJN-2 (jezik v postopku javnega naročanja) in ob upoštevanju navodil, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji. ZJN-2 določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik. Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.

V konkretnem primeru je naročnik v Povabilu k oddaji ponudb vse zainteresirane ponudnike povabil, da predložijo ponudbe za predmetno javno naročilo, pri čemer je zahteval, da naj pri tem upoštevajo objavljena Navodila za oddajo ponudb. V prvem odstavku 5. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zapisal: "Ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, mora biti napisana v slovenskem jeziku". V drugem odstavku 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa tudi v obrazcu predračuna (OBR_2), je naročnik nadalje zapisal: "Za veljavnost ponudbe mora ponudnik predložiti tehnične lastnosti ponujene opreme, original in slovenski prevod".

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik od ponudnikov zahteval, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku, za veljavnost ponudbe pa so morali ponudniki predložiti tehnične lastnosti ponujene opreme v originalu in slovenskem prevodu. Naročnik je v razpisni dokumentaciji med razlogi, zaradi katerih mora iz postopka javnega naročila izločiti ponudnika, navedel razloge neizpolnjevanja pogojev usposobljenosti in sposobnosti izvajalcev (pogojev za sodelovanje), ni pa med razlogi, zaradi katerih mora iz postopka javnega naročila izločiti ponudnika, navedel razloga, da ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, ni napisana v slovenskem jeziku, oziroma, da ponudnik v ponudbi ni predložil tehničnih lastnosti ponujene opreme v originalu in slovenskem prevodu (9. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Državna revizijska komisija je sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in opravila "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter primerjav[o] z razpisno dokumentacijo". Ker se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja sklep o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost, z dne 25. 7. 2012, Državna revizijska komisija pa mora pri svojem delu varovati osebne in tajne podatke ter podatke, označene kot poslovna skrivnost, in s temi podatki ravnati skladno s predpisi, ki urejajo njihovo varovanje (67. člen ZPVPJN), Državna revizijska komisija v nadaljevanju tega sklepa navaja zgolj tiste podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ki jih je nujno in neizogibno potrebno predstaviti zaradi ustrezne utemeljitve te odločitve.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je
" na listih, označenih s številkami od 6 do vključno 27,
" na listu (ta ni označen s številko) pred listom 6 in na listu (tudi ta ni označen s številko) za listom 27,
" na listu za listom 30 (ta ni označen s številko),
predložen katalog s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme v tujem (angleškem) jeziku. Slednje navedeni katalog vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4) imenuje "tehnični katalog ponujene opreme v angleškem jeziku". Na listih, označenih s številkami od 28 do vključno 30, je v ponudbi izbranega ponudnika priložen dokument, poimenovan "Slovenski prevod tehničnih podatkov" (v nadaljevanju: dokument "Slovenski prevod tehničnih podatkov"). Slednje navedeni dokument, ki ga vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4) imenuje "kratek povzetek specifikacij v slovenskem jeziku" oziroma "[p]ovzetek ponujene opreme v slovenskem jeziku", po vsebini predstavlja (pretežno v slovenskem jeziku podano) navedbo tehničnih podatkov (lastnosti) opreme, ponujene v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, ne predstavlja pa prevoda celotnega kataloga v tujem (angleškem) jeziku, ki je v ponudbi izbranega ponudnika predložen na straneh, predstavljenih v tem odstavku obrazložitve tega sklepa.

Glede na doslej navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da se "[p]ovzetek ponujene opreme v slovenskem jeziku, ki ga je pripravil izbrani ponudnik", "nahaja na dveh straneh v ponudbeni dokumentaciji". Čeprav je v konkretnem primeru bistvena vsebina dokumenta, ne pa obsežnost dokumenta, šteta s številom listov, na katerih se nahaja, Državna revizijska komisija smiselno pritrjuje izbranemu ponudniku, ki v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v zadnjem odstavku na strani 1/5 in prvem odstavku na strani 2/5) zatrjuje, da njegova ponudba "vsebuje slovenski prevod na treh straneh", oziroma, da je v svoji ponudbi predložil "slovenski prevod na treh straneh".

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu potrebno označiti zgolj za formalno (ne pa vsebinsko) nepopolno ponudbo. Formalno nepopolna je namreč tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merilo (najnižja cena). Omenjeni zaključek zgolj dodatno potrjujejo tudi naslednja dejstva:
" naročnik je v razpisni dokumentaciji (7. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti (tudi) original tehnične lastnosti ponujene opreme,
" iz kataloga s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme v tujem (angleškem) jeziku, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, so razvidne tehnične lastnosti ponujene opreme v tujem (angleškem) jeziku,
" naročnik je izpostavljene zahteve (5. in 7. točke) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 3/5) naročnik navaja tudi sam, postavil zaradi nedvoumnosti in pravilne primerljivosti med tehničnimi zahtevami, ki jih je postavil, in tehnično ustreznostjo ponujene opreme,
" na področju informacijske tehnologije in računalnikov se v uveljavljeni praksi ponujanja blaga oziroma storitev potrošnikom nekaterih izrazov v tehnični dokumentaciji (na primer v prospektih oziroma katalogih, oglasnem materialu) tudi sicer iz tujega jezika ne prevaja v slovenski jezik (na primer izrazi LCD, MB, GB, TB, USB),
" dokument "Slovenski prevod tehničnih podatkov", kot je bilo to ugotovljeno že doslej, po vsebini predstavlja (pretežno v slovenskem jeziku podano) navedbo tehničnih podatkov (lastnosti) opreme, ponujene v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da iz omenjenega dokumenta ali iz kataloga s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme v tujem (angleškem) jeziku morebiti izhaja, da oprema, ki jo v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje katere od tehničnih zahtev naročnika.

Glede na dejstvo, da je ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu potrebno označiti zgolj za formalno (ne pa vsebinsko) nepopolno, je potrebno v konkretnem primeru upoštevati tudi določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik, v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. ZJN-2 pri tem ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi vsebino dokumenta, ki je predložen v tujem jeziku, če seveda razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. V posledici navedenega tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki v
" zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5) zatrjuje, da "gre za nepopolnost ponudbe v tehničnem delu, v katerem napak ponudbe po roku za oddajo ponudb ni mogoče več odpravljati",
" opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da iz razloga, ker "se napaka" v ponudbi izbranega ponudnika "nanaša na tehnični del ponudbene dokumentacije, naročnik niti sam, niti po pozivu ponudnika, ne sme dovoliti odprave te napake, zaradi česar tudi ni mogoče, da bi naročnik sam prevedel dokumente v slovenski jezik in s tem napako saniral".
Prvi odstavek 78. člena ZJN-2 namreč (v pretežnem delu) normira dolžna ravnanja naročnika, drugi odstavek 78. člena ZJN-2 pa normira ravnanja ponudnika, ko določa, česa ponudnik v postopku dopustnih dopolnitev ponudbe ne sme spreminjati. Tudi ob predpostavki, da v konkretnem primeru vsebine podatkov v katalogu s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme v tujem (angleškem) jeziku, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik ne bi mogel sam preveriti in jih primerjati s tehničnimi zahtevami, ki jih je postavil, izbrani ponudnik pa bi na poziv naročnika dopolnil svojo ponudbo z ustreznim slovenskim prevodom kataloga s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme v tujem (angleškem) jeziku, izbrani ponudnik z opisanim ravnanjem ne bi spreminjal "tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila". Če bi torej izbrani ponudnik na poziv naročnika dopolnil svojo ponudbo z ustreznim slovenskim prevodom kataloga s tehničnimi karakteristikami ponujene opreme, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, odprava pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ne bi povzročila nedopustne spremembe ponudbe.

Naročnik je v konkretnem primeru iz dokumenta "Slovenski prevod tehničnih podatkov", kot to zatrjuje v odločitvi o zahtevku za revizijo, lahko ugotovil, da "vsa zahtevana oprema kvalitetno ustreza zahtevam iz tehnične dokumentacije, kar je" ["] "dodatno lahko potrdil tudi med primerjavo prevoda in originala" (prvi odstavek na strani 3/5), obenem pa je "nedvoumno lahko ugotovil ustreznost ponujene opreme, da slovenski prevod tehnične dokumentacije ustreza" njegovim "zahtevam, tehnični opisi pa splošno veljavnim in uporabljenim opisom (četudi so ti v angleškem jeziku in so v mednarodni uporabi, ter zato zanje nimamo niti uradnih slovenskih prevodov) in pričakovanjem naročnika, ki so bili podani v tehnični dokumentaciji" (drugi odstavek na strani 3/5). Prav tako je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 3/5) pojasnil, da so dodatne funkcionalnosti, ki jih oprema, navedena v ponudbi izbranega ponudnika, ponuja in so vidne iz priložene dokumentacije v angleškem jeziku, za predmetno javno naročilo sicer dobrodošle, vendar pa niso bile opredeljene v njegovih zahtevah in so zato "za oceno ponudbe nepomembne".

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija kot bistveno zaključila, da je naročnik
" izpostavljene zahteve (5. in 7. točke) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in obrazca predračuna (OBR_2) postavil zaradi nedvoumnosti in pravilne primerljivosti med tehničnimi zahtevami, ki jih je postavil, in tehnično ustreznostjo ponujene opreme,
" primerjavo med tehničnimi zahtevami, ki jih je postavil, in tehnično ustreznostjo opreme, ponujene v ponudbi izbranega ponudnika, opravil sam,
v posledici česar ni imel ne potrebe in ne ustrezne zakonske pravne podlage od izbranega ponudnika zahtevati dopolnitve njegove (formalno nepopolne) ponudbe. Naročnik namreč na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti, v konkretnem primeru pa je potrebna dejstva preveril sam. Zaključek, da je naročnik primerjavo med tehničnimi zahtevami, ki jih je postavil, in tehnično ustreznostjo opreme, ponujene v ponudbi izbranega ponudnika, opravil sam, zgolj dodatno potrjuje dejstvo, da naročnik v konkretnem primeru ni ravnal na podlagi drugega odstavka 23. člena ZJN-2. Pričakovati je namreč, da bi sicer, če je ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb menil, da je treba del ponudbe izbranega ponudnika, ki ni predložena v slovenskem jeziku, z namenom primerjave med tehničnimi zahtevami, ki jih je postavil, in tehnično ustreznostjo opreme, ponujene v ponudbi izbranega ponudnika, uradno prevesti v slovenski jezik, to tudi zahteval in izbranemu ponudniku določil ustrezen rok. Da je naročnik "preverbo primernosti ponudbe izbranega ponudnika očitno opravil na podlagi dokumentacije v angleškem jeziku", v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 4) predpostavlja tudi vlagatelj.

Prav tako ne gre slediti zatrjevanju vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 2), da je navajanje naročnika (po roku za oddajo ponudb), da "lahko dokumentacijo prevede tudi sam ali da jo je razumel brez prevoda", v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov ter spreminja razpisno dokumentacijo po roku za oddajo ponudb. Naročnik je namreč, kot je bilo to pojasnjeno že doslej, v konkretnem primeru ravnal na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2, upoštevaje pri tem načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), pri čemer z navedenim ravnanjem ni spreminjal ali dopolnjeval razpisne dokumentacije po poteku roka za prejem ponudb (tretji odstavek 71. člena ZJN-2).

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz doslej pojasnjenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe razpisne dokumentacije (v povezavi z 78. členom ZJN-2), zlasti še 5. in 7. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe oziroma vsebino obrazca predračuna (OBR_2). V navezavi na določbe razpisne dokumentacije je moral namreč naročnik v konkretnem primeru ravnati ob upoštevanju (kogentne) določbe 78. člena ZJN-2.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj (v točki II.) zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil tehničnih lastnosti ponujene opreme v originalu, temveč je predložil "print iz spletne aplikacije, ki ni originalni katalog proizvajalca, garancijska ali tehnična izjava proizvajalca ali drug originalni dokument o izpolnjevanju tehničnih lastnosti ponujenega blaga".

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo zahtevo po predložitvi originala, določeno v drugem odstavku 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, pa tudi v obrazcu predračuna (OBR_2), vezal na podatek (tehnične lastnosti ponujene opreme), ne pa na nosilca teh podatkov (na primer katalog, tehnični list in podobno). Naročnik namreč ni določil, da mora ponudnik predložiti originalne kataloge ali tehnične liste, ki vsebujejo podatke o tehničnih lastnostih ponujene opreme, pač pa je določil, da mora ponudnik predložiti "tehnične lastnosti ponujene opreme, original". Navedena določba razpisne dokumentacije že iz omenjenega razloga ni jasna, nejasnih določil razpisne dokumentacije pa, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah, ni dopustno šteti v škodo ponudnikom.

Ne glede na navedeno vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, upoštevaje dokazne predloge, ki jih je podal, ni dokazal, da "print iz spletne aplikacije", ki ga v svojem zahtevku za revizijo omenja, ne predstavlja "printa" originalnega kataloga proizvajalca (torej kataloga, ki ga je izdelal proizvajalec), garancijske ali tehnične izjave proizvajalca ali drugega originalnega dokumenta o izpolnjevanju tehničnih lastnosti ponujenega blaga. Tudi v primeru torej, če bi naročnik v razpisni dokumentaciji dejansko in jasno določil, da mora ponudnik predložiti originalne kataloge ali tehnične liste, ki vsebujejo podatke o tehničnih lastnostih ponujene opreme (pa tega, kot je bilo ugotovljeno že doslej, ni določil), vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal, da dokumenti, dosegljivi na svetovnem spletu (Internetu), ki jih je izbrani ponudnik natisnil in priložil v svoji ponudbi, ne predstavljajo originalnega kataloga proizvajalca (torej kataloga, ki ga je izdelal proizvajalec). Vlagatelj ob tem ne zatrjuje, da
" iz "print[a] iz spletne aplikacije" v ponudbi izbranega ponudnika morebiti ne izhaja izpolnjevanje katere od tehničnih zahtev naročnika,
" se "print iz spletne aplikacije" po vsebini v čemerkoli loči od vsebine spletne strani, s katere je bil natisnjen.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (v točki III.) iz previdnosti navaja, da vsaka izmed ponudb, ki je bila uvrščena pred njegovo ponudbo, vsebuje isto napako (kot je zatrjevana v točki II. zahtevka za revizijo). Ker vlagatelj ob tem
" ugotavlja, da naročnik (zaradi določbe drugega odstavka 41. člena ZJN-2) ponudb, ki so bile uvrščene višje od njegove, ni pregledoval in zanje tudi ni ugotovil, da so popolne,
" zaključuje, da njegov argument v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ne more šteti kot kršitev, ki jo je povzročil naročnik, temveč šteje zgolj kot opozorilo naročniku, da javnega naročila ne more oddati nobenemu od ponudnikov, ki so bili uvrščeni pred vlagatelja,
Državna revizijska komisija pa je dejstvo, navedeno v prvi alinei, v tem sklepu že doslej ugotovila tudi sama, vlagateljevega zahtevka za revizijo v omenjenem delu ni vsebinsko obravnavala (niti ni izvedla dokaznih predlogov).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki IV.) še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni dobavitelj strežnikov, ki jih v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponuja, ker so morali ponudniki zaradi specifičnih zahtev naročnika ponuditi specifično (za potrebe naročnika) sestavljene strežnike (in ne tipskih strežnikov, ki bi bili dobavljivi na podlagi neke splošne pogodbe z dobaviteljem ali uvoznikom), pa so morali s svojimi dobavitelji skleniti posebno pogodbo za predmet javnega naročila. Dobavitelji bi tako morali biti, kot zatrjuje vlagatelj, priglašeni "kot podizvajalci v predmetnem javnem naročilu".

Naročnik je v 10. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil tiste pogoje, ki jih morajo (v primeru, kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci) izpolnjevati vsi podizvajalci.

Na podlagi 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj z ničemer ni dokazal svojega zatrjevanja, da mora biti "[z]aradi specifičnih zahtev naročnika" ["] "strežnik prilagojen potrebam naročnika", oziroma, da so morali ponudniki "ponuditi specifično, za potrebe naročnika sestavljene strežnike, kar posledično pomeni, da so morali s svojimi dobavitelji skleniti posebno pogodbo za predmet javnega naročila". Vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo so zelo splošna in nekonkretizirana, vlagatelj pa v dokaz svojih zatrjevanj, kot izhajajo iz točke IV. zahtevka za revizijo, tudi ni predlagal izvedbe dokaznih predlogov. Vlagatelj tako svojih zatrjevanj ni konkretiziral z navedbo posameznih tehničnih zahtev naročnika, oziroma posameznih komponent predmeta zadevnega javnega naročila, ki bi potrjevala njegova zatrjevanja, da je strežnik, kot izhaja iz tehničnih zahtev predmeta zadevnega javnega naročila, "[z]aradi specifičnih zahtev naročnika" ["] "prilagojen potrebam naročnika", oziroma, da so morali ponudniki "ponuditi specifično, za potrebe naročnika sestavljene strežnike".

Izpostavljenim zatrjevanjem vlagatelja naročnik in izbrani ponudnik tudi nasprotujeta. Naročnik tako v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 4/5) zatrjuje, da "ni zahteval nobenih izjemnih lastnosti" predmeta zadevnega javnega naročila, izbrani ponudnik pa v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (točka 4.) na strani 4/5) zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji "podal zelo osnovne tehnične zahteve strežnikov". Vlagatelj se v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo do izpostavljenih zatrjevanj naročnika oziroma izbranega ponudnika, kljub temu, da je imel na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN to možnost, ni v ničemer opredelil.

Ker so vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo splošna in nekonkretizirana (vlagatelj v dokaz omenjenih zatrjevanj tudi ni predlagal izvedbe dokaznih predlogov), Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni mogla zaključiti, da
" so lastnosti predmeta zadevnega javnega naročila dejansko specifične (in prilagojene zahtevam naročnika) in ne gre za blago, ki je (v smislu proizvodno serijsko zasnovanih konfiguracij) splošno dostopno na trgu,
" je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, iz razloga, ker ta v njej ni priglasil podizvajalca oziroma podizvajalcev (in izkazal, da ta oziroma ti izpolnjujejo pogoje, ki jih je določil v 10. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe razpisne dokumentacije oziroma določbe ZJN-2.

Vsebinsko enako kršitev naročnika vlagatelj v zahtevku za revizijo (v točki IV.) zatrjuje tudi v navezavi na "ostal[e] ponudnik[e], uvrščen[e] pred vlagateljevo ponudbo". Ker vlagatelj v točki III. zahtevka za revizijo že sam ugotavlja, da naročnik (zaradi določbe drugega odstavka 41. člena ZJN-2) ponudb, ki so bile uvrščene višje od njegove, ni pregledoval in zanje tudi ni ugotovil, da so popolne, vsebinsko smiselno enak zaključek pa je v predmetni odločitvi napravila tudi Državna revizijska komisija, Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ni odločala. Državna revizijska komisija namreč v omenjenem delu zahtevka za revizijo zatrjevanih nezakonitosti naročnikovih ravnanj (še) ne more ugotavljati.

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. 8. 2012, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljev predlog za povrnitev priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne dne 3. 10. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
" OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
" Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
" UNISTAR LC, d. o. o., Ljubljana, Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv - tu