018-189/2012 Mestna občina Velenje

Številka: 018-189/2012-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Celovita oskrba s pitno vodo v šaleški dolini; Vodovodno omrežje ter hidravlična analiza in daljinski nadzor", sklop 1: "Vodovodno omrežje", začetem na podlagi zahtevkov za revizijo: 1. ponudnikov v skupnem nastopu Slemenšek, gradbeno podjetje, d.o.o., Dobja vas 190a, Ravne na Koroškem, AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3, Laško, Nigrad, d.o.o., Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje in Prenova gradbenik, d.o.o., Stanežiče 39, Ljubljana - šentvid, ki jih po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. ponudnikov v skupnem nastopu Mariborski vodovod, d.d., Jadranska cesta 24, Maribor in CM Celje, Ceste mostovi Celje, d.d., Lava 42, Celje, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik Dušan Kecman, Vurnikova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper kršitve naročnika Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje (v nadaljevanju: naročnik) dne 30. 7. 2012

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1: "Vodovodno omrežje", kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, izdane dne 14. 5. 2012, pod št. 465-08-0014/2011.

3. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške v višini 10.980,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške v višini 10.984,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

6. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Celovita oskrba s pitno vodo v šaleški dolini; Vodovodno omrežje ter hidravlična analiza in daljinski nadzor". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 29. 12. 2011, pod št. objave JN14856/2011 in v Uradnem listu Evropske Unije, dne 31. 12. 2011, pod št. objave 2011/S 252-411181. Naročnik je dne 14. 5. 2012, pod št. 465-08-0014/2011, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1: "Vodovodno omrežje" ponudnikoma v skupnem nastopu Andrejc, d.o.o., Topolšica 199b, šoštanj in Nivig, d.o.o., Aškerčeva cesta 20, šoštanj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 28. 5. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu. Navaja, da je ugotovitev naročnika, da ni sledil terminskemu planu v prilogi Mesečni finančni terminski plan, neutemeljena, saj je prvi vlagatelj v ponudbi predložil tudi Obrazec 1.5.21, v katerem je jasno določeno, da se bodo gradbena dela predvidoma pričela izvajati 1. 5. 2012 in bodo trajala 854 koledarskih dni, zato ne drži, da bo prvi vlagatelj izvajal dela tudi v letu 2015. Prvi vlagatelj opozarja, da so roki, ki jih je predvidel naročnik, predvideni in ne fiksni, kar je tudi logično, saj je bil predviden rok za začetek del 1. 5. 2012. Poleg tega je prvi vlagatelj parafiral vzorec pogodbe, kjer so roki za izgradnjo natančno navedeni in je prvi vlagatelj na te roke vezan, podpisal pa je tudi Izjavo 1, da sprejema pogoje razpisa. Naročnik bi zato po mnenju prvega vlagatelja neskladje v njegovi ponudbi moral odpraviti in prvega vlagatelja pozvati na pojasnilo. Prvi vlagatelj se tudi ne strinja z ugotovitvijo naročnika, da je v ponudbi predložil neveljaven obrazec Seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil. Pojasni, da je pri sestavljanju ponudbenih dokumentov prišlo do pomote, ko je bil v ponudbo vložen obrazec, ki ni veljaven, manjka pa obrazec, ki ga je naročnik zahteval v spremembi razpisne dokumentacije. Vendar pa navedena pomanjkljivost po prepričanju prvega vlagatelja ne predstavlja izločitvenega razloga, ampak formalno nepopolnost ponudbe. Prvi vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja, da so v ponudbi izbranega ponudnika podane enake oziroma istovrstne pomanjkljivosti. Navaja, da tudi izbrani ponudnik ni sledil pogoju glede dinamike del, saj je naročnik za objekt zajetje Ljubija zahteval, da se dela izvajajo v mesecu juliju in avgustu, izbrani ponudnik pa je v terminskem planu navedel, da bo dela za ta objekt izvajal tudi v mesecu maju in juniju. Poleg tega je izbrani ponudnik na terminskem planu navedel datum končanja del 1. 9. 2014, s čimer prav tako ne izkazuje pogoja končanja del 31. 8. 2014. Naročnik je po navedbah prvega vlagatelja izbranega ponudnika ugodneje obravnaval tudi v postopku dopolnjevanja ponudbe, saj je izbranemu ponudniku omogočil, da je ponudbo dopolnil z več dokumenti, pri tem pa omogočil nedopustno spremembo ponudbe, ker je izbranega ponudnika pozval na predložitev določenih strani ponudbenega predračuna, ki niso bile v celoti stiskane in Cenik izvajalčevih strojnih del. Izbrani ponudnik je s tem popravljal popis del, poleg tega je ponudbena cena postala za 2.000 EUR višja. Ker izbrani ponudnik določenih postavk ponudbenega predračuna ni izpolnil, iz preostale vsebine ponudbe pa ni razvidno, ali jih ponuja, to pomeni, da ne ponuja vseh del, zahtevanih v razpisu. Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da so neizpolnjene postavke ponudbenega predračuna razlog za izločitev ponudbe. Prvi vlagatelj še izpostavi neustreznost reference vodje projekta oziroma odgovorne vodje del, osebe J.M., ki je po mnenju prvega vlagatelja tudi neresnična in zavajajoča.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 28. 5. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim prav tako predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1. Najprej izpodbija odločitev naročnika o izločitvi njegove ponudbe, ker naj bi v ponudbi predložil neveljaven ponudbeni predračun (namesto popravljenega ponudbenega predračuna s spremembo razpisne dokumentacije), in sicer naj bi v postavkah 2.2.1 in 2.2.2 namesto količine 2,00 navedel količino 1,00. Drugi vlagatelj se sklicuje na določilo razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik navedel, da mora ponudnik vpisati svoje ponudbene cene brez DDV v vse postavke ponudbenega predračuna, postavka brez označene cene pa ne bo plačana, ampak bo naročnik smatral, da je vključena v ceno za drugo enoto v razčlembi zneska ponudbe. Drugi vlagatelj glede na navedeno meni, da čeprav je v omenjenih postavkah namesto količine 2,00 kosov navedel količino 1,00 kos, to ne pomeni nedovoljenega posega v razpisno dokumentacijo, ampak pomeni, da je drugi kos vključen v ceno za drugo enoto v razčlembi zneska ponudbe. Naročnik bi zato moral drugega vlagatelja pozvati vsaj na odpravo računske napake. Drugi vlagatelj opozarja tudi na nepreglednost naročnikovega ravnanja pri objavljanju popravkov in na njihovo nejasnost in izpostavlja, da ponudbeni predračun obsega skoraj 800 strani, naročnik pa nikjer ni označil vidnega popravka. Drugi vlagatelj prav tako opozarja na neenakopravno obravnavo drugega vlagatelja in izbranega ponudnika glede iste pomanjkljivosti oziroma kršitve. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da v ponudbenem predračunu manjkajo določene postavke, ki jih je izbrani ponudnik izbrisal in tako niso razvidne iz tiskane verzije predračuna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da se v primeru nasprotja med elektronsko in pisno verzijo ponudbenega predračuna upošteva pisna verzija, vendar je naročnik kljub temu izbranega ponudnika opozoril na manjkajoče postavke in ga pozval na predložitev novih listov ponudbenega predračuna. Neenakopravna obravnava je po prepričanju drugega vlagatelja izkazana tudi pri odpravljanju računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika. Iz poziva naročnika izbranemu ponudniku, da mu dovoli odpravo očitne računske napake, je razvidno le, da je ponudbena cena brez DDV po ugotovitvah naročnika 12.971.758,64 EUR (namesto v ponudbenem predračunu navedena cena 12.969.220,53 EUR brez DDV). Naročnik v pozivu nikjer ni navedel, kje naj bi do računske napake prišlo, zaradi česar drugi vlagatelj ne more preveriti, ali je sploh šlo za računsko napako ali za neupravičeno spremembo ponudbe. Navedenega ni mogel preveriti niti izbrani ponudnik, saj mu naročnik v pozivu nikjer ni pojasnil, kje je napaka, zaradi česar izbrani ponudnik sploh ni mogel podati soglasja za odpravo računske napake. Naročnik je po ugotovitvah drugega vlagatelja ugodneje obravnaval izbranega ponudnika tudi z naknadno predložitvijo Cenika strojne opreme, ki je bil osnova za količine ponudbenega predračuna in predložitvijo dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije (prospektna dokumentacija oziroma druga dokazila).

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 6. 2012 izjasnil o navedbah prvega in drugega vlagatelja v zahtevkih za revizijo, pri čemer najprej izpostavi vprašanje pravočasnosti in aktivne legitimacije vlagateljev za vložitev zahtevka za revizijo, ker je naročnik njuni ponudbi kot nepopolni izločil, vlagatelja pa ne zatrjujeta enakih kršitev v ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik glede domnevnih kršitev naročnika v zvezi z ugotavljanjem popolnosti njegove ponudbe pojasni, da je bil pozval k dopolnitvam ponudbe, vendar gre za nebistvene pomanjkljivosti. Pomanjkljivost, da določene strani ponudbenega predračuna niso bile v celoti natisnjene, pa je mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki se jo je lahko odpravilo. Glede referenčnega potrdila se izbrani ponudnik ne strinja z navedbami prvega vlagatelja in pojasni, da referenčno potrdilo ni zavajajoče, v izogib dvomom pa je izbrani ponudnik zahteval obrazložitev odgovornega vodje del, osebe J.M., ki ga prilaga kot dokaz. Sicer pa je kot ustrezno treba upoštevati že referenco osebe V.A.

Naročnik je dne 15. 6. 2012, pod št. 465-08-0014/2011, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. Glede revizijskih očitkov v zvezi z nepopolnostjo ponudbe prvega vlagatelja naročnik pojasni, da prvi vlagatelj priznava, da je njegova ponudba nepopolna, ker ni upošteval sprememb obrazca Seznama opreme. Naročnik ob tem izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-181/2009-5, ki je odločala o identičnem pravnem in dejanskem vprašanju. Glede terminskega plana naročnik izpostavi, da je v razpisni dokumentaciji (Povabilo, Osnutek pogodbe) jasno navedel, da morajo biti dela izvedena najpozneje v roku 1247 dni, zato v nobenem primeru ne more potekati gradnja v letu 2015, kot je to v svoji ponudbi predvidel prvi vlagatelj. Naročnik še opozori, da prvi vlagatelj ne izpodbija razloga izločitve njegove ponudbe, da je iz priloge Obrazca 1.5.18 Program opisa del razvidno, da bo gradnja potekala v letu 2015. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika, oziroma neenakopravno obravnavo, naročnik kot neutemeljen zavrača očitek, da tudi izbrani ponudnik ni sledil terminskemu planu, saj ima vsak ponudnik 28 dni za uvedbo v delo, prav tako datum 1. 9. 2014 na terminskem planu ni v neskladju s pravili Splošnih pogojev pogodbe - FIDIC, ki se, skladno z razpisno dokumentacijo, uporabljajo za izvedbo predmetnih del. Dalje naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik ponudil vse postavke ponudbenega predračuna z ustreznimi opisi, količinami ter cenami na enoto, teh postavk pa ni spreminjal, kar je razvidno iz elektronske verzije ponudbenega predračuna. Naročnik izbranega ponudnika nikoli ni opozarjal, da v ponudbenem predračunu manjkajo določene postavke, pač pa je navedel, da določene strani ponudbenega predračuna niso v celotnem obsegu stiskane, teh pomanjkljivosti pa ni v elektronski verziji predračuna, o čemer se je prepričal tudi prvi vlagatelj, ki je na vpogledu zahteval in prisostvoval kopiranju elektronske verzije predračuna. Zato gre navedene pomanjkljivosti po mnenju naročnika obravnavati kot nebistvene formalne pomanjkljivosti. Naročnik ob tem opozarja, da prvi vlagatelj dejansko ni navajal enakih ali vsaj istovrstnih domnevnih kršitev naročnika pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, saj je bila ponudba prvega vlagatelja izločena zato, ker ni ponujala vsega, kar je naročnik zahteval in je sam spreminjal predmet javnega naročila, v ponudbi izbranega ponudnika pa so bile pomanjkljivosti oblične narave, poleg tega po mnenju naročnika prvemu vlagatelju sploh ni mogoče priznati aktivne legitimacije, ker je njegova ponudba nepopolna in zato ne more več konkurirati v postopku oddaje javnega naročila. Glede preostalih navedb prvega vlagatelja naročnik izpostavlja, da so usmerjene zgolj v enako končno posledico, kar ne zadostuje za vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev.

Naročnik je dne 15. 6. 2012, pod št. 465-08-0014/2011, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. Pri tem najprej izpostavi, da drugi vlagatelj zahtevku za revizijo ni priložil potrdila o plačilu takse iz 71. člena ZPVPJN, ampak zgolj dokument "Plačilni nalog", iz katerega je razvidno, da plačilni nalog ni bil niti oddan niti potrjen, v nobenem primeru pa ne izvršen in s tem taksa plačana. Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-150/2012-3 in predlaga Državni revizijski komisiji zavrženje zahtevka za revizijo. Glede revizijskih očitkov v zvezi z nepopolnostjo ponudbe drugega vlagatelja naročnik opozarja, da ni dovolil nobenega poseganja v količine ponudbenega predračuna in je bilo v ponudbeni predračun v ustrezna prazna mesta potrebno vpisati samo ceno. Ker drugemu vlagatelju ni sporno, da je v dveh postavkah ponudbenega predračuna navedel drugačno količino, kot jo je zahteval naročnik, je s tem nedopustno spremenil razpisno dokumentaciji in je naročnik, skladno s pravili iz razpisne dokumentacije, njegovo ponudbo izločil. Naročnik se tudi v tem primeru sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-181/2009-5. Naročnik dalje kot neutemeljeno zavrača navedbo drugega vlagatelja, da bi moral naročnik šteti, da so manjkajoče količine vključene v ceni za drugo enoto, saj to velja zgolj za postavko brez navedene cene, drugi vlagatelj pa je v ponudbi podal cene za vse postavke. Glede očitkov o nepreglednem ravnanju naročnik pojasni, da je bila razpisna dokumentacija, skupaj z dopolnitvami, za vse potencialne ponudnike ves čas na enak način dostopna. Naročnik je z obvestilom z dne 27. 2. 2012 objavil, da je na voljo popravljen ponudbeni predračun, prav tako je v Pojasnilu št. 11, ki je bilo objavljeno dne 21. 2. 2012 na portalu javnih naročil in spletni strani naročnika, izrecno opozoril, da je v ponudbenem predračunu popravil količino pri postavki 2.2.1 in 2.2.2. Glede navedbe drugega vlagatelja, da bi ga naročnik moral pozvati na odpravo računske napake, naročnik meni, da ne gre za računsko napako. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na ocenjevanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, naročnik meni, da se drugi vlagatelj samo formalno sklicuje na kršitev načela enakopravne obravnave, vendar ni zatrjeval enakih ali vsaj istovrstnih kršitev. Naročnik ob tem še pojasni dejansko stanje glede odpravljanja formalnih nepopolnosti v ponudbi izbranega ponudnika ter izpostavi vprašljivost aktivne legitimacije drugega vlagatelja.

Naročnik je z vlogo z dne 18. 6. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo izvedenega postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 22. 6. 2012 pozvala k pojasnilu o tem, kaj je bil predmet odprave računske napake v ponudbi izbranega ponudnika.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 6. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer meni, da je izkazal aktivno legitimacijo za vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev v zvezi z ocenjevanjem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, hkrati pa opozarja na ukrepanje pristojnih organov v zvezi z neresničnim in zavajajočim dokazilom izbranega ponudnika.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 6. 2012 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Izrazi nestrinjanje z naročnikovim stališčem, da zahtevku za revizijo ni bilo predloženo potrdilo o plačilu takse, kot dokaz pa prilaga še enkrat dokazilo o plačilu takse in bančni izpisek o prometu na račun na dan 25. 5. 2012, iz katerega je jasno razvidno, da je taksa bila dejansko plačana že tri dni pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Drugi vlagatelj izpostavi, da se naročnik v odločitvi neutemeljeno sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-181/2009 in št. 018-77/2012, saj ne gre za enako dejansko stanje, sicer pa vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Drugi vlagatelj še opozarja, da se naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo do nekaterih posegov izbranega ponudnika v razpisno dokumentacijo ni opredelil, ker naj ne bi šlo za istovrstno kršitev, vendar pa je izbrani ponudnik ne samo izbrisal določene dele ponudbene dokumentacije, ampak je izbrisal dele ponudbenega predračuna (urne postavke), ki so podlaga za ponudbeni predračun. Drugi vlagatelj še navaja, da je elektronsko verzijo ponudbenega predračuna mogoče zamenjati, saj ni zvezana z vrvico in drugemu vlagatelju tudi ni bila dana na vpogled. Naročnik pa se prav tako z ničemer ni opredelil do odprave računske napake v ponudbi izbranega ponudnika.
Naročnik je z vlogo z dne 28. 6. 2012 podal pojasnilo v zvezi z odpravo računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika, katerega je Državna revizijska komisija posredovala v izjasnitev prvemu in drugemu vlagatelju ter izbranemu ponudniku.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 6. 2012 odgovoril na navedbe prvega vlagatelja v vlogi z dne 21. 6. 2012, pri čemer opozarja ne neresničnost navedbe o tem, da je prvi vlagatelj dokazal, da temelji izbira naročnika na neresnični in zavajajoči referenci. Iz Poročila o ocenjevanju ponudb izhaja, da je izbrani ponudnik sposobnost odgovornih vodij del dokazoval s štirimi odgovornimi vodji del, od katerih vsi izpolnjujejo pogoj glede referenc, čeprav je zadostovalo, da tak pogoj izpolnjuje le eden od prijavljenih odgovornih vodij del. Naročnik še poudarja, da lahko preveri podatke iz ponudbe najkasneje pred sklenitvijo pogodbe.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 6. 2012 odgovoril na navedbe drugega vlagatelja v vlogi z dne 22. 6. 2012, pri čemer vztraja na stališču, da je treba zahtevek za revizijo zavreči, ker mu ni bilo priloženo potrdilo o plačilu takse. Naročnik še navaja, da je drugi vlagatelj prepozen v navedbi, da je elektronsko verzijo ponudbenega predračuna mogoče zamenjati (v zvezi s čimer bi moral drugi vlagatelj predlagati dokaz z izvedencem), poleg tega pa je drugi vlagatelj na vpogledu izrecno zahteval in prisostvoval kopiranju elektronske verzije ponudbenega predračuna izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 5. 7. 2012 odgovoril na vlogi vlagateljev, pri čemer poudarja, da drugi vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, zahtevku pa tudi ni priložil potrdila o plačilu takse. Ker meni, da drugi vlagatelj neupravičeno zavlačuje postopek, predlaga izrek denarne kazni skladno z 21. členom ZPVPJN. Glede navedb prvega vlagatelja izbrani ponudnik vztraja pri stališču, da prvi vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije ter opozarja na neresničnost navedb glede neustrezne oziroma neresnične reference.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 7. 2012 opredelil do pojasnila naročnika v zvezi z odpravo računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika. Meni, da je šlo v konkretnem primeru le za odpravo računskih pomot in nebistvene pomanjkljivosti, odprava računskih napak pa ni vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika, prav tako izbrani ponudnik ni spremenil količine in cen na enoto, zaradi česar se skupna vrednost ni spremenila. Po mnenju izbranega ponudnika je zato šlo le za oblične pomanjkljivosti, drugače kot v ponudbi vlagateljev, ki sta nedopustno spreminjala razpisno dokumentacijo.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 7. 2012 opredelil do pojasnila naročnika v zvezi z odpravo računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika. Meni, da ne gre za odpravo računske napake, ampak za nedopustno spremembo ponudbe, saj je v razpisu jasno določeno, da se v primeru nasprotja med elektronsko in pisno verzijo ponudbenega predračuna upošteva pisna verzija. Izbrani ponudnik v pisni verziji ni izpolnil vseh postavk, to pomanjkljivost pa ne more odpraviti z dopolnitvijo ponudbe. S tem, ko je naročnik sprejel dopolnitev ponudbe, se je zavezal, da bo plačal tudi postavko 1.3 Zaključna dela, ki je izbrani ponudnik ni vnesel v ponudbeni predračun, enako velja tudi za rekapitulacijo. Prav tako ni dopustno, da je naročnik zahteval dopolnitev ponudbe s Cenikom izvajalčeve strojne opreme.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 7. 2012 opredelil do pojasnila naročnika v zvezi z odpravo računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika in pri tem opozarja na nepregleden način vodenja postopka oddaje javnega naročila, saj je naročnik dokumentacijo o odpravi računskih napak predložil Državni revizijski komisiji šele po njenem pozivu. Iz prejete dokumentacije izhaja, da naj bi naročnik opravil okoli 470 popravkov, kar po mnenju drugega vlagatelja predstavlja zlorabo instituta odprave očitne računske napake in kaže na nepreglednost izbire in dvom v pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj pojasni, da so bile za celoten predračun v tabeli vnaprej podane formule in, kolikor izbrani ponudnik formul ne bi izbrisal (kar je nedovoljen poseg v razpisno dokumentacijo) in upošteval navodilo naročnika, da se cene vpisujejo na dve decimalki, do razlik ne bi prišlo. Ne glede na to, da ZJN-2 nikjer ne opredeljuje, kaj je očitna računska napaka, pri odpravi te ne more obstajati arbitrarna odločitev naročnika, kateri člen pri računski operaciji bo opredelil kot računsko napako. V konkretnem primeru se je naročnik odločil, da gre za napačen zmnožek, kar pa iz ponudbenega predračuna ne izhaja. Napačna bi lahko bila tudi količina, kar bi pomenilo spremembo količine, ki je ni dovoljeno popravljati. Pri vseh 470-ih popravkih iz dokumentacije tako ni mogoče nedvoumno ugotoviti, za kakšno napako je šlo, ali za napako pri ceni na enoto, za nepravilno uporabljeno količino ali napačen zmnožek. Drugi vlagatelj dalje izpostavi, da je bila v dveh postavkah (postavka 1.1.12 Drobni material in 1.2.7 Drobni material) zahtevana enota predračuna odstotek (%), vendar naročnik nikjer ni navedel, od katere vrednosti se odstotek izračuna (zaradi česar naročnik sploh ne more dobiti primerljivih ponudb), v popravkih pa tudi ni razvidno, kako je do popravljene vrednosti prišel naročnik. Iz predračuna izhaja, da je bila zahtevana vrednost 5 %, vendar iz predračuna ni razvidno, od katere vrednosti se izračuna, naročnik pa je očitno pomnožil vpisan znesek s 5, kar je po prepričanju drugega vlagatelja napačno. Drugi vlagatelj opozarja še na nedopusten poseg v ceno na enoto na strani 5 ponudbenega predračuna, v postavki Nepredvidena dela (10 %), saj se je zaradi popravka naročnika spremenila cena iz 1.179.020,05 EUR na ceno 1.179.250,79 EUR. Tudi v tem delu naročnik podatka, katera dela oziroma vrednost spada v nepredvidena dela, nikjer ni opredelil in se zato ponovno postavlja vprašanje primerljivosti ponudb in možnosti zlorab.

Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela enotno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevkih za revizijo vpogledala v prejeto dokumentacijo naročnika, iz katere izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, v katerem je v sklopu 1: "Vodovodno omrežje" prejel štiri pravočasne ponudbe. Dne 14. 5. 2012 je sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 465-08-0014/2011, iz katere izhaja, da je vse ponudbe, razen ponudbe izbranega ponudnika, izločil kot neprimerne in nepopolne in na tej podlagi odločil, da javno naročilo v sklopu 1 odda izbranemu ponudniku. Prvi in drugi vlagatelj se ne strinjata z ravnanjem naročnika, ki je njuni ponudbi izločil, hkrati pa izpodbijata odločitev naročnika, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku, saj menita, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika spregledal določene (enake oziroma istovrstne) nepravilnosti in zato izbranega ponudnika ugodneje obravnaval.

Državna revizijska komisija je najprej pristopila k obravnavanju zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, v delu, v katerem prvi vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v zvezi z ugotavljanjem popolnosti njegove ponudbe (v tem delu naročnik prvemu vlagatelju priznava aktivno legitimacijo).

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno iz treh razlogov, in sicer: 1. ker ni predložil ustreznega Obrazca 1.5.20 Seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil (naročnik je prvotni obrazec spremenil, kar pa prvi vlagatelj ni upošteval), 2. ker je iz priloge k Obrazcu 1.5.18, Ganttov grafikon za izvedbo del, razvidno, da izbrani ponudnik predvideva izgradnjo magistralnega vodovoda Paka, odsek Čujež - Lampret, izgradnjo primarnega cevovoda Ravne s črpališčem in vodohranom ter izgradnjo primarnega cevovoda šmartno ob Paki, odsek Čr-šMP-Rečica v letu 2015, prav tako je iz Programa opisa del razvidno, da bo gradnja potekala v letu 2015 (naročnik je v osnutku pogodbe navedel, da morajo biti dela izvedena najpozneje v roku 1.247 dni, od tega 28 dni - uvedba v delo, 854 dni - izgradnja, 365 - rok za reklamacijo, oziroma najpozneje do 31. 8. 2015, pri čemer mora ponudnik upoštevati rok reklamacije 365 dni, zato v nobenem primeru izgradnja ne more potekati v letu 2015, saj lahko ob upoštevanju roka za reklamacijo poteka najpozneje do 31. 8. 2014) in 3. ker je v prilogi Mesečni finančni terminski plan prvi vlagatelj predvideval izgradnjo v roku 40 mesecev in s tem predvidel izgradnjo v letu 2015 (naročnik pa je zahteval končanje izgradnje do 31. 8. 2014).

Kot to utemeljeno opozarja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, iz navedb prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da ne izpodbija drugega izločitvenega razloga, v katerem je naročnik ugotovil, da je iz priloge k Obrazcu 1.5.18, Ganttov grafikon za izvedbo del, razvidno, da izbrani ponudnik predvideva izgradnjo magistralnega vodovoda Paka, odsek Čujež - Lampret, izgradnjo primarnega cevovoda Ravne s črpališčem in vodohranom ter izgradnjo primarnega cevovoda šmartno ob Paki, odsek Čr-šMP-Rečica v letu 2015, enako to izhaja iz Programa opisa del, kar ni skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije, da mora biti izgradnja končana najpozneje do 31. 8. 2014. Prvi vlagatelj se je glede neustreznega roka dokončanja izgradnje v letu 2015 opredelil le v zvezi z Mesečnim finančnim terminskim planom (glede katerega je naročnik prav tako ugotovil, da ne ustreza zahtevi po dokončanju izgradnje do 31. 8. 2014) in se pri tem skliceval na druge dele ponudbene dokumentacije, pa še to nejasno, saj se enkrat sklicuje na Obrazec 1.5.21 (ki sicer predstavlja Finančni terminski plan in v njem ni nič navedenega o roku dokončanja del), drugič na Obrazec 2.5.21 (ki sploh ne obstaja) in tretjič na Obrazec 1.5.18 Program dela, strani 284, 285 in 286, vzorec pogodbe in Izjavo 1, da ponudnik sprejema pogoje razpisa (besedilo navedenih dokumentov pa je vnaprej pripravil naročnik in kvečjemu potrjujejo zahtevo naročnika, da mora biti izgradnja dokončana do 31. 8. 2014, ponudnik pa mora tej zahtevi slediti v vseh delih ponudbene dokumentacije).

V nobenem delu zahtevka za revizijo se prvi vlagatelj ni opredelil, zakaj je neustrezen rok izgradnje predvidel tudi v Ganttovem grafikonu del in Programu opisa del. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri ugotavljanju popolnosti njegove ponudbe in posledično izločitvi njegove ponudbe iz postopka javnega naročanja.

Ker je prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi kršitve naročnika, ki se nanašajo na ocenjevanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija, skladno z ustaljeno prakso in upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov, v nadaljevanju pristopila k obravnavi tudi tistih zatrjevanih kršitev, v katerih prvi vlagatelj zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika. V tem delu se namreč ne gre strinjati s stališčem naročnika in izbranega ponudnika, da je treba prvemu vlagatelju odvzeti upravičenje za presojo navedenih kršitev, zgolj zato, ker je naročnik njegovo ponudbo (upravičeno) izločil kot nepopolno (drugi vlagatelj pa tudi ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v tem delu), oziroma zato, ker prvi vlagatelj ne zatrjuje enakih ali vsaj istovrstnih kršitev naročnika.

Po oceni Državne revizijske komisije je treba kot enake oziroma istovrstne kršitve presojati (vsaj) tiste kršitve, ki se nanašajo na upoštevanje zahtevane dinamike izgradnje del v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in na možnost dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe, saj prvi vlagatelj navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, medtem ko prvemu vlagatelju ni omogočil odprave neskladja oziroma pojasnila glede dinamike izgradnje del ter predložitve ustreznega Obrazca 1.5.20 Seznam opreme, katero bo ponudnik vgradil.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je izbranemu ponudniku (drugače, kot prvemu vlagatelju) priznal ustreznost terminskega plana, čeprav je izbrani ponudnik za objekt Ljubija, v nasprotju z naročnikovo zahtevo, da se dela izvajajo v mesecu juliju in avgustu, navedel, da bo dela na tem objektu izvajal tudi v mesecu maju in juniju, poleg tega pa je izbrani ponudnik na terminskem planu zapisal datum končanja izgradnje 1. 9. 2014 in ne 31. 8. 2014.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi tiste zahteve naročnika, ki opredeljujejo dinamiko izvajanja gradbenih del.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo, Poglavje 3. Tehnične specifikacije ugotavlja, da predmet izvedbe javnega naročila predstavlja tudi rekonstrukcija zajetja Ljubija in izgradnja magistralnega vodovoda Ljubija. Naročnik je v Podpoglavju 3.4 Posebne zahteve naročnika, v točki 1. Splošne zahteve (stran 507), navedel, da mora ponudnik pred izdelavo ponudbe natančno proučiti vso dokumentacijo, si ogledati trase in obstoječe stanje na terenu, si pripraviti natančen terminski plan predvidene gradnje po posameznih objektih oziroma cevovodih ter pripraviti ponudbo skladno z vsemi zahtevami naročnika. Predmet izvedbe so v večji meri transportni vodovodi šaleške doline, zato je potrebno dela načrtovati tako, da se bodo izvajala skladno z izdanimi soglasji, gradbenimi dovoljenji ter projektno dokumentacijo z usmeritvami koordinatorja operacije, da bo zagotovljena čim manj motena vodooskrba šaleške doline. V točki 2. Zaporedje izgradnje je naročnik v tabeli podal predlog zaporedja gradenj posameznih objektov, pri čemer je poudaril, da kolikor se pogodba s ponudnikom ne podpiše v letu 2011, mora ponudnik gradnjo objektov prilagoditi tako, da bo dosegel roke dokončanja skladno z razpisno dokumentacijo. Naročnik je v nadaljevanju izrecno navedel, da je za cca. 2800 m magistralnega vodovoda Ljubija in rekonstrukcijo zajetja Ljubija, ki sta v območju naravovarstvenih zahtev, potrebno načrtovati izgradnjo oziroma izvedbo del v obdobju od 15. 7. do 15. 9 v posameznem koledarskem letu. Naročnik je prav tako navedel, da mora ponudnik pri izdelavi terminskega plana upoštevati pogoje realizacije posameznih investicij glede nemotene vodooskrbe uporabnikov, pogoje pa je navedel v tabeli, v kateri je za zajetje Ljubija navedel termin izgradnje 15. 7. do 15. 9. v letu 2012 ali 2013, enak termin izvedbe je navedel tudi za vodovod Ljubija, v deli, ki zajema območje naravovarstvenih zahtev.

Iz navedenih zahtev po oceni Državne revizijske komisije nedvomno izhaja, da so bili ponudniki pri pripravi terminskega plana dolžni upoštevati zahtevo naročnika, da bodo izgradnjo za rekonstrukcijo zajetja Ljubija in izgradnjo dela magistralnega vodovoda Ljubija (v območju naravovarstvenih zahtev) izvajali v terminu od 15. 7. do 15. 9 v letu 2012 ali 2013. Iz Terminskega plana v ponudbi izbranega ponudnika (ki je bil Priloga Obrazcu 1.5.18 Program dela), stran 179 ponudbe, izhaja, kot to utemeljeno zatrjuje prvi vlagatelj, da bo izbrani ponudnik dela na navedenih objektih izvajal tudi izven navedenega obdobja (v mesecu maju in juniju 2012), kot zaključek del pa navaja 1. 9. 2014. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji.

Naročnik navedenim ugotovitvam prvega vlagatelja ne nasprotuje, ampak pojasni, da ima vsak ponudnik na voljo 28 dni za uvedbo v delo, pri čemer ni jasno, kako to vpliva na navedene zahteve glede dinamike del za izgradnjo objektov v točno določenem obdobju koledarskega leta. Glede navedbe datuma 1. 9. 2014 se naročnik sklicuje na pravila Splošnih pogojev pogodbe - FIDIC, vendar pri tem konkretno ne pojasni, zakaj je v ponudbi izbranega ponudnika kot ustrezen upošteval zaključek izgradnje 1. 9. 2014. Naročnik je pri ugotavljanju popolnosti ponudbe prvega vlagatelja izrecno poudaril, da je rok dokončanja del 31. 8. 2014, ta zahteva pa je razvidna iz Poglavja 1.2 Pogodba, Podpoglavja 1.2.1 - Sklop 1, Obrazec pogodbenega sporazuma, točka 9., ki določa, da bo izvajanje razpisanih del največ 1247 dni, od tega maksimalni čas od sklenitve pogodbe do uvedbe v delo 28 dni, izgradnja 845 dni in rok za reklamacijo napak 365 dni, oziroma najpozneje do 31. 8. 2015. Izbrani ponudnik pa je tudi v Obrazcu 1.5.18 Program dela (stran 177 ponudbe) navedel, da je predvideni (in ne zagotovljeni) rok dokončanja del 31. 8. 2014, iz česar izhaja, da ponudbena vsebina izbranega ponudnika prav tako ne upošteva dinamike izgradnje, kot jo je zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik prvega vlagatelja in izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, saj je istovrstno nepravilnost, ki se nanaša na upoštevanje zahtev dinamike izgradnje, v ponudbi prvega vlagatelja ocenil kot izločilni razlog, v ponudbi izbranega ponudnika pa je to nepravilnost spregledal, oziroma jo ocenil, kot da ustreza zahtevam. Zato je treba s tem povezanim revizijskim očitkom prvega vlagatelja ugoditi in že iz tega razloga (ne da bi bila potrebna vsebinska presoja nadaljnjih zatrjevanih kršitev v zvezi z ocenjevanjem popolnosti izbranega ponudnika) razveljaviti odločitev naročnika o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, pri čemer je najprej preverila, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN.

Ugotovila je, da zahtevek za revizijo vse obvezne sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, prav tako je priloženo listino v zvezi s plačilom takse mogoče šteti kot potrdilo (dokaz) o plačilu takse v znesku 10.000,00 EUR. Po oceni Državne revizijske komisije je namreč treba glede na dejstvo, da ZPVPJN ne določa, kaj konkretno je mogoče šteti kot potrdilo o plačilu takse, dokazno vrednost listine (ki jo predloži vlagatelj k zahtevku za revizijo kot dokaz o plačilu takse), ocenjevati skupaj z dejstvom, ali je taksa dejansko bila plačana najkasneje ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Ker je v obravnavanem primeru drugi vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil listino (z nazivom "Plačilni nalog"), iz katere izhaja, da naj bi taksa v višini 10.000,00 EUR bila plačana dne 25. 5. 2012 (iz listine pa ne izhaja, da bi bilo plačilo preklicano ali zavrnjeno), Državna revizijska komisija pa je po preverjanju v evidenci taks ugotovila, da je navedena taksa dejansko bila plačana dne 25. 5. 2012 (kar potrjujejo tudi dokazila, ki jih je drugi vlagatelj predložil v vlogi z dne 22. 6. 2012), Državna revizijska komisija zaključuje, da k zahtevku za revizijo priložena listina dokazuje, da je taksa v ustrezni višini 10.000,00 EUR bila plačana pred vložitvijo zahtevka za revizijo (ker v spisovni dokumentaciji ni najti poštne ovojnice, poštnega potrdila ali potrdila naročnika, ki bi dokazovalo, kdaj je bil zahtevek za revizijo vložen (ali prejet), je treba šteti, da je bil vložen dne 28. 5. 2012, ko je datirana vloga, o čemer med naročnikom in drugim vlagateljem sicer ni spora).

Državna revizijska komisija ob tem naročnika v zvezi z odločitvijo, št. 018-150/2012-3, opozarja, da je v slednji zadevi šlo za obravnavo drugačnega dejanskega stanja, odločitev Državne revizijske komisije o tem, da priložena listina ne ustreza potrdilu o plačilu takse, pa je temeljila na ugotovitvi, da taksa ni bila plačana pravočasno, pri čemer je že iz priložene listine bilo jasno razvidno, da bo plačilo takse izvedeno po vložitvi zahtevka za revizijo in je torej listina dokazovala, da taksa ni bila plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo (ko se je tudi iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavanju zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v delu, v katerem drugi vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v zvezi z ugotavljanjem popolnosti njegove ponudbe (v tem delu naročnik drugemu vlagatelju priznava aktivno legitimacijo).

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno, ker naj bi drugi vlagatelj predložil neveljaven ponudbeni predračun, saj v dveh postavkah ni ponudil ustrezne količine predmeta javnega naročila, ki jo je naročnik popravil s spremembo razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija po vpogledu v objavo Obvestila o naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil dne 29. 12. 2011, št. JN14856/2011, ugotovila, da je naročnik v Pojasnilu št. 11, ki je bil na portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 2. 2012, ob 14.39 uri, navedel:

"2. Sanacija obstoječega objekta - 2.2. Betoniranje in zidarska dela: Pri izdelavi popisa del je prišlo do napake, saj sta predvidena dva točkovna temelja. Predvidena sta dva točkovna temelja (razvidno iz situacije, objavljene na spletni strani â??.). V ponudbenem predračunu je naročnik popravil količino na zavihku 1.2, pri postavki 2.2.1 in 2.2.2 na količino 2, ker sta dva točkovna temelja. Popravljen ponudbeni predračun jr na voljo na spletni strani â??"

Prav tako je naročnik v Obvestilu o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenem na portalu javnih naročil dne 22. 2. 2012, pod št. JN2013/2012, pod točko VI.4) Druge dodatne informacije, navedel: "Popravljene strani razpisne dokumentacije so ponudnikom na voljo na spodnji spletni strani. Na spodnji spletni strani je na voljo tudi popravljen ponudbeni predračun in dodatna grafična priloga."

Med naročnikom in drugim vlagateljem je nesporno, da drugi vlagatelj navedenih popravkov ni upošteval v Obrazcu 1.4.2.1 Ponudbeni predračun, ki ga je priložil v ponudbi, saj je za objekt Rekonstrukcija zajetja Ljubija, 1.2 Sanacija obstoječega objekta, 2.1 Betoniranje in zidarska dela, v postavkah 2.2.1 in 2.2.2 (stran 1273 ponudbe) navajal količino 1,00 kos namesto zahtevanih 2,00 kosov.

Kot že navedeno v okviru presoje revizijskih očitkov prvega vlagatelja, je naročnik v Poglavju 3. Tehnične specifikacije, v Podpoglavju 3.4 Posebne zahteve naročnika, točki 1. Splošne zahteve (stran 507) navedel, da mora ponudnik pred izdelavo ponudbe natančno proučiti vso dokumentacijo, si ogledati trase in obstoječe stanje na terenu, si pripraviti natančen terminski plan predvidene gradnje po posameznih objektih oziroma cevovodih ter pripraviti ponudbo skladno z vsemi zahtevami naročnika, upoštevati vse stroške za dobavo, vgradnjo in izvedbo ter morebitne ostale stroške, povezane z realizacijo posameznih opisanih postavk v popisu del. Kot obvezni sestavni del ponudbe je bil določen tudi Obrazec 1.4.2 Ponudbeni predračun (26. točka Poglavja 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), Podpoglavje 1.1.4 Sestavni deli ponudbe - Sklop 1), za katerega je naročnik določil, da mora biti izpolnjen in podpisan s strani ponudnika ali v primeru skupne ponudbe skupine ponudnikov s strani vodilnega partnerja. V Ponudbeni predračun so morali ponudniki vpisati (le) ponudbene cene v EUR (in DDV), skladno z navodili naročnika v Poglavju 1.4 Ponudbeni predračun, medtem, ko je popis del in količine vnaprej pripravil naročnik.

Ker drugi vlagatelj ni ravnal skladno z navedenimi zahtevami naročnika in v ponudbi ni ponudil zahtevane količine predmeta javnega naročila, kar pomeni, da ni upošteval zahtev naročnika, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila in posledično ni ponudil izvedbe celotnega predmeta javnega naročila, je naročnik, tudi po oceni Državne revizijske komisije njegovo ponudbo utemeljeno ocenil kot neprimerno. Neprimerna ponudba je namreč skladno z 20. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (enako pravilo je naročnik zapisal v točki 26.7 navodil). Ker je drugi vlagatelj ponudil ponudbeni predračun s popisom del v drugačnih (manjših) količinah, kot jih je zahteval naročnik, ni izpolnil pogojev (zahtev), ki so bile vezane na vsebino predmeta obravnavanega javnega naročila, saj so količine posameznih del iz ponudbenega predračuna, ki jih je naročnik vnaprej predvidel in zapisal, predstavljale pogoj, ki je bil vezan na vsebino predmeta javnega naročila. Ker je neprimerna ponudba hkrati tudi nepopolna ponudba skladno s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, je takšno ponudbo naročnik skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 dolžan izločiti. Državna revizijska komisija ob tem pritrjuje naročniku, da je o primerljivem vprašanju že odločala v odločitvi, št. 018-181/2009-5.

Naročnik je prav tako v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije v točki 6.3 ponudnike izrecno opozoril: "Ponudniki sami prevzemajo odgovornost, da razpisno dokumentacijo proučijo z ustrezno pazljivostjo, vključno z načrti, ki so na vpogled na sedežu pooblaščenega predstavnika naročnika in koordinatorja, in morebitnimi dodatki k razpisni dokumentaciji, ki jih naročnik izda v roku, predvidenem za pripravo ponudb." V točki 6.5 navodil pa je navedel: "Ponudba se izloči, če je narejena kakršnakoli sprememba, dodatek ali izbris v razpisni dokumentaciji, ki ni specificiran v dodatku, ki ga objavi naročnik."

Ker drugi vlagatelj razpisne dokumentacije oziroma njenih sprememb (popravkov) ni proučil z zadostno skrbnostjo in pazljivostjo, čeprav je naročnik o popravku ponudbenega predračuna ponudnike jasno in večkrat opozoril (in mu glede tega ni mogoče očitati nepreglednega ravnanja, kot to poskuša prikazati drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo), je po mnenju Državne revizijske komisije drugi vlagatelj sam odgovoren za nastale posledice predložitve napačnega predračuna v ponudbi.

Drugi vlagatelj se ob tem tudi ne more sklicevati na točko 13.4 navodil (Cene v ponudbi), ki je vsebovala navodilo, da mora ponudnik vpisati svoje ponudbene cene brez DDV v vse postavke ponudbenega predračuna, postavka brez označene cene pa ne bo plačana, ampak bo naročnik smatral, da je vključena v ceno za drugo enoto v razčlembi zneska ponudbe. Gre namreč za navodilo glede vpisovanja ponudbenih cen v ponudbeni predračun in ravnanje naročnika, kolikor ponudnik pri postavki ne navede ponudbene cene. V ponudbenem predračunu drugega vlagatelja ni šlo za takšen primer, saj je drugi vlagatelj navajal napačno (premajhno) količino postavke, medtem, ko je ponudbeno ceno (za 1,00 kos) vpisal. Prav tako v obravnavanem primeru naročniku ni mogoče očitati, da bi drugega vlagatelja moral pozvati na odpravo računske napake, saj ne ge za računsko napako, ampak za nepravilnost v vsebini ponujenega predmeta javnega naročila, torej za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, katerega, skladno s prepovedjo iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (dopustne dopolnitve ponudb), v nobenem primeru ni dopustno spreminjati.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v zvezi z izločitvijo njegove ponudbe kot neprimerne in nepopolne, zato je treba s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrniti.

Tudi drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki se nanašajo na ocenjevanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala tiste zatrjevane kršitve, v katerih drugi vlagatelj zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika. Tudi v tem primeru se Državna revizijska komisija ne strinja s stališčem naročnika in izbranega ponudnika, da je treba drugemu vlagatelju odvzeti upravičenje za presojo navedenih kršitev, zgolj zato, ker je naročnik njegovo ponudbo (upravičeno) izločil kot nepopolno (drugi vlagatelj pa ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v tem delu), oziroma zato, ker drugi vlagatelj ne zatrjuje enakih ali vsaj istovrstnih kršitev naročnika. Ob tem je Državna revizijska komisija v zvezi s predlogom izbranega ponudnika, da, na podlagi 21. člena ZPVPJN, drugemu vlagatelju izreče denarno kazen, ugotovila, da ne obstajajo razlogi, ki bi utemeljevali izrek denarne kazni.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je treba kot enake oziroma istovrstne kršitve presojati (vsaj) tiste kršitve, ki se nanašajo na vsebino predloženega ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, oziroma v zvezi s tem presoja dopustnosti dopolnjevanja oziroma popravljanja ponudbenega predračuna (naročnik namreč drugemu vlagatelju ni dopustil dopolnitve oziroma poprave ponudbe v delu ponudbenega predračuna). Ker drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja neenakopravno obravnavo pri istovrstni kršitvi v ponudbi izbranega ponudnika v zvezi z odpravo očitne računske napake v ponudbenem predračunu in s tem povezano povišanje ponudbene cene, pri tem pa opozarja, da ne more preveriti, ali je sploh šlo za računsko napako (ker to iz dokumentacije ne izhaja), prav tako pa je Državna revizijska komisija ob pregledu odstopljene spisovne dokumentacije ugotovila, da nikjer ni izkazano, kje v ponudbi izbranega ponudnika naj bi prišlo do računskih napak in njihove odprave, je Državna revizijska komisija najprej presodila s tem povezane revizijske očitke drugega vlagatelja in v ta namen od naročnika zahtevala pojasnilo o tem, kaj je bil predmet odprave računske napake v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija po pridobitvi pojasnila naročnika in pregledu ostale dokumentacije ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika trikrat pozval k dopolnitvi ponudbe in v tem okviru v Zahtevku št. 2 z dne 11. 4. 2012 v 1. točki navedel:

"Med ocenjevanjem vaše ponudbe za omenjeni projekt je komisija za odpiranje in ocenjevanje ugotovila, da (tiskana verzija) ponudbenega predračuna vsebuje očitne računske napake, in sicer bi bila ponudbena vrednost brez DDV po popravku očitne računske napake 12.971.758,64 EUR. Pozivamo vas, da skladno s točko 25.5 Podpoglavja 1.1.1 navodil in tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 predložite izpolnjeno in podpisano izjavo, ki je priložena Zahtevku št. 2, s katero dovoljujete naročniku popraviti očitne računske napake, ki jih je odkril pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne bosta spremenila."

Izbrani ponudnik je dne 13. 4. 2012 ponudbo dopolnil s predložitvijo izpolnjenega obrazca Soglasje ponudnika o popravku očitne računske napake.

Iz pridobljenega pojasnila naročnika izhaja (na kar opozarja tudi drugi vlagatelj), da naj bi do očitnih računskih napak prišlo v več kot 400 postavkah ponudbenega predračuna, kar je po oceni Državne revizijske komisije najmanj nenavadno, še zlasti, če se upošteva dejstvo, da izbrani ponudnik očitno sploh ni bil seznanjen, katere konkretne postavke naj bi naročnik popravljal (saj je podal zgolj splošno izjavo, da soglaša s popravkom računskih napak) in da naj bi, po navedbah drugega vlagatelja, obrazec vseboval formule za izračunavanje vrednosti brez DDV, ponudnik pa je vpisal (le) cene na enoto (zaradi česar drugi vlagatelj sklepa, da naj bi izbrani ponudnik formule izbrisal in s tem nedopustno posegal v razpisno dokumentacijo). Ob tem je treba še poudariti, da napake niso bile le v tiskani verziji ponudbenega predračuna, saj je izbrani ponudnik v elektronski verziji ponudbene predračuna navajal enake ponudbene cene (torej enake računske napake).

Državna revizijska komisija je, ne da bi se spuščala v presojo, ali takšno število računskih napak presega namen instituta odprave računske napake, ugotovila, da je treba pritrditi drugemu vlagatelju v tem, da naročnikovo odpravljanje domnevnih računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika najmanj v treh postavkah ne predstavlja odprave računske napake, to pa je povezano tudi z dejstvom, da naročnik razpisne dokumentacije v tem delu ni pripravil tako, da bi ponudnikom dal jasna in nedvoumna navodila, kakšno ponudbeno ceno morajo vpisati. Posledično temu je izbrani ponudnik očitno drugače razumel zahteve naročnika, kot jih razume (ali jih je imel namen razumeti) naročnik (morebiti pa tudi drugi ponudniki).

Izbrani ponudnik je za Izgradnjo vodovodnega sistema z zamenjavo obstoječega črpališča Konovo, sklop 1 Zunanji in nizkonapetostni dovod, točka 1.1 Elektro del, v postavki 1.1.12 Drobni material, kjer je naročnik navedel enoto (%), količino (5,00), navedel ceno 227,39 EUR, vrednost brez DDV pa 1.136,93 EUR. Naročnik je znesek 1.136,93 EUR popravil na znesek 1.136,95 EUR. Enako je v istem sklopu, točka 1.2 Gradbeni del, postavka 1.2.7 Drobni material, kjer je naročnik navedel enoto (%), količino (5,00), izbrani ponudnik navedel ceno 564,51 EUR, vrednost brez DDV pa 564,51 EUR. Naročnik je znesek 564,51 EUR popravil na znesek 2.822,55 EUR.

Kot to utemeljeno opozarja drugi vlagatelj, naročnik v izpostavljenih delih ponudbenega predračuna sploh ni podal navodila o tem, od katere vrednosti se izračunava 5 % (ali morebiti od seštevka cene na enoto, ali morebiti od seštevka skupne vrednosti, â??). Izbrani ponudnik je v prvem primeru (elektro del) 5 % izračunal od seštevka skupne vrednosti točk 1.1 (4.547,72 EUR), kar znaša 227,39 EUR (zaokroženo na dve decimalni mesti), to pa je nato razumel kot ceno na enoto in je zato znesek 227,39 EUR pomnožil s 5 (čeprav razpisna dokumentacija ni nikjer navajala, da je treba 5 % pomnožiti še s 5), tako, da je v ponudbo vnesel znesek 1.136,93 EUR. Naročnik je v tem primeru sledil razumevanju izbranega ponudnika in zgolj popravil zmnožek 227,39 EUR x 5 na znesek 1.136,95 EUR (pri tem je očitno izhajal iz že zaokroženega zneska na dve decimalni mesti 227,39 EUR x 5, izbrani ponudnik pa je zmnožil nezaokroženi znesek 227,386 EUR x 5).

V drugem primeru (gradbeni del) je izbrani ponudnik zahteve naročnika razumel drugače in je 5 % sicer prav tako izračunal od skupne ponudbene vrednosti točke 1.2 (11.290,20 EUR), kar znaša 564,51 EUR, to pa je nato razumel kot ceno na enoto in tudi kot skupno vrednost. Naročnik v tem primeru ni sledil razumevanju izbranega ponudnika in je ceno 564,51 EUR še pomnožil s 5, tako da je dobil vrednost 2.822,55 EUR.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik ponudbene cene izbranega ponudnika (ki temeljijo na različnem razumevanju nejasnih naročnikovih zahtev v dveh podobnih primerih) sam popravil na način, ki, po oceni Državne revizijske komisije, ni dopusten. V tem delu namreč naročnik nikjer ni navedel, da je enota 5 %, količina pa 5,00, ampak je kot enoto navedel % (torej 1 %), kot količino pa je navedel 5,00, zaradi česar bi bilo ob predpostavki, da bi naročnik jasno navedel, od česa se izračunava %, mogoče kot edino pravilno zavzeti stališče, da ponudnik kot ceno na enoto vpiše 1 %, kot skupno vrednost pa 5 %. Izbrani ponudnik temu ni sledil in je navedel kot ceno na enoto 5 % namesto 1 %, naročnik pa je preko instituta odprave računskih napak nedopustno posegel v ceno na enoto (katero je razumel kot 5 %) in nato popravil tudi skupno vrednost kot zmnožek 5 % (cena na enoto) x 5 (količina).

Naročnikovo odpravljanje računskih napak je, kot to prav tako utemeljeno navaja drugi vlagatelj, povzročilo nedopustno poseganje v ceno na enoto tudi pri popravljanju ponudbene cene v Skupni rekapitulaciji za sklop 1. Naročnik je v postavki Nepredvidena dela (10 %), za katero sicer prav tako ni podal jasnih navodil, od česa se izračuna, predstavlja pa ceno na enoto, popravil višino cene na enoto, in sicer iz cene 1.179.020,05 EUR na ceno 1.179.250,79 EUR. Naročnik pri tem tudi ni pojasnil, kako je prišel do navedenega popravka, najverjetneje pa je šlo za popravek zaradi povišanja skupne ponudbene cene, ki je nastalo zaradi predhodnih popravkov računskih napak.

Ker je naročnik v ponudbi izbranega ponudnika posegel v ceno na enoto, je s tem ravnal v nasprotju s pravili o dopustnih dopolnitvah ponudbe (odpravi računskih napak) v 78. členu ZJN-2. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je drugi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik istovrstne napake izbranega ponudnika v ponudbenem predračunu, ki se nanašajo na nedopustnost sprememb oziroma popravkov drugače obravnaval. Pri izbranem ponudnik je naročnik dovolil oziroma celo sam posegel v nedopustno spremembo cen na enoto in izbranemu ponudniku priznal popolnost ponudbe, pri drugem vlagatelju pa naročnik ni dopustil posega v količine, ampak je njegovo ponudbo izločil. Naročnik je z navedenim ravnanjem ravnal izbranega ponudnika in drugega vlagatelja neenakopravno obravnaval, kršil je pravila javnega naročanja o dopustnih dopolnitvah ponudb, oziroma odpravi računskih napak, kot tudi lastne zahteve iz razpisne dokumentacije, glede katerih se sicer izpostavlja vprašanje, ali so sploh navedene tako, da so jih ponudniki razumeli na enak način in so zato prejete ponudbe primerljive. S tem povezani revizijski očitki drugega vlagatelja so utemeljeni in terjajo razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila že iz tega razloga, ne da bi bila potrebna presoja ostalih revizijskih očitkov drugega vlagatelja v zvezi z ocenjevanjem popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1: "Vodovodno omrežje", kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, izdane dne 14. 5. 2012, pod št. 465-08-0014/2011. Ob tem Državna revizijska komisija v zvezi s predlogom drugega vlagatelja, da se v revizijskem postopku izbere drugega vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, pripominja, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da zato lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe (še zlasti, če je razpisna dokumentacija omogočila prejem primerljivih ponudb), ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri, nato pa upošteva, da mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2), zato mora pregled in ocenjevanje ponudb temeljiti na upoštevanju določb iz razpisne dokumentacije in enakopravni obravnavi in primerjavi prejetih ponudb. V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 10.000,00 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR (19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, Uradni list RS, št. 35/09, v nadaljevanju: ZOdv-C), katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter priglašenih 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 10.980,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni (tudi povišanje nagrade zaradi zastopanja več oseb (v višini 420,00 EUR), saj lahko, na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZPVPJN v primeru, kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo). Rok za povračilo stroškov je Državna revizijska komisija določila v 15 dneh po vročitvi tega sklepa (in ne od odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, kot to zahteva prvi vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti in priti v zamudo z njeno izpolnitvijo, preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Državna revizijska komisija je zato odločila, da je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 10.980,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 10.000,00 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR (19. člen ZOdv-C), katere višino je določila skladno s 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter priglašenih 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 10.984,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni, (enotna) nagrada pa vključuje opravi vseh dejanj, zlasti pripravo vseh vlog in udeležbo na sestankih (19. člen ZOdv-C).
Državna revizijska komisija je odločila, da je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 10.984,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v postopku pravnega varstva priglasil stroške zastopanja.

Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo pooblaščenca), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Povrnitev stroškov je odvisna od (ne) utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj je v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo stroške izbranemu ponudniku dolžan povrniti naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), v primeru neutemeljenosti pa vlagatelj (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar pa je v obeh primerih izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato je zaključila, da stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni, zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa je zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 30. 7. 2012

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Odvetnik Dušan Kecman, Vurnikova 2, Ljubljana
- Odvetnica Milena Markovič, Kolodvorska ulica 7, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu