018-231/2012 Ljubljanski potniški promet, d.o.o.

Številka: 018-231/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Nakup pralnega tunela", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Elesprom, d.o.o., Falska cesta 90, Ruše, ki ga po pooblastilu zastopata odvetnika Matjaž Kirbiš in Darko Vran, Ulica talcev 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 16. 8. 2012

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek javnega naročanja "Nakup pralnega tunela", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 21. 5. 2012, pod št. objave NMV1180/2012. Naročnik je dne 14. 6. 2012, pod št. 32-5000-I-016424/2012, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila ponudniku Tehnounion 1, Pod hribom 31, Radomlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 6. 2012 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik kršil načelo dostopnosti in kontradiktornosti, saj je bil vlagatelj s strani naročnika postavljen v podrejen položaj, oziroma je bil izigran. Vlagatelj pojasni, da je bil pred objavo javnega naročila pozvan k predložitvi informativne ponudbe, katero naj bi naročnik potreboval za oceno investicije. Vlagatelj je nato v postopku oddaje javnega naročila oddal ponudbo v enaki vsebini, kot je bila informativna ponudba. Naročnik je v času po objavi javnega naročila spreminjal zahtevano konfiguracijo opreme pralnega tunela, kar je za vlagatelja zavajajoče. Pojasnilo naročnika, da namakalni lok, čeprav naveden v razpisni dokumentaciji kot sestavni del, to dejansko ni, je v nasprotju z informacijo, ki je bila posredovana vlagatelju, da mora biti upoštevana njegova obnova in kar je vlagatelj upošteval v predloženi ponudbi. Vlagatelj dalje navaja, da v postopku oddaje javnega naročila niso bila upoštevana vsa zakonska določila, saj ni bila navedena zahteva po spetosti ponudbe, njenem pečatenju in parafiranju strani, kar posledično tudi ni bilo preverjeno na odpiranju ponudb. Vlagatelj tudi izpostavlja, da iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni mogoče razbrati, ali je naročnik preveril, ali je kateri izmed ponudnikov ali z njim povezana družba v postopku insolventnosti, kar bi bilo potrebno, oziroma obvezno, in kar predstavlja zakonske kršitve. Prav tako ni jasno, ali je naročnik preveril sposobnost ponudnika za izvajanje servisnih dejavnosti oziroma kadrovske sestave ponudnika, saj samo z enim zaposlenim ponudnik po prepričanju vlagatelju ni sposoben izpolnjevati zahtev.

Naročnik je dne 30. 7. 2012, pod št. 32-5000-I-017331/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik najprej izpostavi vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo, ker meni, da ni izkazal, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Naročnik navaja, da vlagatelj nikjer v zahtevku za revizijo ne zagovarja popolnosti svoje ponudbe, ki je, po mnenju naročnika nepopolna, saj iz revizijskih navedb izhaja, da je vlagatelj oddal ponudbo, ki je po vsebini enaka informativni ponudbi in torej ne ustreza vsem zahtevam naročnika. Naročnik je kljub temu v nadaljevanju pristopil k vsebinski obravnavi revizijskih očitkov. Poudarja, da ne ve, v kakšnem smislu naj bi kršil načelo dostopnosti in kontradiktornosti, katerih zakon sploh ne določa, vlagatelj pa zgolj pavšalno navaja kršitve teh načel, očitkov pa v ničemer ne konkretizira, oziroma ne navaja dejstev in dokazov za kršitve. Glede navedbe vlagatelja, da naj bi bil s strani naročnika izigran, naročnik pojasni, da je pred začetkom postopka oddaje javnega naročila, zaradi raziskave trga in predmeta javnega naročila, vlagatelja zaprosil za pripravo informativne ponudbe, katero je naročnik delno uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, kar pomeni, da tehnične in druge zahteve niso enake informativni ponudbi. Naročnik poudarja, da je avtonomen pri oblikovanju določb razpisne dokumentacije in ni vezan na vsebino informativne ponudbe, postopek pa je izvedel na pregleden način in po predpisanem postopku, na ponudniku pa je, da pripravi ponudbo skladno z razpisno dokumentacijo. Naročnik navaja, da se skladno z zakonom ter razpisno dokumentacijo kot sestavni del razpisne dokumentacije štejejo tudi vse morebitne spremembe, dopolnitve in popravki razpisne dokumentacije ter dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja ponudnikov. Kolikor je vlagatelj menil, da je razpisna dokumentacija nejasna, bi lahko vložil zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo. Naročnik tudi izpostavlja, da vlagatelj zgolj pavšalno navaja kršitve glede pomanjkanja zahtev po spetosti ponudbe in njenega pečatenja ter parafiranja strani, kljub temu naročnik izpostavi, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti ponudbena dokumentacija izdelana tako, da ni možna zamenjava posameznih prilog ali listov posamezne priloge in je zvezana z vrvico ter žigosana. Glede preverjanja sposobnosti ponudnikov naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik zahtevo naročnika, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali v likvidacijskem postopku, dokazal z izpolnjeno pisno izjavo (Priloga 3), kar v postopku oddaje naročila male vrednosti omogoča tudi zakon, naročniku pa te izjave ni treba preverjati, oziroma jo preverja v primeru, kadar dvomi v resničnost izjave. Naročnik tudi navaja, da v razpisni dokumentaciji ni postavil nobenih zahtev v zvezi z referencami ali kadrovsko sestavo ponudnika, oziroma v zvezi s sposobnostjo ponudnika za izvajanje servisnih dejavnosti, razen, da je ponudnik registriran pri pristojnem organu in ima registrirane dejavnosti, ki so predmet naročila ter da bo predmet naročila izvajal skladno z veljavno zakonodajo in v zvezi s tem prevzema odgovornost, kar je izbrani ponudnik potrdil v Prilogi 3.

Naročnik je z vlogo z dne 30. 7. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je, še pred vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev, na podlagi 31. člena ZPVPJN, opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo ter pri tem ugotovila, da je zahtevek za revizijo bil vložen pravočasno (o navedenem je sicer tekel spor med strankama, o katerem je Državna revizijska komisija odločila s sklepom, izdanim dne 16. 7. 2012, pod št. 018-210/2012-2), da vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in da ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Državna revizijska komisija se ne strinja z naročnikom v tem, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne izkazuje, da mu je, ali bi mu lahko nastala škoda z domnevno kršitvijo, ker v zahtevku za revizijo ni zagovarjal popolnosti svoje ponudbe, oziroma naj bi priznaval, da njegova ponudba ni popolna, ker razpisna dokumentacija ni enaka informativni in predloženi ponudbi. Treba je namreč ugotoviti, da je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila (ki je predmet spora med strankama) sprejel (le) na podlagi ugotovitve, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša in popolna. Nikjer iz odločitve ne izhaja, da je naročnik preverjal tudi popolnost ponudbe vlagatelja, tega pa naročnik ne more storiti (nadomestiti) v postopku pravnega varstva. Naročnik zato ne more zahtevek za revizijo, s katerim vlagatelj želi zavarovati svoje pravice in interese, zavreči zato, ker (šele) v postopku pravnega varstva meni, da njegova ponudba ni popolna, četudi bi morebiti navedbe vlagatelja nakazovale (ne pa dokazovale) na takšna dejstva. Nenazadnje bi se v primeru preverjanja popolnosti ponudbe vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila lahko izkazalo tudi, da v tehničnem delu ponuja več od zahtevanega in zato njegova ponudba ne bi bila ugotovljena za neprimerno in nepopolno.

Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je vlagatelj izkazal vsaj možnost nastanka škode, ki bi mu lahko nastala z domnevno kršitvijo, saj bi v primeru uspeha z zahtevkom za revizijo dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, s čimer bi se postopek vrnil v fazo pregledovanja in ocenjevanja prejetih ponudb, vlagatelj pa bi tako ponovno pridobil možnosti za pridobitev javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi zatrjevanih kršitev in v dokazne namene vpogledala v prejeto spisovno dokumentacijo.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, v katerem je prejel pravočasni ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 31. 5. 2012). Naročnik je po razvrstitvi ponudb, glede na merilo najnižja cena, kot ugodnejšo in popolno izbral ponudbo izbranega ponudnika (Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 32-5000-I-016424/2012 z dne 14. 6. 2012). Vlagatelj se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinja, saj meni, da naj bi naročnik pri izvedbi postopka javnega naročanja in oddaji naročila kršil določena načela in zakonska pravila.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi naročnik kršil načelo dostopnosti in kontradiktornosti, ker naj bi bil vlagatelj z oddajo informativne ponudbe izigran, saj je naročnik po objavi obvestila o javnem naročilu spreminjal tehnične specifikacije opreme pralnega tunela, vlagatelj pa je oddal ponudbo v enaki vsebini, kot je bila informativna ponudba.

Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevanimi kršitvami najprej izpostavlja, da bi vlagatelj, kolikor je menil, da razpisna dokumentacija ni pripravljena na zakonit način, oziroma, da je naročnik s spremembo razpisne dokumentacije kršil pravila javnega naročanja in neupravičeno posegal v pravni položaj in interese vlagatelja, moral uveljavljati kršitve z zahtevkom za revizijo, ki bi ga vložil v rokih, ki ga določa ZPVPJN v 25. členu, najkasneje pa v petih delovnih dneh po poteku roka za predložitev ponudb (drugi odstavek 25. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru je rok za predložitev ponudb potekel dne 31. 5. 2012, vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo (šele) dne 28. 6. 2012. Navedbe vlagatelja so zato prepozne.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v okviru podanih navedb vlagatelja ni mogoče najti naročnikovih kršitev. Dejstvo, da je bil vlagatelj pozvan k predložitvi informativne ponudbe, naročnik pa je nato pripravil razpisno dokumentacijo, ki glede zahtevanih tehničnih specifikacij ni enaka, kot jo je pripravil vlagatelj v informativni in predloženi ponudbi v postopku oddaje javnega naročila, v ničemer ne napeljuje k zaključku, da je naročnik vlagatelja kakorkoli izigral oziroma zavajal.

Naročnik lahko, skladno z 72. členom ZJNVETPS pred začetkom postopka javnega naročanja z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti ali priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence. Kot to pojasni naročnik, je vlagatelja pred začetkom postopka javnega naročanja, zaradi raziskave trga in predmeta javnega naročila ter opredelitve tehničnih in drugih zahtev in ocene investicije, zaprosil, če lahko pripravi informativno ponudbo, ki je bila za naročnika koristna, saj si je na ta način pomagal pri pripravi razpisne dokumentacije in oceni investicije. Naročnik pri tem pojasni, da je informativno ponudbo vlagatelja le delno uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije in ni zahteval povsem enakih tehničnih specifikacij, kar pa ZJNVETPS nikjer ne zahteva.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik na portalu javnih naročil dne 21. 5. 2012, pod št. NMV1180/2012, objavil obvestilo o javnem naročilu, v katerem je navedel spletno stran, kjer je možno dostopati do razpisne dokumentacije. Prav tako je naročnik v okviru odgovorov na vprašanja zainteresiranih ponudnikov na portalu javnih naročil objavil odgovore, v okviru katerih je objavil tudi zahteve (spremembe) glede namakalnega loka. ZJNVETPS v drugem odstavku 74. člena določa, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija, ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji. Tudi v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), na strani 10 razpisne dokumentacije, je naročnik ponudnike opozoril, da so sestavni del razpisne dokumentacije vse morebitne spremembe, dopolnitve in popravki ter dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja ponudnikov. Določba prvega odstavka 75. člena ZJNVETPS naročniku nalaga, da je dolžan objaviti razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali preko portala javnih naročil.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik pri pripravi in objavi razpisne dokumentacije ni kršil pravil javnega naročanja, saj je bila razpisna dokumentacija (vključno z odgovori in spremembami) na enak način dostopna vsem zainteresiranim ponudnikom, tudi vlagatelju. Naročnik je z objavo razpisne dokumentacije in njenih sprememb zagotovil preglednost postopka oddaje javnega naročila, torej tudi vseh zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije ter spoštoval načelo transparentnosti javnega naročanja iz 14. člena ZJNVETPS in načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 15. člena ZJNVETPS. Vsi zainteresirani ponudniki so se lahko seznanili s pogoji za oddajo javnega naročila in so imeli enake možnosti dostopa do javnih naročil. Vlagatelj je bil, po mnenju Državne revizijske komisije, s tem, ko je bil pozvan k predložitvi informativne ponudbe, kvečjemu v prednosti pred konkurenčnimi ponudniki, saj se je s tem lahko seznanil, da naročnik želi oddati javno naročilo, prav tako se je lahko seznanil z osnovnimi karakteristikami predmeta javnega naročila. Kolikor pa vlagatelj razpisne dokumentacije oziroma njenih sprememb ni proučil z zadostno skrbnostjo in pazljivostjo, je, po mnenju Državne revizijske komisije, sam odgovoren za nastale posledice morebitne napačne ponudbene vsebine ali napačne (previsoke) ocene ponudbene cene. Državna revizijska komisija zato revizijske očitke vlagatelja v tem delu ocenjuje ne le kot prepozne, ampak tudi kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija kot prepozne ugotavlja tudi navedbe vlagatelja, s katerimi opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal zahteve, da mora biti ponudba speta in pečatena, oziroma, da morajo biti ponudbene strani parafirane. Kolikor je vlagatelj menil, da je naročnik zaradi opustitve vključitve navedenih zahtev v razpisno dokumentacijo kršil pravila javnega naročanja, bi moral te kršitve, kot že navedeno, skladno z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN, uveljavljati najkasneje v roku petih delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb. Tudi glede teh kršitev pa je treba ugotoviti, da ZJNVETPS naročnika nikjer ne zavezuje, da bi jih moral vključiti kot obvezne zahteve v razpisno dokumentacijo, saj določba 74. člena (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe) kot vsebino razpisne dokumentacije (med drugim) določa (le) navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, brez konkretne vsebine tega. Kot to pojasni naročnik, pa je v okviru navodil (na strani 10 razpisne dokumentacije) vključil tudi zahtevo, da mora biti ponudba izdelana tako, da ni možna zamenjava posameznih prilog ali listov posamezne priloge in je zvezana z vrvico te žigosana.

Glede navedb vlagatelja, da iz odločitve o oddaji naročila ni mogoče razbrati, ali je naročnik preverjal sposobnost izbranega ponudnika (ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navodilih (na strani 10 razpisne dokumentacije) od ponudnikov zahteval, da predložijo izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev (Priloga 3), v tej prilogi pa so ponudniki (med drugim) potrdili, da niso v postopku prisilne poravnave, stečaja ali v likvidacijskem postopku in da bodo predmet naročila izvajali v skladu z veljavno zakonodajo, ki se nanaša na predmet javnega naročila in v zvezi s tem prevzemajo odgovornost. Kot to utemeljeno izpostavlja naročnik, gre v konkretnem primeru za postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, za katerega ZJNVETPS v petem odstavku 45. člena določa, da v tem postopku ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naročniku v skladu z 81. členom tega zakona ni treba preverjati, v prvem odstavku 81. člena (preveritev ponudbe) pa ZJNVETPS zahteva, da mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve, kolikor se je odločil, da vsebino podatkov v ponudbi izbranega ponudnika (konkretno v Prilogi 3) ne bo preverjal pred izdajo odločitve o oddaji naročila, ker ni našel razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost izjav. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne bi izkazal zahtevane sposobnosti, oziroma da so podane izjave v Prilogi 3 morebiti neresnične. Državna revizijska komisija zato s tem povezane revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrača.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila, saj je ugotovila, da naročnik, ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo, ne bi sprejel drugačne odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v postopku ni zahteval povračila stroškov, zato Državna revizijska komisija o povrnitvi stroškov vlagatelju ni odločala. Ker pa je Državna revizijska komisija, ob predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v previsokem znesku 750,00 EUR (sledeč pravnemu pouku naročnika v odločitvi o oddaji naročila), namesto takse v znesku 690, 60 EUR (enega odstotka od vrednosti izbrane ponudbe z DDV skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse vlagatelju v znesku 59,40 EUR (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

V Ljubljani, dne 16. 8. 2012

mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana
- Elesprom, d.o.o., Falska cesta 90, Ruše
- Odvetnika Matjaž Kirbiš in Darko Vran, Ulica talcev 3, Maribor
- Tehnounion 1, Pod hribom 31, Radomlje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu
- finančna služba, tu