018-290/2012 Občina Šentilj

Številka: 018-290/2012-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za ureditev javne turistične infrastrukture v Šentilju: faza PGD, PZI za gradnjo železniškega podhoda", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), v zvezi s predlogom naročnika Občina Šentilj, Maistrova ulica 2, Šentilj v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: naročnik) za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev postopka javnega naročanja, dne 28. 9. 2012

ODLOČILA

Predlog naročnika za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev postopka javnega naročanja "Izdelava projektne dokumentacije za ureditev javne turistične infrastrukture v Šentilju: faza PGD, PZI za gradnjo železniškega podhoda", se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za ureditev javne turistične infrastrukture v Šentilju: faza PGD, PZI za gradnjo železniškega podhoda", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 10. 7. 2012, pod št. objave JN7454/2012. Naročnik je dne 13. 8. 2012 izdal odločitev o oddaji naročila, zoper katero je vlagatelj z vlogo z dne 5. 9. 2012 vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 20. 9. 2012 podal predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev postopka javnega naročanja. Pojasni dosedanji potek postopka javnega naročanja in predmet javnega naročanja ter izpostavi, da bi morala biti projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), glede na zahtevni rok v razpisni dokumentaciji izdelana, do 20. 10. 2012. Navedeni rok, glede na konkretne okoliščine (pritožbene roke, nepodpis pogodbe, predložitev bančne garancije za dobro izvedbo del, pridobitev projektnih pogojev, čas za izdelavo projektne dokumentacije), ni več dosegljiv. Naročnik še pojasni, da se je po pridobitvi gradbenega dovoljenja, za kar potrebuje ta projekt, želel prijaviti na razpis Evropskega Unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, vendar zaradi nastale zamude naročnik na razpisu ne bo kandidiral.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 25. 9. 2012 opredelil do predloga naročnika. Navaja, da bi naročnik lahko ustavil postopek javnega naročanja pred odpiranjem ponudb, ne pa po izdaji odločitve o oddaji naročila in v fazi zahtevka za revizijo, ko mora naročnik o zahtevku za revizijo meritorno odločiti, po pravnomočnosti odločitve pa bi lahko ravnal, kot mu dopušča zakonodaja. Naročnik zato po mnenju vlagatelja s predlogom poskuša izigrati vloženi zahtevek za revizijo in od Državne revizijske komisije pridobiti sklep glede ustavitve postopka, saj bi se na ta način izognil odločanju o zahtevku za revizijo, vlagatelja pa bi prikrajšal za stroške. Vlagatelj meni, da je predlog naročnika neutemeljen, saj naročnik ni izkazal nikakršnih javnih koristi, ki bi narekovale ugoditvi predlogu, prav tako ni izkazal nikakršnih obrambnih ali varnostnih razlogov. Opisano stanje je po mnenju vlagatelja izključno posledica neutemeljenega in nestrokovnega ravnanja naročnika, tako da se vsi razlogi, ki jih navaja naročnik, lahko pripišejo izključno njegovemu ravnanju in jih je bilo mogoče predvideti. Vlagatelj poudarja, da kolikor bi naročnik ravnal zakonito in izbral ponudnika, ki v celoti izpolnjuje zahteve, bi bilo javno naročilo že zaključeno in pogodba sklenjena, z nespoštovanjem zakonodaje in razpisne dokumentacije pa je naročnik po nepotrebnem podaljšal postopek. Vlagatelj še navaja, da kolikor naročnik meni, da javnega naročila ne potrebuje, lahko ravna na zakonit način tako, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi svojo odločitev ter nato zavrne vse ponudbe, ali pa zavrne zahtevek za revizijo in prepusti odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 26. 9. 2012 in 27. 9. 2012 posredoval obvestilo o oddaji naročila, dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija po proučitvi predloga ter okoliščin konkretnega primera ocenjuje, da predlog naročnika ni utemeljen.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, kar pomeni, da vloženi zahtevek za revizijo nima suspenzivnega učinka, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Tako lahko naročnik izjemoma kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli ustavitev postopka v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Ker navedena možnost predstavlja izjemo, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), je treba ugotoviti, da je možnost ustavitve postopka o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila (ki v interesu pravice do pravnega varstva prepoveduje ustavitev postopka javnega naročanja, o katerem teče spor), je dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko opravičevale izjemo (da je torej ustavitev postopka javnega naročanja kljub načelni prepovedi nujna in objektivno upravičena), na strani naročnika. Državna revizijska komisija mora zato pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo ustavi postopek javnega naročanja, ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za takšno ustavitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevane. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati (zgolj) ekonomskih interesov naročnika. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev ustavitve postopka javnega naročanja pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni sprejel odločitve o ustavitvi postopka, zoper katero bi vlagatelj zahteval pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil zoper odločitev naročnika o oddaji naročila z dne 13. 8. 2012 (v povezavi z Dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila z dne 24. 8. 2012), o katerem mora naročnik v predrevizijskem postopku šele odločiti. Naročnik pa se je odločil ustaviti postopek javnega naročanja in v zvezi s tem predlagati izdajo sklepa, s katerim bo Državna revizijska komisija to dovolila, šele v predrevizijskem postopku in to kljub temu, da gre za odločitev, ki bi jo moral naročnik sprejeti v okviru postopka javnega naročanja, kar ureja določba 80. člena ZJN-2. Kajti postopek pravnega varstva je namenjen nadzoru nad zakonitostjo naročnikovega ravnanja v postopkih javnega naročanja in ne sprejemanju odločitev iz postopka javnega naročanja, prav tako takšne odločitve v postopku javnega naročanja ne more namesto naročnika sprejeti Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija ima v okviru 20. člena ZPVPJN zgolj pooblastila, da dvigne suspenzivnost vloženemu revizijskemu zahtevku glede končne posledice, in sicer da lahko naročnik v konkretnem primeru kljub vloženemu revizijskemu zahtevku ustavi revizijski postopek. To pa pomeni, da je morala biti takšna naročnikova odločitev o ustavitvi postopka v postopku javnega naročanja že sprejeta in zoper njo vložen revizijski zahtevek, ne pa, da to na podlagi 80. člena ZJN-2, v revizijskem postopku namesto naročnika stori Državna revizijska komisija, saj slednja za takšno ravnanje nima pooblastil. Tako lahko Državna revizijska komisija zgolj na podlagi naročnikovega predloga dovoli, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo, ki preprečuje, da bi bila sicer že sprejeta naročnikova odločitev o ustavitvi postopka dokončna in pravnomočna, predmetni postopek ustavi. Na ta način lahko naročnik prihrani na času, ki je potreben za izvedbo predrevizijskega in revizijskega postopka, in se glede na okoliščine primera odloči, na kakšen način bo svoje naloge v bodoče izvajal. Nikakor pa določba 20. člena ZPVPJN ni namenjena temu, da bi se naročnik s predlogom izognil odločanju v predrevizijskem postopku. Predrevizijski postopek teče neodvisno od postopka oddaje javnega naročila in se na podlagi 28. člena ZPVPJN najprej zaključi z naročnikovo odločitvijo o utemeljenosti ali neutemeljenosti revizijskega zahtevka, v zadnjem primeru pa se nato revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija poleg navedenega v obravnavanem primeru ugotavlja, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa, da se dovoli ustavitev postopka javnega naročanja, ni navedel in dokazal obstoja objektivnih, izrednih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi bile povezane z javnim interesom in ki bi zahtevale, da se predlogu ugodi. Okoliščine, ki jih navaja naročnik, so po oceni Državne revizijske komisije takšne, da bi jih naročnik lahko pričakoval in se jim izognil (npr. s pravočasnim začetkom postopka oddaje javnega naročila, s spremembo roka za dokončanje v razpisni dokumentaciji idr), zato te okoliščine sedaj ne morejo biti upravičena podlaga, da se naročniku dovoli ustavitev postopka javnega naročanja. Ne glede na navedeno bi naročnik nastale okoliščine, po mnenju Državne revizijske komisije, lahko upošteval pri izdaji morebitne (nove) odločitve skladno z ZJN-2, seveda potem, ko bo o vloženem zahtevku za revizijo (pravnomočno) odločeno.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da niso podani pogoji za izdajo sklepa po 20. členu ZPVPJN, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev postopka javnega naročanja, zato je predlog naročnika zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 28. 9. 2012
Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
ÄŚlanica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina Šentilj, Maistrova ulica 2, Šentilj v Slovenskih goricah
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana
- arhiv, tu