018-253/2012 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Številka: 018-253/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek-Šinko, v postopku odločanja o zakonitosti revizije postopka oddaje javnega naročila "Najem multifunkcijskih naprav" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik KONICA MINOLTA SLOVENIJA, d. o. o., Letališka cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), zoper ravnanje naročnika VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tavčarjeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 09. 2012

ODLOČILA

Pritožnikovi pritožbi z dne 27. 08. 2012 se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep z dne 16. 08. 2012, s katerim je odločil o pritožnikovem zahtevku za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 08. 08. 2012.

Naročnik mora o pritožnikovem zahtevku za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 08. 08. 2012, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 07. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za najem multifunkcijskih naprav za obdobje dveh let, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo dne 16. 07. 2012 (pod številko objave JN7681/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 30. 07. 2012 sprejel odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), pritožnik pa je dne 10. 08. 2012 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 08. 08. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Naročnik je dne 16. 08. 2012 sprejel sklep, s katerim je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel, pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, pa zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo). V odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik zatrjuje, da je pritožniku na njegovo vprašanje jasno odgovoril, da predstavlja skupna ponudbena cena izbranega ponudnika ceno mesečnega najema, kot izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju (ponudb), pomnoženo s 24, kolikor znaša vrednost naročila. Naročnik dodaja, da je bil na javnem odpiranju ponudb prisoten tudi predstavnik pritožnika, ki je po zaključenem postopku odpiranja ponudb prejel zapisnik o javnem odpiranju ponudb, v katerem je v 6. točki jasno zapisana ponudbena cena izbranega ponudnika "z DDV za mesečni najem/kos" oziroma "z DDV za mesečni najem za 60 kosov". Poleg tega je pritožnik opravil tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, na katerem se je ali bi se vsaj lahko seznanil s ponudbeno ceno izbranega ponudnika. Glede na navedeno naročnik zaključuje, da je bil pritožnik dobro seznanjen z vrednostjo izbrane ponudbe in je razlog za plačilo neustrezne takse izključno na njegovi strani.

Odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je pritožnik prejel dne 22. 08. 2012, dne 27. 08. 2012 pa je priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 27. 08. 2012, poimenovano "PRITOŽBA ZOPER SKLEP NAROČNIKA JN" (v nadaljevanju: pritožba). V pritožbi pritožnik prosi "DRK",
- "naj preveri pri naročniku ali je pravilno določil takso in kakšna je prava višina", če je višja od že plačane takse, pa prosi, da "mu omogoči doplačilo do prave višine, zaradi namernega zavajanja naročnika, kakšna je dejansko prava višina" (takse),
- da zahtevek za revizijo obravnava po vsebini, "ker dejansko ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika".
Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da bi moral naročnik pravni pouk v odločitvi o oddaji naročila zapisati na način, da vsakdo (tudi prava neuka stranka) ve, koliko bi morala znašati taksa, ker naročnik tega ni storil, pa ga je še po elektronski pošti zaprosil, naj jasno pove, koliko mora znašati taksa v primeru pritožbe. Pritožnik nadaljuje, da naročnik niti v odgovoru na "direktno postavljeno vprašanje" zneska višine takse ni navedel, zato je pri izračunu takse upošteval ceno mesečnega najema, ki je navedena "v analizah naročnika o izbiri, z DDV", ter v posledici plačal "najnižjo z Zakonom predvideno takso". Pritožnik še dodaja, da podatka o mesečnem najemu, navedenega v zapisniku o odpiranju ponudb, ni smatral kot končnega in uradnega, pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo pa se je "osredotočil o tehničnih dvomljivih karakteristikah".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 29. 08. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje (v nadaljevanju: dopis z dne 29. 08. 2012), odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje tega javnega naročila in dokumentacijo postopka s pritožbo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-253/2012-3, z dne 31. 08. 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 04. 09. 2012 pa je prejela naročnikov dopis z dne 03. 09. 2012, poimenovan "Odstop dokumentacije - dopolnitev", skupaj s prilogo.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter proučitvi pritožbenih navedb pritožnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v konkretnem primeru naročnik pritožnikov zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrgel z obrazložitvijo, da ni bila plačna ustrezna taksa, saj je pritožnik z namenom uveljavljanja pravnega varstva (vložitve zahtevka za revizijo) vplačal takso "v višini 200 EUR", ne pa dolžne takse 1.026,43 EUR. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da je bil "točen znesek" [â??] "višine pritožbene taksa napisan v tem zadnjem "Sklepu naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo"", obenem pa dodaja, da bi moral naročnik pravni pouk "v uradnem "Sklepu o izbiri" najboljšega ponudnika za JN, zapisati na način, da vsakdo, tudi prava neuka stranka ve, koliko bi morala znašati taksa".

Iz 15. člena ZPVPJN, ki je vključen med skupne določbe v predrevizijskem in revizijskem postopku (drugo poglavje ZPVPJN), izhaja, katere obvezne sestavine mora vsebovati zahtevek za revizijo (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN), določeno pa je tudi, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Če naročnik ugotovi, da vlagatelj (v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN) ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alinee prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v pravno relevantnem delu prvega odstavka 79. člena določa, da mora naročnik poleg ostalega v odločitvi (o oddaji naročila) opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti
- kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
- višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.

Namen navedenih določb je, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navede konkretno višino takse, ki je potrebna za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, saj bo le na takšen način lahko uveljavljeno učinkovito pravno varstvo ponudnikov po ZPVPJN. Navedeno še zlasti velja ob upoštevanju
- zelo stroge sankcije (zavrženje zahtevka za revizijo), ki je kogentno določena za primer, če naročnik po prejemu zahtevka za revizijo ugotovi, da za postopek pravnega varstva ni bila plačna ustrezna taksa,
- dejstva, da ZPVPJN določa različne višine takse, v posameznem primeru pa določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi in drugi odstavek 71. člena ZPVPJN (tretji odstavek 71. člena ZPVPJN).
ZPVPJN namreč določa, da v primeru,
- če naročnik ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN (zahtevku za revizijo) ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN),
- če Državna revizijska komisija ugotovi, da iz zahtevka (za revizijo) niso razvidne vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN ali ne vsebuje vseh teh obveznih sestavin, čeprav je naročnik vlagatelja pozval k ustrezni dopolnitvi, zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).
Vsebinsko zelo primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-355/2011-2, v svojem sklepu številka 018-328/2011-3, v svojem sklepu številka 018-313/2011-4 in v svojem sklepu številka 018-300/2011-2.

Ob upoštevanju doslej navedenega in ob upoštevanju dejstva, da termin "višina" skladno s Pravnim terminološkim slovarjem, ki ga je leta 1999 založila Založba ZRC SAZU, pomeni velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri, je potrebno prvi odstavek 79. člena ZJN-2 razumeti na način, da mora naročnik v odločitvi (o oddaji naročila) opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu, med drugim pa navesti tudi konkretno višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja (transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede).

Pritožnikov zahtevek za revizijo se v konkretnem primeru nanaša na odločitev o oddaji naročila, zato se za določitev zneska takse uporabi pravilo iz tretje alinee prvega odstavka 71. člena ZPVPJN. Slednje pravilo določa, da v primeru, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila, znaša taksa en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za sklop, javno naročilo ali posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne več kot 10.000,00 eurov (EUR). V konkretnem primeru znaša vrednost (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za zadevno javno naročilo 102.643,20 EUR, en odstotek od omenjene vrednosti izbrane ponudbe za zadevno javno naročilo pa predstavlja 1.026,43 EUR. Slednje navedeni znesek tako predstavlja višino takse za postopek zadevnega pravnega varstva v postopku zadevnega javnega naročanja, ki bi jo v konkretnem primeru moral plačati pritožnik in bi moral izhajati iz potrdila o plačilu takse iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Kot izhaja iz "POTRDIL[A] O IZVRŠENEM PLAČILU", z dne 09. 08. 2012, je pritožnik za postopek zadevnega pravnega varstva v postopku zadevnega javnega naročanja plačal znesek takse 200,00 EUR, torej znesek takse, ki ni ustrezen in je za 826,43 EUR nižji od tistega, ki je določen v pravilu iz tretje alinee prvega odstavka 71. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pritožniku v odločitvi (o oddaji naročila) v konkretnem primeru ni navedel konkretne višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja v vsebini, kot mu to nalaga kogentna določba prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila je namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej v točki "III. Pravni pouk" v delu, ki je pravno relevanten za rešitev predmetne zadeve, zapisal:
- "Vlagatelj je dolžan ob vložitvi zahtevka plačati" [â??] "takso v višini 1% od vrednosti izbrane ponudbe (z DDV)",
- "Več o vplačilu takse za postopek revizije si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za finance" (sledi navedba konkretne spletne povezave na spletno stran ministrstva, pristojnega za finance).

Državna revizijska komisija na podlagi citiranega pravnega pouka, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, zaključuje, da naročnik v odločitvi (o oddaji naročila) ni navedel niti konkretne višine takse niti vrednosti izbrane ponudbe (vsebinsko zelo primerljivo je ob primerljivem dejanskem stanju Državna revizijska komisija odločila že v svojem sklepu številka 018-300/2011-2). V pravnem pouku odločitve (o oddaji naročila) je naročnik pritožnika opozoril le, da "je dolžan ob vložitvi zahtevka plačati" [â??] "takso v višini 1% od vrednosti izbrane ponudbe (z DDV)", obenem pa ga napotil, da si "[v]eč o vplačilu takse za postopek revizije" prebere "na spletni strani Ministrstva za finance". Na spletni strani ministrstva, pristojnega za finance, kot je navedena v odločitvi o oddaji naročila, konkretne višine takse za konkreten postopek pravnega varstva v postopku konkretnega javnega naročanja ni najti, temveč so preko spletne povezave http://www.djn.mf.gov.si/sistem-javnega-narocanja/pravno-varstvo razvidna le splošna pravila (napotki) za plačilo takse. Prav tako iz odločitve o oddaji naročila ni razvidna vrednost izbrane ponudbe, vrednost ponudb, ki se ugotovi na odpiranju ponudb, pa še ni nujno enaka vrednosti, za katero naročnik nato ponudbo izbere (na primer zaradi ugotovljenih računskih napak, nepravilnega obračunavanja oziroma vštevanja davkov in podobno). Glede na navedeno je torej upravičeno zatrjevanje pritožnika v njegovi pritožbi, da "[v] zapisniku o odpiranju ponudb, navedenega podatka o mesečnem najemu" ni smatral "kot končnega in uradnega".

Naročniku je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (druga stran odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo), da je pritožniku na njegovo vprašanje glede višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja po elektronski pošti odgovoril na način, da je zapisal, da "[s]kupna ponudbena cena izbranega ponudnika znasa cena mesecnega najema, kot izhaja iz zapisnika o javnem odpiranju, pomnozena s 24, kolikor znasa vrednost narocila", vendar pa omenjeni podatek predstavlja zgolj formulo, po kateri se izračuna (konkretna) višina takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, ne predstavlja pa konkretne višine takse za predmetni postopek pravnega varstva. Na omenjeni zaključek Državne revizijske komisije iz razlogov, ki so navedeni že doslej, ne vpliva odgovor na vprašanje, ali je pritožnik v zapisniku o javnem odpiranju ponudb "prejel vrednost izbrane ponudbe" ali ne, niti nanj ne vpliva dejstvo, da je pritožnik opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Za razliko od situacije, v kateri naročnik, kot mu to nalaga zakon, konkretno višino takse določi (tretji odstavek 71. člena ZPVPJN) in jo v odločitvi (o oddaji naročila) navede (prvi odstavek 79. člena ZJN-2), izračun konkretne višine takse po formuli še vedno dopušča možnost, da se (zlasti prava neuka) stranka lahko pri izračunu takse zmoti ali takse po formuli kljub vsemu ne zna ustrezno izračunati (kot se je to zgodilo v konkretnem primeru). Pritožnik namreč v zahtevku za revizijo (na strani 6) navaja, da je za zahtevek za revizijo plačal "takso 200â??, ker od naročnika v Odločitvi o izbiri niti v direktnem naknadnem vprašanju o višini takse" ni prejel "točnega zneska".

Naročnik v konkretnem primeru tudi ni izkazal nobenega upravičenega razloga za to, da po formuli za izračun konkretne višine takse za predmetni postopek pravnega varstva v postopku predmetnega javnega naročanja, ki jo je (po elektronski pošti) sporočil pritožniku, konkretne višine takse za predmetni postopek pravnega varstva ni izračunal sam. Naročnik kot oseba, ki izvaja postopek javnega naročanja in v njem odloča, z vsemi potrebnimi podatki za izračun višine takse za postopek predmetnega pravnega varstva v postopku predmetnega javnega naročanja namreč razpolaga (v zvezi s tem pogledati tudi 104.a člen ZJN-2). Tudi iz razloga, ker v posameznem primeru višino takse določi (tretji odstavek 71. člena ZPVPJN) in jo v odločitvi (o oddaji naročila) navede (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) naročnik, naročnik v konkretnem primeru posledic opustitve določitve konkretne višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja ne more prevaliti na pritožnika in od njega pričakovati, da bo sam ugotavljal in računal višino takse. Navedeno še toliko bolj velja ob upoštevanju zelo stroge sankcije (zavrženje zahtevka za revizijo), ki je kogentno določena za primer, če naročnik po prejemu zahtevka za revizijo ugotovi, da za postopek pravnega varstva ni bila plačna ustrezna taksa.

Ker torej naročnik v konkretnem primeru v odločitvi (o oddaji naročila) ni navedel, kakšno konkretno višino takse mora za postopek pravnega varstva plačati pritožnik, pač pa je v njej zgolj deloma citiral tretjo alineo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, poleg tega pa je na pritožnikovo vprašanje glede višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja po elektronski pošti pritožniku sporočil zgolj formulo, po kateri se izračuna (konkretna) višina takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, ni pa mu sporočil konkretne višine takse za predmetni postopek pravnega varstva, plačilo takse v neustrezni (prenizki) višini v konkretnem primeru ne more iti v škodo pritožniku. Kot to v svoji pritožbi utemeljeno zatrjuje pritožnik, je bil namreč "točen znesek" [â??] "višine pritožbene taksa napisan v tem zadnjem "Sklepu naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo"" (to je v odločitvi o zavrženju zahtevka za revizijo). Pritožniku je smiselno pritrditi tudi v njegovem zatrjevanju, da bi moral naročnik pravni pouk "v uradnem "Sklepu o izbiri" najboljšega ponudnika za JN, zapisati na način, da vsakdo, tudi prava neuka stranka ve, koliko bi morala znašati taksa".

Ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa tako ni ne prepričljivo in ne dokazano zatrjevanje naročnika v dopisu z dne 29. 08. 2012, da pritožnik "namenoma ali iz lastne malomarnosti ni plačal ustrezne takse".

Ker je naročnik v posledici kršitve prvega odstavka 79. člena ZJN-2 ravnal v neskladju z določbo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ko je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel, je Državna revizijska komisija glede na vse doslej navedeno pritožnikovi pritožbi z dne 27. 08. 2012 na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz naročnikovega sklepa z dne 16. 08. 2012, obenem pa je na podlagi drugega odstavka 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o pritožnikovem zahtevku za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 08. 08. 2012, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

V navezavi na
- pritožnikovo prošnjo, ki jo podaja v pritožbi, in sicer, da "DRK" [â??] "zahtevek za revizijo obravnava po vsebini, ker dejansko ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika",
- naročnikov predlog v dopisu z dne 29. 08. 2012, da naj, v kolikor bo Državna revizijska komisija pritožbi ugodila, slednja "odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, saj se želi naročnik izjaviti tudi o vsebini zahtevka za revizijo",
je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 55. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V konkretnem primeru namreč naročnik sam Državni revizijski komisiji predlaga, da "odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, saj se želi" [â??] "izjaviti tudi o vsebini zahtevka za revizijo", poleg tega pa pritožnik v svoji pritožbi ne podaja nobenega (utemeljenega) razloga, ki bi narekoval, da Državna revizijska komisija v konkretnem primeru o pritožnikovem zahtevku za revizijo odloči, preden o njem odloči naročnik (28. člen ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN). Utemeljenega razloga, ki bi narekoval, da Državna revizijska komisija v konkretnem primeru o pritožnikovem zahtevku za revizijo odloči, preden o njem odloči naročnik, ni našla niti Državna revizijska komisija.

Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je pritožnik utrpel zaradi pravnega pouka v odločitvi o oddaji naročila, je treba izhajati iz tega, da se pritožniku zagotovi položaj, čim bolj primerljiv tistemu, v katerem bi bil, če bi mu naročnik v odločitvi (o oddaji naročila) navedel konkretno višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja. Pritožniku je bilo v konkretnem primeru zaradi pravnega pouka, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila (vključno z naročnikovim naknadnim pojasnilom pritožniku), onemogočeno učinkovito pravno varstvo v postopku zadevnega javnega naročanja, saj do vsebinskega preizkusa vloženega zahtevka za revizijo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (še) ni prišlo. Glede na dejstvo, da pritožnik s predložitvijo "POTRDIL[A] O IZVRŠENEM PLAČILU", z dne 09. 08. 2012, dokazuje, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo vplačal znesek 200,00 EUR, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj navedeno upošteva pri preverjanju procesnih predpostavk zahtevka za revizijo, od pritožnika pa zahteva ustrezno dopolnitev zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14. 09. 2012


Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


































Vročiti:
- VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana
- KONICA MINOLTA SLOVENIJA, d. o. o., Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana
- OPTIPRINT, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu