018-248/2012 Občina Žiri

Številka: 018-248/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Sonje Drozdek-Šinko ter Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz občine Žiri", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Avtoprevozništvo Martin-Valentina Frelih s.p., Goropeke 10, Žiri (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.9.2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 26.7.2012, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila", št. 430-2/2012-11, z dne 26.6.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.053,31 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.4.2012 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN4352/2012 in dne 28.3.2012 v Uradnem listu Evropske unije, pod štev. objave 2012/S83-136338 objavil javno naročilo "Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz občine Žiri". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 26.6.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-2/2012-11, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Saubermacher Slovenija d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je iz razloga ugotovljenih računskih napak izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 26.7.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi, da je njegova ponudba nepopolna. Vlagatelj trdi, da je naročnik z izborom ponudbe izbranega ponudnika kršil določbo 6. in 8. člena ZJN-2. Vlagatelj nasprotuje naročnikovim ugotovitvam in pojasnjuje, da so njegove cene podane pravilno oz. s skladno z razpisno dokumentacijo in tudi v primeru napačnega izračuna, kot to trdi naročnik, bi moral naročnik na podlagi tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ugotovljene računske napake odpraviti. Pri tem vlagatelj poudarja, da ni naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji določil, kaj je cena na enoto, ampak je to določil naknadno, šele svoji v odločitvi, kar pa ni skladno z ZJN-2. Vlagatelj navaja, da naročnik v prvi alineji odločitve o oddaji javnega naročila vlagatelju očita, da je, glede na v ponudbi ponujeno ceno/posodo, vlagatelj napačno izračunal vse mesečne cene, letne cene in cene za štiri leta. Po mnenju naročnika, naj bi iz cen, ki jih je vpisal vlagatelj v obrazec predračuna izhajalo, da je ponudnik napačno izračunal cene za letni odvoz, saj je glede na ceno/posodo, pri vseh vrstah posod, pri izračunu upošteval 26 odvozov na leto in ne 13 odvozov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj v zvezi z naročnikovimi ugotovitvami pojasnjuje, da glede na to, da gre pri komunalnih odpadkih za dve posodi, eno črno (komunalni odpadki) in eno rumeno (embalaža) posodo, ki pa se ne odvažata istočasno, vendar sta združeni v eno tabelo, je vlagatelj v prvi stolpec najprej podal ceno za odvoz ene posode (1,20 EUR), cena za vsako posodo posebej je enaka. Vsaka posoda se odvaža enkrat na mesec, kar skupaj pomeni dva odvoza na mesec, zato je vlagatelj v drugi stolpec vnesel ceno za odvoz obeh posod (črne in rumene) za en mesec (2,40 EUR). Na podlagi te mesečne cene za odvoz posod, pa je vlagatelj izračunal še ceno za odvoz v enem letu, ki pa je s strani naročnika načrtovan 13x. Vlagatelj poudarja, da je razlika, kateri stolpec se gleda za množenje s 13 odvozi oz. s 26 odvozi. Če se postavimo v prvi stolpec, kjer je podana cena za eno posodo, moramo le-to pomnožiti s 26 odvozi, da dobimo ceno za letni odvoz, če pa se postavimo v drug stolpec, kjer je že vračunana cena za obe posodi na mesec, moramo le-to pomnožiti s 13 odvozi. V zvezi s komunalnimi odpadki je naročnik predvidel poleg osnovnih tabel še tabelo za vnos cen za skupno vrednost po posameznih enotah (Enota 1, 2, 3, in 4), glede na število posod. Vlagatelj poudarja, da je kot zahtevano "mesečno ceno za odvoz brez DDV" (tabela za odvoze po enotah) pridobil tako, da je pomnožil število posod (število je podal naročnik) z vrednostjo, kot jo je izračunal v osnovni tabeli v drugem stolpcu ("mesečna cena za odvoz ene posode brez DDV"), kjer je, kot zgoraj opisano, vlagatelj upošteval odvoz obeh posod (črne in rumene) za en mesec (2,40 EUR), nato pa to vrednot pomnožil s 13, saj se posode odvažajo 13x letno, da je pridobil "letno ceno za odvoz (13x letno) brez DDV". Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikov vrstni red zapisovanja cen v tabelo nelogičen, predvsem pa je pomembno to, da ga naročnik s tem vrstnim redom ni natančno seznanil, kar je ponudnike postavilo v neenakopraven položaj oz. je povzročilo neprimerljivost ponudb ponudnikov. Vlagatelj prav tako ugovarja naročnikovemu pojasnilu iz odločitve, da je podatke, ki so bili potrebni za izračun cen v ponudbenem predračunu, jasno in nedvoumno določil in da bi vlagatelj, v primeru, da se s tem ne strinja, naročniku lahko zastavil vprašanje do izteka roka za oddajo ponudb. Vlagatelj navaja, da se mu do prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v zvezi z izračuni cen ni zdelo nič spornega, nejasnega ali nerazumljivega. Na podlagi razpisne dokumentacije, navodil naročnika in na podlagi logičnega zaporedja stolpcev v vseh tabelah, si je vlagatelj zapisovanje cen razlagal na način, kot jih je v ponudbenem računu tudi vpisal. Vlagatelj pa pri tem poudarja, da je v primeru nejasne razpisne dokumentacije potrebno določbe interpretirati v korist ponudnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj ugotovi, da je njegova ponudba popolna in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, ki jo je naročnik prejel 8.8.2012, izjasnil glede vlagateljevih navedb v revizijskem zahtevku.

Naročnik je dne 16.8.2012 sprejel sklep, št. 430-2/2012-20, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji jasno določil vrsto odpadkov, ki so predmet javnega naročila in jih bo moral izbrani ponudnik zbrati in odvažati na deponijo. Prav tako je naročnik določil lokacije, kjer se odpadki zbirajo, vrsto posod, v kateri se zbirajo odpadki, število mesečnih odvozov odpadkov in trenutni terminski plan odvoza odpadkov in primer odvoza odpadkov za mesec julij 2012 (Obrazec št. 19- opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika). Naročnik je na podlagi svojih zahtev in potreb pripravil Obrazec št. 20- predračun in v nadaljevanju obrazca pripravil tabele za vnos cen in vrednosti ponudbe za posamezno vrsto odpadkov, ki so predmet zbiranja in odvoza in v zvezi s tem določil še pravila v točki 16 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Po naročnikovem mnenju je določilo v razpisni dokumentaciji jasno napisano in določa, da morajo dati ponudniki ceno na posodo, glede na to izračunati mesečno ceno za odvoz posod, letno vrednost ponudbe in vrednost ponudbe za obdobje oddaje naročila, pri tem pa upoštevati vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik zatrjuje, da ni niti v razpisni dokumentaciji, niti z nobenim od danih odgovorov na vprašanje ponudnikov določil, da bi morali ponudniki pri odvozu komunalnih odpadkov kakorkoli preračunavati število odvozov ali jih kakorkoli drugače izračunati, saj je število odvozov iz posamezne enote jasno določil in zapisal. Naročnik v nadaljevanju navaja primer pravilnega izračuna v primerjavi z vlagateljevim napačnim izračunom. Pravilen izračun (brez DDV) bi po naročnikovih navedbah znašal: cena na posodo 1,20 EUR; mesečna vrednost = letna vrednost 15,60 EUR / 12 = 1,30 EUR; letna vrednost za 13 odvozov = 1,20 EUR x 13 odvozov =15,60 EUR; cena za odvoz ene posode za 4 leta (52x) = 62,40 EUR, medtem ko je vlagatelj v ponudbeni predračun vpisal naslednje cene (brez DDV): cena na posodo 1,20 EUR; mesečna cena za odvoz ene posode brez DDV = 2,40 EUR; letna vrednost za 13 odvozov = 31,20 EUR; cena za odvoz ene posode za 4 leta (52x) = 124,80 EUR. Iz vlagateljevega predračuna po naročnikovih navedbah izhaja, da letna vrednost ni izračunana za 13 odvozov, pač pa za 26, ki pa jih naročnik v razpisni dokumentaciji in v ponudbenem predračunu ni predvidel. Prav tako je vlagatelj napačno izračunal mesečno vrednost, ki predstavlja 1/12 letne vrednosti, saj ima koledarsko leto 12 mesecev in ne 13, kot to zmotno navaja vlagatelj. Naročnik vlagateljevi razlagi, da gre pri komunalnih odpadkih za dve posodi, ki se ne odvažata istočasno, vendar sta združeni v eno tabelo, ne more slediti, saj tega naročnik v razpisni dokumentaciji in ponudbenem predračunu ni določil. Kajti v primeru, če bi se upoštevalo vlagateljev navedbe, potem bi moral naročnik v ponudbenem predračunu ali ločiti posode, to je predvideti vnos cen ločeno za posode za komunalne odpadke in za embalažo, in pri vsaki od posod navesti, da se odvažajo 13x, česar pa naročnik ni predvidel. Naročnik je v ponudbenem predračunu določil volumen posod in pri vsaki enoto določil število posod in skupno število posod, torej ne posebej za komunalne odpadke in embalažo. Naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji določil, da se posode za komunalne odpadke odvažajo 13x v letu in posode za embalažo 13x v letu, torej kot navaja vlagatelj zahtevka 26x v letu, pač pa je jasno navedeno, da se posode odvažajo 13x v letu, tako kot je to predvideno v razpisni dokumentaciji in v obrazcu predračuna. Naročnik je po pregledu v ponudbi vlagatelja v ponudbenem predračunu ugotovil napačne izračune, kar je tudi obrazložil v obvestilu o oddaji javnega naročila. Po pregledu ponudbenega predračuna je naročnik ugotovil, da glede na ponujene cene na posodo in v nadaljevanju napačne izračune mesečnih cen, letnih cen in cen za odvoz odpadkov za 4 leta, vlagateljeve ponudbe ne bi bilo mogoče popraviti, ne da bi se spremenila cena na posodo, kar predstavlja ceno na enoto mere, ali ne da bi se spremenila količina, kar predstavlja število odvozov. Prav tako ne bi bilo mogoče popraviti napačne izračune mesečnih cen pri zbiranju in odvozu ločeno zbranih frakcij, ne da bi se pri tem spremenila ali cena na posodo, kar predstavlja cena na enoto ali število posod, kar predstavlja količino ali število odvozov, kar spet predstavlja količino. Naročnik meni, da je pripravil razpisno dokumentacijo in določil svoje zahteve jasno in nedvoumno, prav tako je tudi jasno določil svoje zahteve v ponudbenem predračunu glede števila odvozov in glede cen, ki so jih morali ponudniki vpisati v ponudbeni predračun. V kolikor vlagatelju zahtevka za revizijo niso bile jasne zahteve naročnika, navedene v razpisni dokumentaciji, ali če je vlagatelj zahtevka menil, da je v razpisni dokumentaciji karkoli dvoumnega ali nelogičnega, bi lahko pred potekom roka za oddajo ponudb naročniku zastavil vprašanje in bi naročnik na vprašanje tudi odgovoril. Naročnik pa do izteka roka za oddajo ponudb ni prejel nobenega vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem ponudbenega predračuna. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevim zatrjevanjem, da je bilo mogoče naročnikove zahteve v zvezi z odvozom odpadkov in številom odvozov odpadkov ali v zvezi z izračunom mesečnih cen interpretirati ali razumeti drugače, kot je bilo odločeno v razpisni dokumentaciji, saj sta izbrani ponudnik in ponudnik PUBLICUS d.o.o. v ponudbenem predračunu izračunala cene in vrednosti na način, kot je to predvidel naročnik v razpisni dokumentaciji. Ker naročnik ne more prevzeti odgovornosti za napako vlagatelja, to da je vlagatelj napačno izračunal cene v ponudbenem predračunu, in iz razloga, ker je naročnik mnenja, da je postopek javnega naročila izvedel na transparenten način, ob upoštevanju vseh temeljnih načel javnega naročanja in vseh določb ZJN-2, ob tem pa tudi v celoti upošteval lastno razpisno dokumentacijo, je naročnik vlagateljev zahtevek v celoti zavrnil.

Naročnik je dne 24.8.2012 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju njegove ponudbe.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v revizijski zahtevek, naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 8.8.2012, v vlagateljevo ponudbo in v vlagateljevo pripravljalno vlogo z dne 30.8.2012. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka javnega naročanja. Naročnik je pri preverjanju pravilnosti izračunov v Obrazcu št. 20-predračun ugotovil računske napake pri izračunu cene na posodo, kar se odraža tudi v napačnem izračunu mesečnih cen, letnih cen in cen za odvoz odpadkov za štiri leta pri zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov iz Enote 1, Enote 2, enote 3 in Enote 4. Tako iz cen, ki jih je vlagatelj vpisal v predračun, po naročnikovih ugotovitvah izhaja, da je vlagatelj napačno izračunal cene za letni odvoz, saj je glede na ceno / posodo, pri vseh vrstah posod, pri izračunu upošteval 26 odvozov na leto in ne 13, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji. Prav tako je napačen izračun mesečne cene, saj ta ne predstavlja 1/12 letne cene, ampak jo je vlagatelj izračunal na način, da je letno ceno delil s 13 in ne z 12, zaradi česar je posledično tudi napačen izračun cene za odvoz za 4 leta in skupne vrednosti ponudbe za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz vsake enote posebej za štiri leta. Enako je napačno vlagatelj izračunal mesečno vrednost za odvoz za ene posode za zbiranje in odvoz ločene frakcije za papir, steklo in bioloških odpadkov, kajti tudi v teh primerih mesečna cena ne predstavlja 1/12 letne cene. Naročnik pri tem še dodaja, da ugotovljenih napak ni bilo mogoče odpraviti na način, da se ne bi spremenila cena na posodo, kar predstavlja cena na enoto, ali količina, kar predstavlja količino odvozov. Takšnim naročnikovim ugotovitvam na drugi strani ugovarja vlagatelj in zatrjuje, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zapisal vrstnega reda in način vpisovanja in izračuna cen, kot ga v svoji odločitvi utemeljuje naročnik. Tako je v obravnavanem primeru med strankama sporen predvsem način izračunavanja in preračunavanja cen ponudbenega predračuna.

Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 16 -Vrednost ponudbe / računske napake / neobičajno nizka cena / fiksnost cen / financiranje / plačila razpisne dokumentacije določil pravila za sledeči izračun cen: "[â??] Ponudnik mora v ponudbi podati cene / posodo za odpadke, za mesečno ceno za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ob upoštevanju števila odvozov posameznih vrst odpadkov, število kilometrov in ob upoštevanju vseh stroškov, vezanih na zbiranje in odvoz odpadkov, po posameznih območjih. Na podlagi mesečne cene ponudnik izračuna ceno za eno leto in za celotno obdobje oddaje naročila.[â??]" Ponudniki so morali izračunane cene podati v tabelo v Obrazcu št. 20 za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz enote 1, 2, 3 in 4:
















Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da so imeli ponudniki navodila za izpolnitev omenjenega obrazca podana zgolj v 16 točki razpisne dokumentacije in ne tudi v obrazcu 19-Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika, kakor to trdi naročnik. Ponudniki so morali izpolniti tabelo oz. predračun za štiri enote, ker je občina Žiri razdeljena na štiri enote, in sicer za komunalne odpadke kot embalažo, odvoz katerih je naročnik združil v skupno tabelo, ki je razvidna zgoraj. Poleg tega iz 19 člena vzorce pogodbe izhaja, da se zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov in embalaže v vsaki enoti izvaja na 4 tedne. Naročnik je pri tem predvidel še terminski plan, po katerem se komunalni odpadki odvažajo ob ponedeljkih - od 6.00 do 10.00 ure, ločeno zbrana embalaža pa - ob ponedeljkih od 11.00 do 17.00 ure.

Nadalje je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo in vlagateljevo pojasnilo pri izpolnitvi zgoraj navedene tabele. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama v obravnavanem primeru nesporno, da je vlagatelj prvi stolpec tabele izpolnil pravilno, in sicer je podal ceno / posodo v višini 1, 20 EUR, ki velja za odvoz vsake posode (za komunalne odpadke in embalažo) posebej, medtem ko med strankama ostaja sporen izračun "Mesečne cena za odvoz ene posode brez DDV". Vlagatelj je mesečno ceno oblikoval na način, da je ceno / posodo v višini 1, 20 EUR množil s številom mesečnih odvozov in pri tem upošteval odvoz obeh posod (tako za komunalne odpadke kot embalažo), in sicer x 2 (ker gre za dva odvoza na mesec) in izračunal mesečno ceno v višini 2,40 EUR, med tem ko je naročnik izračun mesečne cene, kot izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji naročila in naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku, predvidel drugače. Naročnik je za izračun mesečne cene predvidel, da se najprej izračuna letno ceno odvoza, in sicer da se ceno / posodo najprej množi s številom 13, ker je predvidenih 13 odvozov na leto, nato pa se dobljeno število oz. vrednost letnega odvoza deli z 12, ker ima leto 12 mesecev. Po naročnikovem izračunu bi moral vlagatelj v tabelo vpisati mesečno vrednost 1,30 EUR in ne 2,40 EUR, kakor je to storil vlagatelj. Državna revizijska komisija se s takšnim stališčem ne strinja, kajti naročnik je v 16 točki razpisne dokumentacije jasno zapisal, da mora ponudnik na podlagi mesečne cene izračunati ceno za eno leto in za celotno obdobje oddaje naročila, medtem ko naročnikov izračun predvideva obraten vrstni red. Najprej je potrebno izračunati ceno za eno leto, šele na to pa ceno za mesečno obdobje, česar pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri oblikovanju mesečne cene prav tako zapisal, da se mora mesečno ceno za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov oblikovati tako, da se upošteva število odvozov posameznih vrst odpadkov, število kilometrov in ob upoštevanju vseh stroškov, vezanih na zbiranje in odvoz odpadkov, po posameznih območjih. Navedeno določbo razpisne dokumentacije je tudi po oceni Državne revizijske komisije mogoče razumeti na način, kot ga razume vlagatelj, in sicer da so morali ponudniki pri oblikovanju cene na enoto za odvoz komunalnih odpadkov upoštevati tudi število odvozov embalaže, saj se tabela nanaša na odvoz obeh vrste odpadkov, tako komunalnih kot embalaže. Glede na to, da se vsaka posoda upoštevaje terminski plan odvaža tudi enkrat mesečno, je tudi po oceni Državne revizijske komisije razpisno dokumentacijo mogoče razumeti na način, da je potrebno pri odvozu mesečne posode za komunalne odpadke upoštevati še odvoz posode za embalažo, kar pa vodi do vlagateljevega mesečnega izračuna cene. Navedeno stališče potrjuje tudi tabela, v kateri je naročnik združil obe vrsti odpadkov in za odpadke embalaže ni predvidel ločene tabele. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji podal natančna in nedvoumna navodila za izračun mesečne cene, kot jih navaja in pojasnjuje v svoji odločitvi, zato je Državna revizijska komisija v celoti sledila vlagateljevi interpretaciji izračuna mesečne cene.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj na podlagi mesečne cene izračunal še letno ceno za odvoz tako, da je mesečno ceno množil s številom 13 (kakor je bilo z razpisno dokumentacijo tudi predvideno) in letno ceno, tako da je mesečno množil s številom 52 (ker je predvidno 52 odvozov), kakor je bilo z razpisno dokumentacijo tudi zahtevano. Vlagatelj je z mesečno ceno množil število posod, ki so bile predvidene v nadaljnji tabeli in prišel do skupnega izračuna cene za mesečni, letni in štiriletni odvoz odpadkov v enoto 1, 2, 3 in 4, ter nato dobljene rezultate medsebojno seštel in izračunal skupno vrednost ponudbe. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača naročnikova zatrjevanja, da je vlagatelj pri ceni letnega odvoza namesto 13 odvozov na leto, upošteval 26 odvozov. Ponudniki so namreč morali najprej izračunati mesečno vrednost, na podlagi katere so izračunali še letno vrednost odvoza posode, ne pa najprej letne cene, kakor razpisno dokumentacijo interpretira naročnik. V primeru, da bi vlagatelj izračunal najprej letno vrednost, bi ceno / enoto množil s 13 in prišel do rezultata, ki ga je zahteval naročnik. Enako velja za izračun letne in štiriletne vrednosti in enako Državna revizijska komisija ugotavlja za izračun mesečne cene pri zbiranju in odvozu ločeno zbrane frakcije papirja, steklo in biološke odpadke. Tudi v teh primerih vlagatelj ni najprej izračunal letne cene, ki bi jo po naročnikovem mnenju moral deliti z 12, ampak je mesečno ceno izračunal na način da je ceno / posodo množil s številom odvozov, na tej podlagi pa na to izračunal še letno ceno in ceno za štiriletno obdobje. Glede na navedeno po mnenju Državne revizijske komisije naročnikova navodila omogočajo različne interpretacije, saj vlagateljevemu izračunu, z vidika postavljenih pravil za izračun mesečne cene za odvoz odpadkov, Državna revizijska komisija ne more oporekati. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru prav tako ocenjuje, da vlagateljev izračun ne predstavlja primera računske napake. Za računsko napako bi šlo, če bi prišlo do pomote v računski operaciji oz. pri izračunu, v obravnavanem primeru pa gre za različno interpretacijo v razpisni dokumentaciji določenih navodil, ki je posledica nejasne razpisne dokumentacije. Iz pravne prakse Državne revizijske komisije pa izhaja, da nejasna razpisna dokumentacija, ki omogoča več interpretacij, ne sme iti v škodo ponudnikom.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vlagateljevemu predlogu po razveljavitvi naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v celoti sledila in v predmetnem postopku javnega naročanja odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na zapisano Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila preveri, ali je predmetno javno naročilo po obstoječi razpisni dokumentaciji sploh mogoče zakonito oddati ter da sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom takse v višini 3.053,31 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 3.053,31 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14.9.2012
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- vlagatelj Avtoprevozništvo Martin-Valentina Frelih s.p., Goropeke 10, Žiri,
- Občina Žiri, Loška cesta 1, Žiri,
- Saubermacher Slovenija d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv - tu.