018-204/2012 Občina Ravne na Koroškem

Številka: 018-204/2012-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Prenova javne razsvetljave", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Javna razsvetljava, d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova 5, Ravne na Koroškem, v imenu in za račun katerega javno naročilo izvaja Regionalna razvojna agencija za Koroško, d.o.o., Meža 10, Dravograd (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 8. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Prenova javne razsvetljave". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 6. 3. 2012, pod št. objave JN2451/2012 in v Uradnem listu Evropske unije, dne 7. 3. 2012, pod št. objave 2012/S 46-075669. Naročnik je dne 30. 5. 2012 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, s katerim je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik izbere družba Elektrosignal, d.o.o., Lava 6a, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 6. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, ker meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Navaja, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe predložil dokumente v tujem jeziku, brez uradnega prevoda v slovenski jezik, kar je zahteval naročnik, posledično pa ni mogoče ugotoviti, ali ponujena svetila ustrezajo zahtevanim karakteristikam. Vlagatelj dalje trdi, da je naročnik kršil 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker je ponudbo izbranega ponudnika kljub neustrezni dopolnitvi ocenil za popolno. Izbrani ponudnik ni spoštoval roka za dostavo katalogov, naročnik pa mu je dne 8. 5. 2012, na dan, ko se je že iztekel rok za dopolnitev ponudbe, podaljšal rok do dne 11. 5. 2012. Prav tako izbrani ponudnik ni dopolnil ponudbe skladno s pozivom naročnika z dne 25. 4. 2012, naročnik pa mu je nato omogočil dopolnitev nepravilno dopolnjene ponudbe. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil obrazec AJPES S.BON-1/P z dne 17. 3. 2011, kar ne ustreza zahtevi naročnika, da dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni od skrajnega roka za oddajo ponudbe. Izbrani ponudnik po ugotovitvah vlagatelja v ponudbi tudi ni predložil zahtevane izjave, da se strinja s predlaganim rokom za izvedbo del, ki je bila priloga terminskega plana. Vlagatelj navaja še neustreznost predloženih referenc izbranega ponudnika in posledično temu tudi neustreznost referenc odgovornega vodje del.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20. 6. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Meni, da je naročniku posredoval vse zahtevane dokumente za dokazovanje ustreznosti ponujenih svetil in drugega materiala, da naročnik v pozivu za dopolnitev ni zahteval prevoda podatkov, da so v terminskem planu podatki skladni z odgovori naročnika na zastavljena vprašanja pred oddajo ponudb in da so referenčna potrdila skladna z razpisno dokumentacijo, pri čemer je izbrani ponudnik v ponudbi dodal še referenco starejšega datuma, zgolj v dokaz njegovih zmogljivosti.

Naročnik je dne 2. 7. 2012 izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Pojasni, da je za pripravo tehničnega dela (popis del) javnega naročila izbral projektanta (ki je izdelal projekt prenove), ki je šele pri prvem pregledu ponujenih svetilk predlagal, da vsi ponudniki dostavijo kataloge s tehničnimi karakteristikami in vzorce svetilk. Vsa pojasnila in dopolnitve ponudbe so bila napisana v slovenskem jeziku, naročnik pa od nobenega ponudnika ni zahteval prevoda posameznih listin (tudi vlagatelj je predložil posamezne listine v tujem jeziku), ker projektant tega ni potreboval za ugotavljanje skladnosti ponujenega blaga z zahtevami iz razpisa, naročnik pa je zato štel, da gre za nebistvene pomanjkljivosti ponudbe. Zato po mnenju naročnika ne vzdrži trditev vlagatelja, da je nemogoče ugotoviti, ali ponujena svetila izbranega ponudnika ustrezajo vsem zahtevanim karakteristikam. Glede podaljšanja roka za dopolnitev ponudb naročnik pojasni, da je pozval vse ponudnike k dopolnitvam ponudbe, pri čemer sta dva izmed treh ponudnikov prosila za podaljšanje roka, zato je naročnik rok podaljšal. Naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v vso dokumentacijo o izvajanju postopka javnega naročanja, tako da bi se vlagatelj lahko seznanil z vsemi morebitnimi nejasnostmi, pa tega ni storil. Iz dokumentacije tudi izhaja, da je bil izbrani ponudnik pozvan k predložitvi novega obrazca AJPES S.BON-1/P, medtem ko je manjkajočo izjavo k terminskemu planu, tudi zaradi neskladja med Obrazcem 14 in zahtevam v razpisni dokumentaciji, naročnik štel kot nebistveno pomanjkljivost ponudbe, saj je zadostovala predložitev Obrazca 14 in parafirana pogodba, ki naročniku zagotavlja, da bo javno naročilo izvedeno v treh mesecih po podpisu pogodbe. Glede revizijskih očitkov o domnevnih neustreznih referencah izbranega ponudnika naročnik poudarja, da gre pri predmetnem javnem naročilu za nakup blaga (svetilk in sijalk), pri čemer je razmerje med blagom in storitvami 80:20 in da ne gre za visoko zahtevna dela, temveč za zamenjavo svetilk in sijalk ter v manjši meri za prilagoditev obstoječih drogov in konzol, predvsem pa za dela, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Projektant je naročniku pri pripravi razpisne dokumentacije obrazložil dela iz popisa del in mu svetoval, da je pri referencah pomembno ugotavljati uspešnost izvedbe primerljivih naročil na področju javne razsvetljave za istovrstne in primerljive posle, pri čemer gre za istovrstnost in primerljivost v smislu zahtevnosti in ne obsega del. Če bi naročnik želel reference glede na dosežen delež vrednosti ponudbe, bi to tudi posebej opredelil v razpisni dokumentaciji, vendar pa bi to diskriminiralo manjše ponudnike. Naročnik je v razpisni dokumentaciji najprej podal definicijo reference, v točki 13 pa je navedel, kaj od ponudnikov zahteva. Po mnenju naročnika vsak ponudnik na trgu ve, da je z ekipo treh delovnih skupin v roku treh mesecev mogoče zamenjati okoli 3000 svetilk, ne glede na vrednost poslov, ki jih je v preteklosti opravil. Iz ponudbe izbranega ponudnik je po prepričanju naročnika mogoče zagotovo sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje za izvedbo javnega naročila. Glede podpisa referenčnih potrdil naročnik izpostavlja, da Obrazec 10 izrecno navaja, da mora reference potrditi naročnik in ne končni uporabnik. Ker je bila pri izbranem ponudniku naročnik referenčnih poslov družba C., je ta lahko pravilno potrdila reference. Glede starejše reference izbranega ponudnika (pod zap. št. 5) naročnik pojasni, da je ni upošteval, iz pojasnila izbranega ponudnika pa izhaja, da je bila navedena referenca dodana v ponudbi zgolj za predstavitev zmogljivosti izbranega ponudnika.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 7. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 7. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri dejstvu, da je izbrani ponudnik kataloge predložil v tujem jeziku in da s katalogi ni izkazal, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve naročnika. Vlagatelj izpostavi, da mu ni znano, da je naročnik za presojo tehnične popolnosti ponudb izbral zunanjo strokovno pomoč, ob vpogledu pa mu tudi ni bilo predstavljeno, da bi zunanji izvajalec karkoli izvajal. Vlagatelj meni, da kolikor je naročnik postavil zahteve glede dokumentov, bi se jih moral tudi v celoti držati. Vlagatelj dalje izpostavlja, da mu na vpogledu ni bil predložen poziv naročnika izbranemu ponudniku k predložitvi obrazca AJPES S.BON-1/P, niti ustrezen obrazec, kljub temu, da je na napačen obrazec vlagatelj opozoril naročnika na samem vpogledu. Vlagatelj še navaja, da je nesprejemljivo, da naročnik po oddaji ponudb spreminja razpisno dokumentacijo in ugotavlja, kaj potrebuje in kaj ne, vlagatelj pa je največja družba v Sloveniji, ki se ukvarja z javno razsvetljavo in trdi, da vzdrževanje javne razsvetljave ni primerljivo z deli, kot jih je razpisal naročnik, tri delovne skupine, v številu opreme in delavcev, kot jih navaja izbrani ponudnik, pa nikakor niso sposobne izvesti razpisana dela v roku treh mesecev.

Naročnik se je z vlogo z dne 13. 7. 2012 opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 9. 7. 2012. Poudarja, da je vlagatelj na vpogledu imel na voljo celotno dokumentacijo o izvedbi postopka, ki bi jo lahko tudi fotografiral, vendar tega ni storil. Naročnik je za tehnični del priprave razpisne dokumentacije izbral projektanta, ki odgovarja izključno naročniku, zato je nekorektno, da vlagatelj trdi, kaj vse bi mu moralo biti znano. Naročnik ponovno poudarja, da od nobenega ponudnika ni zahteval prevoda posameznih listin, ker projektant tega ni potreboval, saj so mu bili vsi tehnični parametri v celoti razumljivi, projektant pa je tudi zagotovil, da je znanje tujega jezika, ki se zahteva za pregled produktnih listov, izjav in podatkov, običajno in nujno za delovanje na današnjem trgu. Vlagatelj na vpogledu naročnika tudi ni opozoril na kakršnekoli nepravilnosti. Naročnik se ne strinja s trditvijo vlagatelja, da je po roku za oddajo ponudbe spreminjal razpisno dokumentacijo, saj je po poteku roka zgolj ugotovil neujemanje Obrazca 14 in navodil, saj bi v obrazcu lahko bila navedena priloga: Izjava ponudnika s strinjanjem s predlaganim rokom izvedbe del, vendar je komisija naročnika odločila, da te izjave ne bo zahtevala, ker to izhaja že iz drugih ponudbenih dokumentov. V zvezi z navedbami vlagatelja glede naročnikovih zahtev po referencah pa naročnik izpostavi, da bi vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, vendar tega ni storil.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v odstopljeno spisovno dokumentacijo naročnika, ostale dokazne predloge je kot nepotrebne zavrnila.

Iz dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2012) in v katerem je dne 30. 5. 2012 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ki je po ugotovitvah naročnika podal drugo najugodnejšo in popolno ponudbo (naročnik je ponudbo najugodnejšega ponudnika kot neprimerno izločil). Vlagatelj se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izpostavlja, da naročnik ne bi smel priznati popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj ni predložil vse ponudbene dokumentacije v slovenskem jeziku, oziroma v uradnem prevodu v slovenski jezik, zaradi česar po mnenju vlagatelja tudi ni mogoče ugotoviti, ali ponujena svetila ustrezajo vsem karakteristikam.

Pravila glede izpolnjevanja obličnostnih (jezikovnih) zahtev ponudbenih dokumentov je treba presojati z vidika 23. člena ZJN-2 (jezik v postopku javnega naročanja) in ob upoštevanju navodil, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji. ZJN-2 določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezen rok. Stroške prevoda nosi ponudnik. Naročnik je v poglavju II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: navodila), v točki 2. Jezik in denarna enota, glede jezika ponudbenih dokumentov podal naslednje navodilo:

"Ponudba, vsa korespondenca in dokumenti v zvezi s ponudbo morajo biti napisani v slovenskem jeziku. Vsa dokazila in tiskana literatura, s katero ponudnik opremi ponudbo, so lahko v drugem jeziku, vendar pa mora ponudnik poskrbeti za uradni prevod v slovenski jezik. V primeru neskladja med ponudbeno dokumentacijo v slovenskem in tujem jeziku se kot zavezujoča upošteva ponudbena dokumentacija oziroma njen prevod v slovenskem jeziku. Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku."

Med strankama ni sporno, da iz naročnikovih navodil v razpisni dokumentaciji jasno izhaja, da so morali ponudniki celotno ponudbeno dokumentacijo ter vso korespondenco in dokumente v zvezi s ponudbo, tudi v delu, ki se nanaša na tehnične lastnosti ponujenega predmeta, predložiti v slovenskem jeziku oziroma v tujem jeziku, z uradnim prevodom v slovenski jezik. Prav tako se stranki strinjata v tem, da izbrani ponudnik, po pozivu naročnika z dne 25. 4. 2012 (v povezavi z obvestilom naročnika z dne 8. 5. 2012 o podaljšanem roku za dopolnitev ponudbe), da predloži kataloge, iz katerih bodo razvidni vsi tehnični podatki za ponujene izdelke (kar v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano in kar je naročnik zahteval od vseh ponudnikov), vseh dokumentov (katalogov, podatkov o regulatorjih) ni predložil v slovenskem jeziku, ampak v tujem jeziku, brez uradnega prevoda v slovenski jezik.

Vendar pa navedena pomanjkljivost v dopolnitvi oziroma pojasnilu ponudbe izbranega ponudnika po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja razloga za izločitev ponudbe, ampak formalno nepopolnost ponudbe, v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki je omogočala uporabo instituta dopustnih dopolnitev ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2, ki določa, da kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Čeprav navedena določba ureja ravnanja naročnika pri dopolnjevanju ponudbe, po mnenju Državne revizijske komisije ni najti razloga, da se navedena določba ne bi smiselno (analogno) uporabljala tudi za primere, ko naročnik šele s pozivom za dopolnitev oziroma pojasnilo ponudbe zahteva predložitev določenih dokumentov, torej dokumentov, ki z razpisno dokumentacijo niso bili zahtevani, kot je to bilo v obravnavanem primeru.

Ob upoštevanju dejstva, da gre za del dokumentacije, ki se nanaša na tehnične značilnosti ponujenega predmeta (za katerega tudi ZJN-2 omogoča naročniku, da ga zahteva v tujem jeziku), da naročnik od nobenega ponudnika ni izrecno zahteval, da predloži dokumentacijo v slovenskem jeziku, oziroma v tujem jeziku z uradnim prevodom v slovenski jezik oziroma je dopustil tudi predložitev dokumentacije v tujem jeziku (in mu zato ni mogoče očitati kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov) in da je naročnik s pomočjo projektanta (ki je tudi predlagal pridobitev katalogov) lahko preveril ustreznost tehničnih lastnosti ponujenega predmeta na podlagi dokumentacije v tujem jeziku, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik manjkajoča dejstva lahko preveril sam in izbranega ponudnika ni bil dolžan pozvati k predložitvi uradnega prevoda v slovenski jezik.

Skladno z 78. členom ZJN-2 namreč naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Zakon pri tem ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi vsebino dokumenta, ki je predložen v tujem jeziku, kolikor naročnik razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. V konkretnem primeru je naročniku pri presoji tehnične ustreznosti ponujenega predmeta pomagal projektant, ki je naročniku z dopisom z dne 17. 5. 2012 in z dne 29. 5. 2012 podal pregled ponujenih svetil in kataloškega materiala. Tako je pojasnil tudi projektant v pojasnilu z dne 18. 6. 2012, podanem naročniku v predrevizijskem postopku, v katerem je navedel, da je za naročnika opravil pregled ustreznosti tehničnih parametrov ponujene opreme javne razsvetljave, znanje tujih jezikov in še posebej strokovne terminologije, ki prevladuje v produktnih katalogih in dokumentacijah, pa ni predstavljalo ovire, saj takšno znanje predstavlja nujnost delovanja na današnjem globaliziranem trgu.

Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve 78. člena ZJN-2 oziroma prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ker od izbranega ponudnika za dokumente, ki so bili predloženi v tujem jeziku, ni zahteval predložitve uradnega prevoda v slovenski jezik oziroma njegove ponudbe ni izločil, s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

Vlagatelj v zvezi z dopolnitvijo oziroma pojasnilom ponudbe izbranega ponudnika opozarja tudi na kršitev 78. člena ZJN-2, ker izbrani ponudnik naj ne bi dopolnil ponudbe skladno s pozivom naročnika z dne 25. 4. 2012, naročnik pa mu je nedopustno omogočil dopolnitev nepravilno dopolnjene ponudbe in ker izbrani ponudnik naj ne bi spoštoval roka za dopolnitev ponudb.

ZJN-2 v okviru pravil o dopustnih dopolnitvah ponudbe v 78. členu določa dolžnost naročnika izločiti ponudbo ponudnika, če v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik na podlagi pregleda ponudb projektanta in njegovega predloga za dopolnitev ponudb (dopis naročniku z dne 24. 4. 2012) s pozivom z dne 25. 4. 2012 vse ponudnike pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer k predložitvi katalogov, iz katerih bodo razvidni vsi tehnični podatki za ponujene izdelke ter za svetilke in po en vzorec za vsak tip klasične svetilke in LED svetilke, kar, kot že ugotovljeno, v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano. Rok za dopolnitev ponudb je bil 8. 5. 2012 do 10.00 ure. Kot to pojasni naročnik, sta tako vlagatelj (z dopisom z dne 26. 4. 2012) kot izbrani ponudnik (z dopisom z dne 4. 5. 2012) zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev ponudb. Naročnik je vse ponudnike z obvestilom z dne 8. 5. 2012, poslanim po elektronski pošti, ponudnikom ob 8.30 uri (torej še pred iztekom prvotnega roka), obvestil, da rok za dopolnitev ponudbe podaljšuje do 11. 5. 2012 do 12.00 ure. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik dopolnitev ponudbe predložil dne 8. 5. 2012 ob 9.45 uri in dne 11. 5. 2012 ob 11.15 uri, torej v zahtevanem roku (tako kot vlagatelj, ki je dopolnitev ponudbe predložil dne 11. 5. 2012, ob 11.45 uri).

Dalje iz dokumentacije izhaja, da je projektant po pregledu dopolnitev ponudb naročniku z dopisom z dne 17. 5. 2012 podal pregled svetil in kataloškega materiala za vse ponudnike in hkrati predlagal, v katerem delu so potrebna še dodatna pojasnila izbranega ponudnika in vlagatelja, medtem ko je za ponudbo tretjega ponudnika ugotovil, da ne zadostuje zahtevanim tehničnim parametrom. Naročnik je zato izbranega ponudnika in vlagatelja s pozivom z dne 22. 5. 2012 pozval na dodatna pojasnila glede vzorcev in katalogov, predloženih v dopolnitvah ponudbe, z rokom do 28. 5. 2012 do 13.00 ure. Izbrani ponudnik je pojasnilo podal v zahtevanem roku, dne 28. 5. 2012 ob 9.00 uri (vlagatelj pa dne 25. 5. 2012 ob 13.00 uri).

Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve 78. člena ZJN-2, saj je izbrani ponudnik dopolnitev in pojasnilo dopolnitve ponudbe opravil v zahtevanem (podaljšanem) roku. Naročnik izbranemu ponudniku tudi ni omočil večkratnega dopolnjevanja ponudbe, saj je v pozivu z dne 22. 5. 2012 zahteval zgolj natančnejše pojasnilo podatkov, predloženih v dopolnitvi ponudbe. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je naročnik ponudnike v okviru dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudbe ves čas enakopravno obravnaval in tako tudi vlagatelju omogočil dopolnitev ponudbe v podaljšanem roku in predložitev pojasnila ponudbe po predloženi dopolnitvi ponudbe. Revizijske očitke vlagatelja o domnevnih kršitvah naročnika je zato treba kot neutemeljene zavrniti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje izpostavlja vprašanje ustreznosti predloženega obrazca AJPES S.BON-1/P v okviru Obrazca 6 v ponudbi izbranega ponudnika, ker je bil izdan dne 17. 3. 2011.

Gre za vprašanje izkazovanja ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika, glede katere ZJN-2 v 44. členu naročniku omogoča, da lahko od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena, pogoje za priznanje sposobnosti pa je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona. Naročnik lahko kot dokaz zahteva predložitev enega ali več dokumentov iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakon.

Naročnik je v obravnavanem primeru za preverjanje ekonomske in finančne sposobnosti ponudnika v poglavju III. Dokazovanje usposobljenosti ponudnika zahteval naslednje:

"10. Ponudnik (partner pri skupni ponudbi) ima poravnane zapadle obveznosti do podizvajalcev, dobaviteljev blaga in kooperantov v predhodnih postopkih javnega naročanja in izjava ponudnika glede neposrednega plačevanja obračunskih situacij morebitnim podizvajalcem.

Pisna izjava ponudnika (partnerja pri skupni ponudbi), dana pod kazensko in materialno odgovornostjo kot izjava pod prisego, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev, dobaviteljev blaga in kooperantov v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Dokazilo: Izjava prijavitelja - Obrazec 6."

V Obrazcu 6 Izjava prijavitelja/ponudnika o ekonomski in finančni sposobnosti iz 44. člena ZJN-2 so ponudniki morali potrditi izjavo, da imajo plačane vse nesporne zapadle obveznosti do podizvajalcev, dobaviteljev blaga in kooperantov v predhodnih postopkih javnega naročanja, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila niso imeli blokiranih transakcijskih računov in da dajejo naročniku pooblastilo, da vpogleda v zbirke osebnih podatkov z namenom, da preveri obstoj določenih dejstev, ki se nanašajo na predloženo ponudbo na ta javni razpis. Kot dokazilo je bilo navedeno S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP ter potrdila o svoji plačilni sposobnosti od vseh bank, pri katerih imajo odprte transakcijske račune, pri čemer dokazila niso smela biti starejša od 30 dni od skrajnega roka za oddajo ponudb.

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil podpisan in žigosan Obrazec 6 ter obrazec AJPES S.BON-1/P, izdan dne 17. 3. 2011. Prav tako je izbrani ponudnik predložil BON-2, izdan dne 11. 4. 2012 ter Potrdilo o stanju neporavnanih obveznosti, izdano dne 11. 4. 2012.

Iz navedenega izhaja, da vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da predloženi obrazec AJPES S.BON-1/P ni izpolnil zahteve naročnika o tem, da dokazilo ne sme biti starejše od 30 dni od skrajnega roka za oddajo ponudb. Vendar pa je vlagatelj očitno spregledal, da se v spisovni dokumentaciji naročnika, glede na ugotovitve komisije, da je priložen AJPES S.BON-1/P datiran dne 17. 3. 2011 in da bo članica komisije iz finančne službe priskrbela nov obrazec (Zapisnik o delu Komisije za pregled in ocenjevanje ponudb z dne 18. 5. 2012), nahaja nov obrazec AJPES S.BON-1/P in Letno poročilo z revizorjevim mnenjem za izbranega ponudnika za leto 2010. Ker se vlagatelj do morebitne neustreznosti navedenih dokumentov ni izrekel, se Državna revizijska komisija v presojo tega vprašanja ni spuščala. Vlagatelj je sicer v revizijskem postopku zatrjeval, da mu navedeni obrazec AJPES S.BON-1/P na vpogledu ni bil predložen in da naj bi na neustrezen obrazec v ponudbi izbranega ponudnika opozoril naročnika na vpogledu, vendar to iz Zapisnika o vpogledu z dne 6. 6. 2012 ne izhaja, naročnik pa je v revizijskem postopku tudi večkrat poudaril, da je vlagatelj imel možnost vpogledati in fotokopirati celotno dokumentacijo postopka javnega naročanja, pa tega ni storil.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik lahko že na podlagi drugih dokazil v ponudbi izbranega ponudnika, in ne da bi bila potrebna dopolnitev ponudbe z obrazcem AJPES S.BON-1/P, lahko preveril izpolnjevanje pogojev, ki jih je zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik namreč od ponudnikov ni zahteval, da izpolnjujejo zahtevo po minimalni bonitetni oceni ali da so dosegli določeno višino prejemkov (prihodkov). V okviru naročnikovih zahtev in v Obrazcu 6 je bilo ključnega pomena za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, da je ponudnik dokazal, da ima plačane vse nesporne zapadle obveznosti do podizvajalcev, dobaviteljev blaga in kooperantov v predhodnih postopkih javnega naročanja, o čemer je izbrani ponudnik podal izjavo na Obrazcu 6 in o čemer obrazec AJPES S.BON-1/P ne daje podatka, in da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranih transakcijskih računov, kar je razvidno iz Potrdila o stanju neporavnanih obveznosti, izdanega dne 11. 4. 2012 s strani banke. Obrazec BON-2, ki ga je priložil izbrani ponudnik v ponudbi in je bil izdan dne 11. 4. 2012, daje podatek o številu prejemkov in izdatkov ter o stanju neporavnanih obveznosti na dan pred sestavitvijo obrazca in v zadnjih šestih mesecih, enake podatke (poleg bonitetne ocene in podatkov iz računovodskih izkazov) pa izkazuje tudi obrazec AJPES S.BON-1/P.

Ker torej obrazec AJPES S.BON-1/P ni dajal relevantnih podatkov za preverjanje sposobnosti izbranega ponudnika, po oceni Državne revizijske komisije, njegova dopolnitev, z ustreznim datumom izdaje, ni bila potrebna. Potrebno je namreč poudariti, da je namen predloženih dokazil v tem, da naročniku dajejo informacijo (podatek) o tem, ali je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo in v tem okviru, ali izpolnjuje določen pogoj v vsebini, kot ga določi naročnik v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb iz razpisne dokumentacije, saj je pogoje, ki jih je zahteval, lahko preveril iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, tudi sicer pa se v spisovni dokumentaciji nahaja nov obrazec AJPES S.BON-1/P. Navedbe vlagatelja je zato potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Med strankama je dalje sporno vprašanje, ali manjkajoča izjava izbranega ponudnika o strinjanju s predlaganim rokom izvedbe del v Obrazcu 14 Terminski plan izvedbe del predstavlja razlog za izločitev njegove ponudbe.

Gre za vprašanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki zahtevanih tehničnih specifikacij ne izpolnjujejo, kar je treba presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki kot neprimerno ponudbo opredeljuje tisto, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v poglavju III. Dokazovanje usposobljenosti ponudnika, v točki 18 zahteval:

"Terminski plan izvedbe del z izjavo ponudnika (partnerja pri skupni ponudbi), da se strinja s predlaganim rokom izvedbe del.
Dokazilo: Terminski plan izvedbe del prijavitelja - Obrazec 14."

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je predložil izpolnjen, podpisan in žigosan Obrazec 14, ni pa predložil (dopisal) izjave, da se strinja s predlaganim rokom izvedbe del.

Vendar pa se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom v tem, da je Obrazec 14 vseboval zgolj rubrike o začetku in koncu del za posamezne lokacije, ni pa vseboval tudi izjave ponudnika, da se strinja s predlaganim rokom izvedbe del. Zaradi navedenega je, po mnenju Državne revizijske komisije, izbrani ponudnik najverjetneje očitno pozabil predložiti navedeno izjavo na posebnem svojem obrazcu (kot je to storil na primer vlagatelj), oziroma to izjavo dopisati v Obrazcu 14. Kljub temu pa je strinjanje izbranega ponudnika s predlaganim rokom izvedbe del mogoče ugotoviti iz drugih ponudbenih dokumentov izbranega ponudnika in gre zato za formalno nepopolnost ponudbe, v okviru katere je naročnik manjkajoča dejstva lahko preveril sam.

Izbrani ponudnik je tako v ponudbi predložil parafiran in žigosan Obrazec 15 Vzorec pogodbe, v katerem je v 4. členu bilo navedeno, da bo izvedba del po tej pogodbi najkasneje do treh mesecev po podpisu pogodbe in uvedbi v delo, s čimer je izbrani ponudnik potrdil, da je seznanjen in sprejema predvideni rok izvedbe del. Prav tako iz Obrazca 14 izhaja, da bodo vse lokacije končane v treh mesecih po uvedbi v delo, v Obrazcu 2 Ponudba pa je izbrani ponudnik izrecno navedel, da je rok izvedbe razpisanih del tri mesece od podpisa pogodbe in uvedbe v delo. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da naročnik izbranega ponudnika ni bil dolžan pozivati k dopolnitvi ponudbe, oziroma njegovo ponudbo izločiti, ker ni predložil posebne izjave, da se strinja s predlaganim rokom izvedbe del.

Med strankama je sporno še vprašanje ustreznosti predloženih referenc izbranega ponudnika in odgovorne vodje del.

V tem primeru gre za vprašanje preverjanja tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika in (ne)pravilnosti ponudbe, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Izhodišče za določanje tehnične in kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom, ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskemu subjektu. ZJN-2 v 45. členu tudi določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične (in/ali kadrovske) sposobnosti z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje.

Naročnik je zahteve glede tehnične sposobnosti ponudnika navedel v poglavju III. Dokazovanje usposobljenosti ponudnika, v točki Reference, ki se je glasila:

"Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) trikrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno.

13. Ponudnik mora izkazati že izvedena primerljiva javna naročila na področju javne razsvetljave, da je uspešno izvedel najmanj tri istovrstne oziroma primerljive posle, kot ga prevzema v ponudbi, v zadnjih 5 letih pred oddajo ponudbe, kar izkazuje s potrdilom o dobro opravljenem delu. Za izpolnjevanje pogoja se, v primeru skupne ponudbe reference ugotavljajo skupno, to je, se seštevajo.

Dokazilo: Izjava o referencah - Obrazec 9, Referenčno potrdilo - Obrazec 10
Seznam izvedenih primerljivih storitev, od tega vsaj 3 (tri) dobave in montaže blaga v zadnjih 5 letih pred oddajo ponudb, vključno s potrdilom o dobro opravljenem delu. V potrdilu mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljene gradnje z navedbo, da je bila opravljena po predpisih stroke in ustrezno zaključena ter z navedbo podatkov naročnika. Potrdilo mora biti podpisano in žigosano s strani naročnika."

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen, podpisan in žigosan Obrazec 9 Izjava o referencah, v katerem je navedel pet referenčnih poslov in za te posle predložil tudi Obrazec 10 Referenčno potrdilo. Pri tem je med strankama nesporno, da referenca pod zap. št. 5 (naročnik Mestna občina Celje) ne ustreza zahtevi, da je bila opravljena v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, zaradi česar je tudi Državna revizijska komisija ni upoštevala pri presoji zakonitosti naročnikovih ravnanj.

Vlagatelj trdi, da je edino referenca pod zap. št. 1 (naročnik Elektro Celje, d.d., Zamenjava svetilk javne razsvetljave v občini Vojnik) ustrezna glede primerljivosti del, ne pa tudi po obsegu prevzetih del, saj je njena vrednost le v višini 95.496,00 EUR, izbrani ponudnik pa je v konkretni ponudbi ponudil svetilke za cca. 150,00 EUR za en komad, kar pomeni 450.000,00 EUR, brez da bi bila zajeta montažna dela.

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljevo razlago naročnikovih zahtev, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kolikšen obseg (vrednost) del mora zajemati referenca zato, da ji bo priznal ustreznost, ampak je zahteval le istovrstne oziroma primerljive posle. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat poudarila v svojih odločitvah, je naročnik tisti, ki v vsakem konkretnem primeru določi, na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost opravljenih del ali dobav, to pa je odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo. Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, predmetno javno naročilo v večjem deležu (80 %) predstavlja nakup blaga (svetilk in sijalk), v preostalem deležu (20 %) pa gre za storitve, pri čemer ne gre za visoko zahtevna dela, temveč le za zamenjavo svetilk in sijalk ter v manjši meri za prilagoditev obstoječih drogov in konzol. Zato je naročnik istovrstnost in primerljivost zahteval v smislu zahtevnosti in ne obsega del, in tudi v razpisni dokumentaciji ni opredelil zahtevane vrednosti referenc glede na delež ponudbene vrednosti.

Ker torej naročnik v razpisni dokumentaciji ni vezal zahtevo po istovrstnosti oziroma primerljivosti opravljenih referenčnih poslov tudi glede na določeno doseženo vrednost posla, predmetno javno naročilo, v katerem gre za prenovo javne razsvetljave, pa v večjem deležu zajema dobavo istovrstnega blaga v večjih količinah, Državna revizijska komisija ne najde razlogov, da bi naročnikove zahteve razlagali ožje, kot so zapisane in v škodo izbranemu ponudniku, na način, da bi moral referenčni posel tudi po vrednosti (obsegu dobav in dela) biti enak oziroma primerljiv konkretnemu javnemu naročilu. Nenazadnje, glede na postavljene zahteve naročnika, tudi ne bi bilo možno opredeliti, kakšen bi moral biti obseg (vrednost) opravljenih dobav in dela, da bi jih lahko ocenili kot ustrezne in primerljive konkretnemu javnemu naročilu. Državna revizijska komisija zato navedbe vlagatelja o neustreznosti reference pod zap. št. 1 kot neutemeljene zavrača.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da referenca pod zap. št. 2 (naročnik Elektro Celje, d.d., Vzdrževalna dela na javni razsvetljavi v občini Celje in štore, v višini 363.864,00 EUR) ni ustrezna, ker vzdrževalna dela niso predmet konkretnega javnega naročila in ker tudi po vrednosti ne dosega zahtev naročnika, Državna revizijska komisija poudarja, da zgolj poimenovanje referenčnega posla še ne dokazuje, da so opravljena dela po vsebini neustrezna, torej, da niso primerljiva konkretnemu javnemu naročilu. Prav tako ni najti razloga, da ne bi sledili naročniku v tem, da so tudi vzdrževalna dela ravno takšna oziroma primerljiva z deli, ki bodo izvedena v konkretnem javnem naročilu (prenova javne razsvetljave). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da referenca po vsebini ni primerljiva konkretnemu javnemu naročilu. Glede vrednosti pa, kot že navedeno, glede na naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji, ni mogoče ugotoviti, da bi morala referenca dosegati enako oziroma primerljivo vrednost, kot je konkretno javno naročilo.

Ne glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi ni uspel izkazati, da sta referenci pod zap. št. 3 in 4 neustrezni, kar posledično pomeni, da naročniku, četudi bi referenca pod zap. št. 2 bila neustrezna, ni mogoče očitati kršitve, ker so bile zahtevane vsaj tri reference. Vlagatelj namreč izpodbija referenci pod zap. št. 3 (naročnik družba C., Javna razsvetljava in signalizacija zasedenosti na avtocestnem počivališču Lopata -Jug, vrednost 102.745,00 EUR) in pod zap. št. 4 (naročnik družba C., Izvedba javne razsvetljave, osvetlitev smernih tabel in semaforizacija prehodov za pešce na šaleški cesti v Velenju, vrednost 130.248,00 EUR) zato, ker meni, da bi naročnik moral kot ustreznega priznati le tisti del opravljenega posla in v višini, ki se nanaša na dela javne razsvetljave. To pomeni, da vlagatelj ne nasprotuje temu, da v okviru referenčnih poslov niso bila opravljena istovrstna oziroma primerljiva dela po vsebini, ampak le, da naročnik ne bi smel priznati celotno vrednost. Ker pa je glede vrednosti referenčnih poslov že bilo ugotovljeno, da naročnik ni opredelil minimalne vrednosti, nad katero se prizna ustreznost reference, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev za referenci pod zap. št. 3 in 4.

Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja, da so referenčna potrdila na Obrazcu 10 za referenci pod zap. št. 3 in 4 neustrezna, ker jih ni podpisal naročnik, ampak izvajalec del, družba C., zaradi česar vlagatelj dvomi v verodostojnost zapisov na potrdilu in poziva naročnika, da od izbranega ponudnika in družbe C. pridobi pogodbe in verodostojne listine. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval, da morajo biti referenčna potrdila podpisana in žigosana s strani naročnika, ne pa končnega uporabnika ali investitorja, zato je mogoče kot ustrezna šteti tudi potrdila, ki jih je izbranemu ponudniku potrdila družba C., ki je bila naročnik posla za izbranega ponudnika. Kolikor naročnik ni dvomil v verodostojnost in resničnost podatkov, oziroma ker obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika (še) ni preveril pred izdajo odločitve o oddaji naročila, pa mu ni mogoče očitati kršitev, saj lahko to stori najpozneje do sklenitve pogodbe (prvi odstavek 77. člena ZJN-2).

Vlagatelj iz enakih razlogov, po oceni Državne revizijske komisije, tudi ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v delu, ki se nanašajo na ugotavljanje ustreznosti referenc odgovornega vodje del. Naročnik je v okviru Tehnične in kadrovske sposobnosti, v točki 12, med drugim zahteval, da mora ponudnik za odgovornega vodjo del izkazati, da je bil v zadnjih desetih letih pred objavo tega naročila odgovorni vodja del pri najmanj enem istovrstnem in po obsegu primerljivem poslu, kot ga prevzema v ponudbi (dokazilo: Izjava prijavitelja - Obrazec 8).

Izbrani ponudnik je kot odgovornega vodjo del na Obrazcu 8 Izjava o zadostni tehnični in kadrovski sposobnosti ponudnika kot odgovornega vodjo del navajal osebo V.M. in zanj uveljavljal reference pod zap. št. 1, 2, 3 in 4 na Obrazcu 9 Izjava o referencah. Čeprav je naročnik v okviru zahtev o referencah odgovornega vodje del nekoliko drugače zapisal pogoj, da mora biti posel istovrstni in (tudi) po obsegu primerljiv, pa tudi v tem primeru, ob upoštevanju dejstva, da naročnik ni opredelil minimalnega obsega (vrednosti) referenčnih del, ki mora biti dosežen zato, da se referenca prizna kot ustrezna, ni mogoče ugotoviti, da navedene reference ne ustrezajo naročnikovim zahtevam. Državna revizijska komisija zato tudi v tem delu revizijske očitke kot neutemeljene zavrača.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, oziroma z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 22. 8. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Regionalna razvojna agencija za Koroško, d.o.o., Meža 10, Dravograd
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana
- Elektrosignal, d.o.o., Lava 6a, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu