018-258/2012 Inštitut za varovanje zdravja

Številka: 018-258/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje posameznega javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma "Nakup cepiva proti humanim papiloma virusom (tipov 16 in 18) - sklop 38", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GlaxoSmithKline d.o.o., Cvetkova 29, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE, Trubarjeva 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), na podlagi vlagateljevega predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, dne 31.8.2012

ODLOČILA

Vlagateljevemu predlogu po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ugodi. Nadaljnje aktivnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila "Nakup cepiva proti humanim papiloma virusom (tipov 16 in 18) - sklop 38" se zadržijo do pravnomočne odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.08.2012 ponudnike s sklenjenimi okvirnimi sporazumi povabil k oddaji ponudbe za nakup cepiva proti humanim papiloma virusom (tipov 16 in 18) - sklop 38. Naročnik je okvirne sporazume sklenil na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka za nakup zdravil. Predmetno javno naročilo je bilo dne 07.04.2011 objavljeno na Portalu javnih naročil št. JN 3580/2011.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 23.08.2012, podal predlog za zadržanje postopka javnega naročila. Vlagatelj pojasnjuje, da je dne 10.08.2012 prejel povabilo k oddaji ponudbe, in sicer za nakup dvovalentnega cepiva proti okužbam s humanim papiloma virusom - tipov 16 in 18 (sklop 38), ki je namenjeno izvajanju programa cepljenja v Republiki Sloveniji v šolskem letu 2012/2013. Naročnik pa je istega dne odposlal tudi povabilo k oddaji ponudb za sklop 37, katerega predmet je prav tako nakup cepiva proti okužbam s humanimi papiloma virusom, ki je namenjeno izvajanju programa cepljenja v Republiki Sloveniji v šolskem letu 2012/2013. Naročnik s tem povabilom k oddaji ponudbe ni povabil tudi vlagatelja, temveč je povabil zgolj ponudnike štirivalentnega cepiva (tipov 6, 11, 16 in 18).

Vlagatelj navaja, da je zoper vsebino povabila, ki se nanaša na 37. sklop vložil zahtevek za revizijo, saj mu je naročnik z njim onemogočil konkuriranje oziroma mu je onemogočil sodelovanje pod enakimi pogoji za predmet, za katerega ima sklenjen okvirni sporazum. Vlagatelj navaja, da je v 37. sklopu predlagal tudi izdajo sklepa o zadržanju postopka.

Vlagatelj opozarja na 17. člen ZPVPJN in pojasnjuje, da lahko naročnik ob dejstvu, da je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, sklene pogodbo oziroma aneks k sklenjenemu okvirnemu sporazumu. Vlagatelj zatrjuje, da bi bilo z nadaljevanjem postopka oddaje javnega naročila bistveno ogroženo njegovo učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, saj v primeru, če bo pogodba že sklenjena in bo naročnik pričel z izvajanjem javnega naročila, ne more več uspešno konkurirati pri javnem naročilu. Predmetno javno naročilo, poudarja vlagatelj, bi bilo tako zanj izgubljeno.

Vlagatelj še pojasnjuje, da tudi možnost uveljavljanja ničnosti pogodbe (v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 44. člena ZPVPJN) v ničemer ne bi pripomogla k učinkovitosti zagotavljanja njegovega pravnega varstva, saj gre pri tem za možnost, ki je namenjena položaju, ko situacije ni več mogoče učinkovito sanirati. Vlagatelj je prepričan, da lahko le z zadržanjem predmetnega postopka učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-106/2012-3.

Naročnik je dne 28.08.2012 podal mnenje o predlogu vlagatelja. Naročnik navaja, da je vlagateljev predlog neutemeljen.

Naročnik pojasnjuje, da na Povabilo k oddaji ponudbe št. 7/2012, z dne 10.08.2012, s katerim je povpraševal po predmetu iz 38. sklopa okvirnega sporazuma (Cepivo proti humanim papiloma virusom - tipov 16 in 18) ni prejel nobene ponudbe. Tudi vlagatelj, ki je podpisnik okvirnega sporazuma v sklopu 38, ponudbe ni oddal. Posledično je tako nemogoče, da bi naročnik nadaljeval aktivnosti in v sklopu 38 oddal naročilo. To pa pomeni, da vlagatelj ne more biti prizadet v svoji pravici do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 19. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva v postopkih javnega naročanja je bistveno, da imajo ponudniki možnost zaustaviti nezakonita ravnanja naročnika in preprečiti izvršitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe, če se ugotovi, da je bila sprejeta nezakonito. Suspenzivnost zahtevka za revizijo pomeni, da je v okviru postopka pravnega varstva, ki je sprožen zoper določeno naročnikovo odločitev ali dejanje v postopku oddaje javnega naročila, mogoče doseči, da se učinkovanje sporne odločitve ali dejanja odloži do pravnomočne odločitve o sporu.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN, vložitev zahtevka za revizijo (praviloma) zadrži sklenitev pogodbe o izvedbi naročila. Zadržanje sklenitve pogodbe nastopi po samem zakonu, zato druge aktivnosti strank niso potrebne. ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena izrecno ureja tri izjemne položaje, v katerih sme naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, skleniti pogodbo o oddaji naročila. Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik sklene pogodbo (med drugim tudi) v primeru, če "â??.se zahtevek za revizijo vloži v postopku oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem procesu." (3. alineja prvega odstavka 17. člena ZPVPJN).

Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje posameznega javnega naročila na podlagi predhodno sklenjenega okvirnega sporazuma - torej v postopku, v katerem lahko naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, sklene tudi pogodbo. Ker bi nadaljevanje postopka v obravnavanem primeru lahko privedlo (tudi) do zaključka postopka oddaje predmetnega javnega naročila brez izbire ponudnika (do sklenitve pogodbe namreč v obravnavanem primeru ne more priti, ker naročnik za cepivo iz 38. sklopa ni prejel nobene ponudbe), kar bi onemogočilo vlagateljevo (predrevizijsko in revizijsko) pravno varstvo, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu ugodila. Naročnik bi namreč v primeru, če Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu ne bi ugodila, lahko zaključil s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila še preden bi bilo pravnomočno odločeno o vlagateljevem zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru bi se tako lahko zgodilo, da vlagatelj pred zaključkom postopka oziroma pred pravnomočno odločitvijo o sporu, ne bi mogel zaustaviti domnevno nezakonitega ravnanja naročnika (vlagatelj očita naročniku, da je nepravilno določil zagotovljena sredstva ter da je določil prekratek rok, v katerem mora biti opravljena prva dobava cepiva), kar bi lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Ker so opisane posledice nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila po mnenju Državne revizijske komisije takšne, da bi v konkretnem primeru lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva, je vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ugodila.

Državna revizijska komisija še pripominja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb). Odločanje o utemeljenosti (in pred tem dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZPVPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano je potrebno tudi ugotoviti, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 19. členu ZPVPJN v ničemer ne prejudicira njene (morebitne) kasnejše odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o njej obvestiti vse ponudnike, ki so udeleženi v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (šesti odstavek 19. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

V Ljubljani, dne 31.08.2012



predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE, Trubarjeva 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu