018-197/2012 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-197/2012-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-šinko in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba GOI del - dograditev energetskih naprav in trigeneracija v SBNM", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.8.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 11.6.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.2.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1959/2012 objavil javno naročilo"Izvedba GOI del - dograditev energetskih naprav in trigeneracija v SBNM", s popravki pod objavo št. JN2656/2012 z dne 9.3.2012, št. JN3232/2012, z dne 23.3.2012 in JN3392/2012 z dne 28.3.2012. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 28.5.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 16-01/2012, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Mollier, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 11.6.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja, da izbrani ponudnik ni ponudil nadgradnje obstoječega sistema nadzora, kakor je bilo zahtevano, temveč je ponudil zamenjavo celotnega sistema nadzora z novim sistemom, kar pa po vlagateljevih trditvah ni predmet naročila. Prav tako izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni ponudil, da bo aplikativno programsko opremo dodelal, temveč da jo bo v celoti zamenjal, pri čemer predmet javnega naročila ni bila zamenjava programske opreme, temveč njena nadgradnja. Pri tem se vlagatelj sklicuje na Zapisnik o predstavitvi ponudbe, z dne 10.5.2012, kjer je navedeno, da izbrani ponudnik ne bo nadgradil nadzornega sistema, temveč bo zamenjal celotni sistem. Vlagatelj zatrjuje, da v primeru, če bi se naročnik odločil za zamenjavo kompletnega krmilnega sistema, bi bilo potrebno poleg del, predvidenih v tem javnem naročilu, izvesti še sledeče: dobaviti novo opremo (licence za SCADA strežnik in dodatno delovno postajo, licence za procesni historian, licence za Energetski informacijski sistem), na novo vzpostaviti dvosmerno povezavo med novim nadzornim sistemom in obstoječimi krmilniki za klimatske naprave in toplotne postaje), na novo izdelati kompletno aplikacijo za nadzor in upravljanje klimatskih naprav in toplotnih postaj na nadzornem sistemu, na novo izdelati aplikacijo za energetski informacijski sistem za toplotne postaje, na novo testirati kompletni sistem, na novo izšolati operaterje za delo z novim sistemom, popraviti obstoječo projektno dokumentacijo in urediti vprašanja garancij za toplotne postaje. Obseg del bi bil pri zamenjavi sistema zelo velik in bi terjal veliko časa in del ne bi bilo mogoče izvesti v roku, predvidenem v razpisu. Za preverjanje, kako uspešna je bila dejansko zamenjava, bi moral naročnik najprej izdelati ustrezne dokumente z uporabniškimi zahtevami, potem pa izvedeno primerjati z zapisanimi zahtevami. Vlagatelj navaja, da obstaja velika možnost manipulacije, če uporabniške zahteve niso zapisane. Ponudba, s katero ponudnik ponuja brezplačno zamenjavo krmilnikov, je po vlagateljevem prepričanju koruptivno dejanje, saj izbrani ponudnik za to, da bi dobil naročilo, ponuja brezplačno zamenjavo celotnega sistema. Zato tudi glede na dejstvo, da bi zamenjava terjala angažiranje naročnika v delu, kjer ga za naročnika pri nadgradnji sistema ni, ponudba izbranega ponudnika tudi glede na merilo najnižje cene ni najnižja. Razlika v ceni je 145.000,00 EUR, pri tem pa niso upoštevani stroški izpadov posameznih sistemov, ki so vezani na CNS, stroški angažiranja naročnika pri zamenjavi sistema. Glede na dejstvo, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, vlagatelj predlaga izvedenca, ki naj ugotovi, da ponudba ni v skladu z razpisno dokumentacijo. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik pod pozicijo št. 37 ni navedel cene za priklop prenapetostnih odvodnikov. Če ponudnik ne navede cene, po vlagateljevem mnenju ponudbe ne more dopolniti, ker dopolnitve, ki vplivajo na ceno, ponudnik ne sme spreminjati. S tem ko je izbrani ponudnik navedel, da je cena za priklop zajeta v prejšnjih cenah, je spremenil ceno, saj bi to moral napisati že v ponudbi. Ponudnik v ponudbi namreč ni navedel pri enotni ceni za priklop, da je zajeta 0, 00 EUR oz. navedel zajeto, temveč je to spremenil šele v dopolnitvi ponudbe z dne 7.5.2012. Ponudnik po vlagateljevih navedbah tudi ni navedel cen za posamezne postavke za razdelilnike za potrebe CNS, za tipske kovinske nadometne omare, NN razdelilne omare, zamenjave razdelilnika RPK. Ponudnik pod sklop 1 gradbeno obrtniška dela ni navedel enotne cene za okno, torej ni ponudil okna. Ponudnik tudi ni navedel enotnih cen za podsklop 2-javljanje požara pozicij 13 in 14. Neizpolnitev postavk ponudbenega predračuna po vlagateljevih navedbah ne predstavlja formalne nepopolnosti ponudbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v okviru dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe. Nadalje vlagatelj ugovarja, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozivat na predložitev dokumentacije, iz katere je razvidno, kdo je dela izvajal in podatke o izvedenih delih, ker je s tem je naročnik spremenil nepopolno ponudbo v popolno. Naročnik je po vlagateljevih navedbah v okviru poglavja 1.2 Avtomatika in CNS v popisu predračuna za izvajalce postavil tudi zahteve, ki jih izbrani ponudnik ni izpolnil in je zato šele v dopisu z dne 25.4.2012 naročnik od izbranega ponudnika zahteval predložitev dokazil, ki pa bi jih moral ponudnik predložiti že ob predložitvi ponudbe. Prav tako je iz zapisnika vprašanj razvidno, da se je naročniku v zvezi z zamenjavo porajalo vrsto vprašanj, na katera pa izbrani ponudnik ni odgovoril v skladu s stroko. Izbrani ponudnik pa je po vlagateljevih navedbah dal izjavo, da spremembe tehnične dokumentacije zaradi zamenjave opreme niso potrebne, kar pa je neresnična trditev.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in ponovno izvede postopek ocenjevanja, v katerem naj se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in neprimerna ter predmetno javno naročilo odda vlagatelju in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 18.6.2012 opredelil do vlagateljevih navedb.

Naročnik je dne 21.6.2012 sprejel sklep, št. 16-01/12, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da se ne strinja z vlagateljevimi očitki, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, kar je naročnik preverjal v fazi pregleda in analize ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer je od izbranega ponudnika pridobil pisno zagotovilo, da bo v sklopu ponudbene cene zagotovil zamenjavo celotnega nadzornega sistema, poskrbel za uspešen prehod na novi sistem in kril vse ostale morebitne nepredvidene stroške, ki bi nastali pri naročniku zaradi zamenjave sistema in jih naročnik ne bi imel v primeru nadgradnje na obstoječem nadzornem sistemu. Glede vlagateljevih očitkov o stroških sistema naročnik pojasnjuje, da je izpostavljeno že preveril pri izbranem ponudniku v fazi analize ponudbe, pri tem je v okviru predstavitve ponudbe in ponujenih tehnoloških rešitev pridobil od izbranega ponudnika pisno zagotovilo, da se pri zamenjavi sistema sicer pričakuje prisotnost kompetentnih in odgovornih oseb uporabnika pri uvajanju, šolanju in testiranju na sami lokaciji, da pa bi bilo slednje enako potrebno tudi če bi šlo za nadgradnjo obstoječega CNS sistema. Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik zahteval nadgradnjo obstoječega sistema nadzora, izbrani ponudnik pa je ponudil za nadgradnjo CNS opremo proizvajalca Siemens, ki v osnovi ne deluje na platformi, s katero že razpolaga naročnik, naročnik pojasnjuje, da je predmet javnega naročila izvedba GOI del: dograditev energetskih naprav in trigeneracija v SBNM, katere del je tudi delujoči nadzorni sistem. Naročnik navaja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve glede krmilnika, ravno tako izpolnjuje vse ostale splošne zahteve glede avtomatike in centralnega nadzornega sistema, tako kar se tiče CNS, kot tudi glede izvajalcev. Naročnik trdi, da je po pregledu celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in na osnovi podatkov, ki jih je naročnik pridobil na predstavitvi omenjene ponudbe in ponujene tehnologije izbranega ponudnika, ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja opremo in rešitve, ki po lastnostih kakovostno in funkcionalno povsem izpolnjujejo naročnikove zahteve, pri čemer so bistveno ugodnejše od ponujenih vlagateljevih rešitev. Glede vlagateljevih očitkov, da izbrani ponudnik pod pozicijo št. 37 ni navedel cene ter da je naročnik naredil napako, ker ga je pozval, naročnik pojasnjuje, da je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika in razpisnih zahtev v okviru navedene postavke ugotovil, da je bila zahteva v popisu nekoliko dvoumna in bi lahko ponudbena cena ponudnika že v okviru posameznega kompleta dobave in montaže prenapetostnega odvodnika vsebovala tudi priklop, postavka skupaj pa bi zajemala zgolj seštevek obeh postavk v okviru pozicije št. 37. V primeru nejasnih razpisnih zahtev pa naročnik tega ne sme šteti v škodo ponudnikov. Naročnik v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni navedel enotnih cen za posamezne postavke in pojasnjuje, da je v popisih del in materiala za sklop 2 predvideno zgolj polje za vnos cene za komplet, ne pa tudi cene za posamezno postavko kompleta, saj pri posameznih postavkah niso vnesene formule za izračun vrednosti. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik za podsklop 1 gradbeno obrtniška dela za okno ni navedel enotne cene, ter za podsklop 2 pri pozicijah št. 13 in 14, naročnik ugotavlja, da v primeru, da je pri blagu razpisana količina 0, to blago ni predmet naročila. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevim zatrjevanjem, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker ta ni predložil dokumentacije, iz katere je razvidno, kdo je dela dejansko izvajal. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tako izpolnjen obrazec Seznam referenc (OBR-14a), kot tudi ustrezno izpolnjene referenčne izjave naročnikov - investitorjev, ki potrjujejo referenco ponudniku iz obrazca (OBR-14b), iz katerih je razvidno, da je imel izbrani ponudnik ob roku oddaje ponudb izvedena dela, ki so bila zahtevana s pogojem št. 27 iz razpisne dokumentacije. Enako naročnik navaja za kompetence in reference za sistemskega integratorja za sistem CNS. Ponudnik oz. njegov sistem sta izpolnjevala pogoje že v času oddaje ponudbe, manjkala pa so dokazila o tem. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik po oddaji ponudbe ne bi smel dopolnjevati popise-predračune. Naročnik pojasnjuje, da ponudniku ni dopustil spremembe cene na enoto, vrednosti postavke in skupne vrednosti ponudb, ponudbe v okviru meril ali tistega dela ponudbe, ki kaže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Poleg tega je ponudba izbranega ponudnika vsebovala tudi ustrezen prospektni material, iz katerega je razvidno ponujeno blago in proizvajalci. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je dne 28.6.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28.6.2012 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil. Vlagatelj opozarja, da v konkretnem primeru ne gre za kompletno obnovo stavbe z vsemi pripadajočimi deli, pač pa zgolj za obnovo posameznih delov stavbe.

Državna revizijska komisija je dne 27.7.2012 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN rok za odločitev podaljšala.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v revizijski zahtevek, naročnikov sklep o zavrnitvi z dne 21.6.2012, vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika z dne 28.6.2012, v ponudbo izbranega ponudnika, Zapisnik o predstavitvi ponudbe z dne 10.5.2012, Zahtevo za dopolnitev in dodatna pojasnila z dne 20.4.2012. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da dejstvo, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, izhaja že iz naročnikovih navedb v Zahtevi za dopolnitev in dodatna pojasnila ponudbe z dne 20.4.2012, kjer je naročnik zapisal, da je izbrani ponudnik ponudil za nadgradnjo CNS opremo proizvajalca Siemens, ki v osnovi ne deluje na platformi, na kateri sicer že deluje oprema, s katero razpolaga naročnik. Izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah tako ni ponudil nadgradnje obstoječega sistema, ampak zamenjavo celotnega sistema. Pri tem vlagatelj izpostavlja, da je pod točko 3 Inženirske storitve navedeno, da je potrebno aplikativno programsko opremo dodelati na obstoječi nadzorni sistem GE Proficy iFix., izbrani ponudnik pa ni ponudil ponudbe, v kateri bo opremo dodelal, ampak jo bo zamenjal. Slednjemu nasprotuje naročnik in poudarja, da je predmet javnega naročila dograditev energetskih naprav in trigeneracija v SBNM in da ponujena tehnična oprema proizvajalca SIEMENS izpolnjuje vse zahtevane karakteristike. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede centralnega nadzornega sistema določil naslednje tehnične zahteve:

" AVTOMATIKA IN CENTRALNI NADZORNI SISTEM

Pri projektiraju CNS sistema so upoštevani najnovejši standardi in priporočila, ki veljajo na področju stavbne avtomatike in učinkovite rabe energije na območju EU (EN 15232: Energy performance of buildings (vpliv avtomatizacijske tehnike na energetsko učinkovitost stavb);

CNS sistem zajema naslednje funkcije (tehnične zahteve):
- Krmiljenje in regulacija posameznih podsistemov toplotnih postaj; usklajeno delovanje z ostalimi sistemi strojne energetike z namenom energijsko varčne rabe energije;
- Možnost daljinskega vklopa/izklopa posameznih črpalk iz nadzornega računalnika;
- Možnost ročnega vodenja regulacijskih ventilov iz nadzornega računalnika;
- Možnost nastavitve parametrov regulacij iz nadzornega računalnika (parametri regulatorjev, sekvencerji, rampe)
- Vizualizacija in nadzor nad delovanjem posameznih podsistemov (toplotne postaje, toplotni števci);
- Arhiviranje delovanja vseh sistemov v relacijsko bazo in arhivske datoteke, z možnostjo prikazovanja podatkov v obliki grafov;
- Možnost spreminjanja urnika delovanja naprav iz nadzornega računalnika;
- Večnivojsko alarmiranje in obveščanje operaterjev o odstopanju procesnih veličin od normalnih stanj;
- Večnivojski sistem zaščit preko uporabniških imen in gesel;
- Izdelava poročilnega sistema o porabi toplotne energije iz toplotnih števcev ter spremljanje temperaturnih meritev (tedensko, mesečno, letno poročilo)
- Nadzorni sistem mora omogočati dostop in pregled stanja v sistemu preko Internetnega brskalnika;
- Pri krmilnikih v stikalnih blokih upoštevati 20% rezerve v številu rezervnih signalov, glede na navedeno stanje;

ZAHTEVANE KARAKTERISTIKE KRMILNIKOV

- krmilnik svetovno priznanega proizvajalca opreme za avtomatizacijo (General Electric, Honeywell, Johnson Controls ...), ki je uporabljena na vsaj 10 primerljivih objektih v Sloveniji
- modularni prostoprogramabilni krmilnik z zahtevanim številom vhodno / izhodnih signalov; razširljiv s prosto konfiguracijo vhodno / izhodnih enot
- integrirana Ethernet (IP) komunikacija v skladu s odprtim komunikacijskim standardom TCP/IP"

Pod točko 3 pa: " [â??] dodelava aplikativne programske opreme na obstoječem nadzornem sistemu GE Proficy iFix, ki se nahaja v prostoru vzdrževanja kotlovnice (ekranski prikazi, grafični prikazi meritev, alarmiranje napak), testiranje programske opreme, testiranje komunikacijskih povezav, izdelava dokumentacije za uporabo sistema, šolanje uporabnikov sistema".

Državna revizijska komisija se z vlagateljem ne strinja, da naročnikova navedba v Zahtevi za dopolnitev in dodatna pojasnila, da ponujena oprema ne deluje na obstoječi platformi naročnika, dokazuje, da je ponujena oprema neustrezna. Naročnik je po presoji Državne revizijske komisije v omenjeni Zahtevi za dopolnitev in dodatna pojasnila od izbranega ponudnika zahteval zgolj pojasnila glede lastnih dvomov o ponujeni opremi, nikakor pa slednje ne more dokazovati resničnost tistega kar vlagatelj zatrjuje. Pri tem Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku pritrjuje, da je predmet obravnavanega javnega naročila zgolj oprema in da ni naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji določil, da mora centralni nadzorni sistem ostati isti, oz. da ga je dovoljeno le nadgraditi. Glede ponujene opreme Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med obema strankama v obravnavanem primeru nesporno, da ponujena krmilniška oprema izpolnjuje vse naročnikove tehnične zahteve, kakor tudi izpolnjuje vse ostale splošne zahteve glede avtomatike in centralnega nadzornega sistema, saj slednjemu vlagatelj v revizijskem zahtevku tudi ne oporeka. Vlagatelj namreč zgolj navaja splošne razloge, zakaj zamenjava nadzornega sistema iz tehničnih in ekonomskih razlogov ni sprejemljiva, ne pojasni pa, v čem ponujeni sistem predpisanim tehničnim specifikacijam ne ustreza oz. jih ne izpolnjuje in v čem je podana protipravnost naročnikovega ravnanja. Medtem ko glede naročnikove zahteve "dodelava programske opreme na obstoječem nadzornem sistemu" Državna revizijska komisija v nadaljevanju ocenjuje, da jo je naročnik premalo jasno definiral, saj ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je s pojmom "dodelava" mišljena le nadgradnja programske opreme, ne pa tudi dodelava v smislu predelave. Kajti dovršena dodelava predmeta lahko predstavlja že njegovo predelavo, v vsakem primeru pa tako nadgradnja kot predelava predstavljata novo stvar oz. predmet. Vendar je naročnik v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da mu je izbrani ponudnik v obravnavanem primeru ponudil dodelavo obstoječega nadzornega sistema na sistem Siemens scada system. Iz Zapisnika o predstavitvi ponudbe izhaja, da bo izbrani ponudnik zahtevano dodelavo programske opreme izvedel na način, da bo zamenjal nadzorni sistem, pri čemer bo pri tem nekaj časa zagotovljeno paralelno delovanje obeh sistemov (IFIX in WINCC), tako da ni mogoče slediti vlagateljevim zaključkom, da ponujena oprema ne bo delovala na naročnikovem sistemu in da je iz tega razloga neustrezna. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da ponujena oprema izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev, vezanih na predmet javnega naročila, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v obravnavanem delu zavrnila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ni ponudil celotnega obsega javnega naročila, ker v ponudbenem predračunu pod postavko št. 37 ni navedel cene za priklop prenapetostnih odvodnikov. Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora vpogledala v razpisno in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in tudi njeno dopolnitev. Iz razpisne dokumentacije Podsklopa 2: Električne inštalacije in električna oprema pod postavko št. 37 ponudbenega predračuna izhaja, da je naročnik pod navedeno postavko postavil zahtevo na način:


" 37. Dobava in montaža prenapetostnih odvodnikov za napajanje hladilnega stolpa na strehi objekta, komplet z vsem veznim in pritrdilnim materialom (sponke, varovalka, omarica, uvodnice, ožičenje, itd.)
tip: PZH-I/275/12,5 kos 3
tip: PZH-I/255/80 kos 1

Skupaj - priklop prenapetostnih odvodnikov kompl 1 "

Državna revizijska komisija na drugi strani ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ta v obravnavanem primeru pod postavko št. 37 ponudbenega predračuna vpisal ceno na enoto za obe podpostavki, in sicer tako za PZH-I/275/12,5 kot za PZH-I/255/80. Obe ceni na enoto je na to tudi množil z zahtevano količino, na podlagi česar skupna ponujena cena za podpostavko PZH-I/275/12,5 znaša 138,00 EUR, za podpostavko PZH-I/255/80 pa 55,00 EUR. V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik sporne postavke Skupaj - priklop prenapetostnih odvodnikov ni pustil prazne, kakor to v revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj, ampak je navedel ceno 0,00 EUR. Na podlagi česar Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke, da v obravnavanem primeru izbrani ponudnik ni ponudil predmetnega javnega naročila, ker ni določil cene na enoto za sporno postavko Skupaj - priklop prenapetostnih odvodnikov. Izbrani ponudnik je namreč določil ceno na enoto, vendar slednja znaša 0,00 EUR. V povezavi s tem je izbrani ponudnik po presoji Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da iz razpisne zahteve izhaja, da je naročnik zahteval dobavo in montaža prenapetostnih odvodnikov, zaradi česar je ceno montaže že vštel v ceno obeh artiklov in zato pod sporno postavko Skupaj - priklop prenapetostnih odvodnikov navedel ceno 0,00 EUR. S tem se je izbrani ponudnik želel izogniti situaciji, da bi se seštevek obeh podpostavk pod postavko Skupaj - priklop prenapetostnih odvodnikov pri skupni ceni upošteval dvakrat. Slednjemu pritrjuje tudi naročnik in priznava dvoumnost razpisne zahteve pod obravnavano sporno postavko, k čemur pritrjuje tudi Državna revizijska komisija. Naročnik namreč sporne postavke v obravnavanem primeru ni razdelal na način, da bi bilo jasno razvidno, ali se pod podpostavko zahteva, da se vpiše cena artikla in dela skupaj ali zgolj cena artikla. Kajti naročnik je pod sporno postavko uvodoma zapisal "Dobava in montaža prenapetostnih odvodnikov", kar je ob jezikovni razlagi razpisne dokumentacije mogoče razumeti, da je slednje potrebno upoštevati že v ceni artikla, podpostavka Skupaj pa implicira na seštevek obeh podpostavk (PZH-I/275/12,5 in PZH-I/255/80). Navedeno po oceni Državne revizijske komisije kaže na nejasnost razpisne dokumentacije, ki pa tudi po presoji Državne revizijske komisije ne sme iti v škodo ponudnika. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za primer računske napake, prav tako ne gre za primer, kjer bi se spreminjala cena na enoto ali količina, na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem delu zavrnila.

Enako Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da izbrani ponudnik ni navedel cene na enoto za posamezne postavke za razdelilnike CNS in splošno moč, in sicer za postavke:
- 1.1 Razdelilnik R-K-TK,
- 1.2 Razdelilnik R-K-PK,
- 1.3 Razdelilnik R-STR-HS,
- 1.4 Frekvenčni pretvorniki za zaprt hladilni stolp,
- 1.5 Frekvenčni pretvornik za črpalko P2,
- 1.6 Grelne instalacije na cevovodih na strehi za turbini in hladilni stolp,
- 1.7 Priklop kablov na proste rezervne na NN plošči in dograditev odklopnika (omara = B1), - 1.8 Zamenjava SN celic in dograditev opreme,
- 1.9 Merilna garnitura na SN in NN strani,
ter cen za tipske nadometne omare, NN razdelilne omare, zamenjave razdelilnika RPK. V povezavi s tem namreč naročnik prepričljivo zatrjuje, da je bilo v razpisni dokumentaciji predvideno zgolj polje za vnos cene za komplet. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v ponudbeni predračun v elektronski obliki na CD, ki je del razpisne dokumentacijo, kamor so morali ponudniki vpisati ceno na enoto:

" 1.6 Grelne instalacije na cevovodih na strehi za turbini in hladilni stolp (DN200 dolžine 25m, DN 100 dolžine 40m in DN 80 dolžine 35m)
- Stikalni blok z diferenčno in kratkostično zaščito ter opremo za vklop preko temperaturnega regulatorja kompl 1
-izvedba samoregulirane grelne instalacije na cevovodih vključno s koleni, odcepi, zasuni, prirobnicami in vertikalami kompl 1
- Previtje z Alu folijo kompl 1
- priključni vodotesni raychem spoj kompl 1
- temperaturni regulator kompl 1
- zaključni element kompl 1
- OLFLEX 3x4m2 m 90
- IY(St)Y 3x2x0.8 m 32

skupaj razdelilnik ogrevanje cevovodov (streha) kompl 2 0,00 "

in ugotovila, da naročnikove navedbe držijo. Pri tem je Državna revizijska komisija prav tako preverila tudi vse preostale sporne postavke in ugotovila, da je naročnik tudi pri ostalih, kot pri izpostavljeni 1.6 postavki, predvidel le polje za vnos skupne cene, ne pa tudi posamičnih cen. Naročnik tako pri posameznih postavkah ni vnesel formule za izračun vrednosti, ampak le pri skupnih postavkah, zato gre naročniku pritrditi, da ponudbe izbranega ponudnika iz navedenega razloga ni mogoče oceniti kot nepopolne, saj je v ponudbenem predračunu izpolnil vsa polja, ki so bila zahtevana. Kajti kot izhaja iz razpisne dokumentacije so morali ponudniki na podlagi Navodila za izpolnitev popisov del-Predračunov k ponudbi predložiti za vsak sklop posebej lastni natis elektronsko izpolnjenega predračuna in v elektronski obliki. Pri tem niso smeli kakor koli spreminjati formul in ostalih nastavitev datoteke.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da izbrani ponudnik za postavko PVC okna Podsklopa 1: Gradbeno obrtniška dela in strojna oprema ter za podpostavki 13 in 14 postavke 1.4 Javljanje požara in detekcija zemeljskega plina Podsklopa: 2 Električne inštalacije, ni navedel cene na enoto za zahtevane artikle. Pri tem je med strankama nesporno, da naročnik pri spornih postavkah količine ni zahteval, kar v revizijskem zahtevku priznava tudi vlagatelj sam. Glede na to, da naročnik v obravnavanem primeru količine ni zahteval je tudi po presoji Državne revizijske komisije povsem irelevantno, kakšna je cena na enoto artikla, saj dobava slednjega pod spornimi postavkami ni bila zahtevana in je zato za naročnika nepomembna. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da izbrani ponudnik ni ponudil zahtevanega blaga, saj, kot je bilo že navedenp, slednje niti ni bilo zahtevano.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitke, da izbrani ponudnik ni predložil dokumentacije, iz katere je razvidno, kdo je dela dejansko izvajal in podatke o izvedenih delih. Po vlagateljevih navedbah je referenca neveljavna, če je predložena dokumentacija iz katere je razviden obseg del.

Iz 27. točke poglavja 2.12 Obvezni pogoji izhaja: "Da je ponudnik v zadnjih 5 letih uspešno izvedel najmanj 2 istovrstna projekta enake ali podobne zahtevnosti s področja predmeta javnega naročila na objektih, ki se v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l.RS št. 37/08, 99/08) uvrščajo med zahtevne objekte, na področju RS ali EU.

Dokazilo: Izjava ponudnika (OBR-14) s prilogami: Seznam referenc (OBR-14a) skupaj z referenčnimi izjavami naročnikov- investitorjev (OBR-14b) o opravljenih GOI delih s področja predmeta javnega naročila v zadnjih petih letih in kopije dokumentacije iz kateri je razviden obseg del."

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je slednji predložil izpolnjen obrazec OBR-14a, iz katerega je mogoče razbrati vse podatke o tem, kdo je dela izvajal in vrsto in opis izvedenih del. K slednjemu je priložen tudi obrazec OBR-14b Referenčna izjava naročnika, s katero so ponudniki dokazovali resničnost v obrazcu OBR-14a navedenih del, manjkala le dokumentacija, s katero se je dokazovala resničnost podatkov v referenčni izjavi investitorja OBR-14b, kar pa je med vlagateljem in naročnikom v obravnavanem primeru tudi nesporno. Sporno pa ostaja vprašanje, ali je ravnal naročnik pravilno, ko je izbranega ponudnika na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 dne 20.4.2012 z dopisom pozval na dopolnitev ponudbe.

Glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel reference oz. vsa dejstva, ki so bila zahtevana, nepredložitev dokumentacije, ki zgolj potrjuje resničnost že navedenih dejstev, je tudi po presoji Državne revizijske komisije mogoče opredeliti kot tako pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere bi jo bilo mogoče označiti kot formalno nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. ZJN-2 v 78. členu (Dopustne dopolnitve ponudbe) določa, da mora naročnik v primerih, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 je tako ponudbo dopustno dopolniti. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku omogočil predložitev manjkajoče dokumentacije. Sporna dopolnitev namreč ne spreminja cene ali ponudbe v okviru merila ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudb, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja, zato gre vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem primeru zavrniti.

Enako Državna revizijska komisija ugotavlja glede vlagateljevih očitkov, da je naročnik v okviru Poglavja 1.2 Avtomatika in CNS v popisu predračuna postavil zahteve, ki jih izbrani ponudnik ni izpolnil in je zato šele v dopisu z dne 25.4.2012 naročnik od izbranega ponudnika zahteval predložitev dokazil (zadnji odstavek dopisa z dne 25.4.2012), ki bi jih moral ponudnik predložiti že ob predložitvi ponudbe. Tudi tu vlagatelj ni z ničemer izkazal protipravnost takšnega naročnikovega ravnanja niti ni konkretiziral, katero od dokazil spreminja tisti del ponudbe, ki se veže bodisi na tehnične specifikacije bodisi na vrednost ponudbe ali na tisti element ponudbe, ki bi lahko vplival na drugačno razvrstitev ponudbe. Kajti na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, je na vlagatelju dolžnost, da v revizijskem zahtevku navede vsa dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje resničnost navedenih dejstev. Poleg tega je obravnavanem primeru med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik ponudil sistemski integrator, ki izpolnjuje vse razpisne zahteve, manjkala so zgolj nekatera dokazila, ki dokazujejo resničnost v ponudbi že navedenih dejstev in predložitev katerih je naročnik na podlagi 78. člena ZJN-2 od izbranega ponudnika tudi zahteval. Upoštevaje navedeno je tudi po presoji Državne revizijske komisije omenjeno pomanjkljivost mogoče opredeliti kot takšno, zaradi katere bi jo bilo mogoče označiti kot formalno nepopolno v smislu, 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna v delih, ki bi vplivali na njeno razvrstitev glede na merila, zato je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika na podlagi 78. člena ZJN-2 pozval na dopolnitev.

Nadalje Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve očitke, da naročnik z Zahtevo za dopolnitev in dodatna pojasnila z dne 20.4.2012 ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel pozivati na dopolnjevanje predračuna. Državna revizijska komisija namreč takšna vlagateljeva zatrjevanja ne more preveriti, saj vlagatelj ni konkretiziral, v čem je kršitev naročnikovega ravnanja, niti ni izpostavil primera, ki bi dokazoval takšno nedopustnost. Primeri glede dopolnjevanja ponudbenega predračuna se namreč med seboj razlikujejo, nekateri so lahko upravičeni, drugi pa lahko pomenijo protipravno ravnanje. Na podlagi 7. in 212. člena ZPP je na vlagatelju dolžnost, da v revizijskem zahtevku navede vsa dejstva in predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, na podlagi česar lahko Državna revizijska komisija preveri utemeljenost vlagateljevih navedb. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru slednjega zgolj na podlagi splošnega zatrjevanja ne more storiti, zato je v nadaljevanju vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni izkazal protipravnost naročnikovega ravnanja, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 16.8.2012
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Splošna bolnišnica Novo mesto, šmihelska cesta 1, Novo mesto,
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/1, Ljubljana,
- Mollier, Opekarniška cesta 3, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv - tu.