018-205/2012 Univerza v Ljubljani

Številka: 018-205/2012-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja 1. faza UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg, Ljubljana", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.8.2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 8.6.2012, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo o oddaji naročila št. 4000-3/2012, z dne 23.5.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 10.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.3.2012 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN2662/2012 objavil javno naročilo "Novogradnja 1. faza UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg, Ljubljana", s popravki pod objavo št. JN2995/2012 z dne 19.3.2012, št. JN3582/2012 z dne 2.4.2012, št. JN3748/2012 z dne 5.4.2012, št. JN3916/2012 z dne 11.4.2012 in št. JN4074/2012 z dne 13.4.2012. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 23.5.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 4000-3/2012, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku STRABAG gradbene storitve d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 8.6.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da ponudbe ni vložil izbrani ponudnik, temveč je bila predložena skupna ponudba, zaradi česar je navedba najugodnejšega ponudnika v sklepu o izbiri v nasprotju s predloženo ponudbeno dokumentacijo. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je na vpogledu ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil neresnične podatke. Po vlagateljevih navedbah izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede odgovornega vodje del, torej za priznanje kadrovske sposobnosti. Iz njegove ponudbene dokumentacije izhaja, da je kot odgovorni vodja del naveden S.N., ki pa zahtevanih referenc ne izpolnjuje. S.N. po vlagateljevih navedbah na objektu Nova pediatrična klinika v Ljubljani ni bil odgovorni vodja del za gradbeno-obrtniška-inštalacijska dela, ampak samo za gradbeno-obrtniška dela, ker je kompletne instalacije na omenjenem objektu izvajal vlagatelj. Izbrani ponudnik je za odgovornega vodjo strojno instalacijskih del predlagal S.T., s predloženo referenco za Splošno bolnišnico Ptuj. Vlagatelj trdi, da je on na navedenem objektu izvajal vse instalacije, za odgovornega vodjo del, pa je bil s strani podpisnika pogodbe določen strokovnjak vlagatelja. S.T. tako ni bil odgovorni vodja del na omenjenem objektu, poleg tega tudi nima pooblastil za odgovornega vodjo del, saj ni vpisan v imenik IZS. Nadalje vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti naročnikovih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Iz predračuna je namreč razvidno, da ponudnik ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti, saj pri postavkah: na strani 314, Zunanja ureditev, poglavje IV. Oprema poz. 2a ni ponudil oz. vpisal enotne cene za izdelek in zmnožek enotne cene s projektirano količino nič; na strani 31¸ v poglavju IV. Zidarska dela pozicija 14, je za dve podpoziciji navedel "Vključeno", čeprav je jasno, da bi moral ponuditi enotno ceno za vsako postavko, da bi bila dela obračunana po porabi časa, kot je navedeno v razpisani poziciji; na strani 136 je v poglavju Notranja vodovodna instalacija napačno prikazal zmnožek enotne cene in količine, naročnik pa ga ni pozval k soglasju k dopolnitvi, niti ni izvršil popravka v sklepu o izbiri. Vlagatelj trdi, da je naročnik kršil tudi določilo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v roku 3 dni pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo in ker ni pustil vpogleda v tiste dele ponudbe dokumentacije, ki predstavljajo pogoj in bi jih vlagatelj moral vpogledati, da bi lahko preveril izpolnjevanje pogojev izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi dvomi v izpolnjevanje pogojev glede tehnične sposobnosti izbranega ponudnika in meni, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogojev glede referenc. Naročnik je vlagatelju pokazal le reference, ki se nanašajo na Strabag d.o.o., ne pa tudi Strabag a.g. Poleg tega izbrani ponudnik glede na zahtevo razpisne dokumentacije ni podpisal vseh listov ponudbene dokumentacije, naročnik pa ga ni pozval k dopolnitvi. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o izbiri ter se mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 19.6.2012 opredelil do vlagateljevih navedb.

Naročnik je dne 2.7.2012 sprejel odločitev, št. 4000-3/2012, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljeve očitke in pojasnjuje, da navedba zgolj vodilnega partnerja v obvestilu o oddaji javnega naročila ne mora predstavljati kršitve, zaradi katere bi bilo moč razveljaviti obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik se z vlagateljem ne strinja, da odgovorni vodja del S.N. pogojev ne izpolnjuje. Iz točke e.4 razpisne dokumentacije izhaja, da se vsebinska zahteva referenca nanaša na delo odgovornega vodje del, medtem ko se vrednostna zahteva reference nanaša na gradbena, obrtniška in instalacijska dela (GOI dela). V razpisni dokumentaciji je po naročnikovih navedbah določeno, da mora imeti navedeni odgovorni vodja del reference s področja odgovornega vodje del v določeni vrednosti, pri kateri pa se upošteva vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Pri tem naročnik navaja, da je vlagatelj pri referenčnem objektu pediatrične klinike v Ljubljani lahko imel svojega odgovornega vodjo del za strojne in elektro instalacije, vendar to ne vpliva na ustreznost reference odgovornega vodje del, ki ga je priglasil izbrani ponudnik, saj je bil priglašeni odgovorni vodja del na predmetnih referenčnih objektih imenovan kot odgovorni vodja del, kar je potrdil tudi naročnik gradnje predmetnih dveh objektov in zato naročnik nima nobenega dvoma v resničnost podatkov v ponudbi izbranega ponudnika ter v ustreznost priglašenega vodjo del. Enako naročnik ugotavlja za S.T. in pojasnjuje, da iz referenčnega potrdila, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v ponudbi izhaja, da je na objektu SB Ptuj opravljal dela odgovornega vodje del za strojne inštalacije. V potrditev navedene ugotovitve je izbrani ponudnik v izjasnitvi izbranega ponudnika o vloženem revizijskem zahtevku predložil potrdilo na razpisnem obrazcu št. 11 z dne 16.4.2012, katerega je potrdil tudi vlagatelj sam in iz katerega izhaja, da je bil odgovorni vodja del posameznih del za strojne instalacije prav S.T. Prav tako so neutemeljene vlagateljev navedbe, da S.T. ne izpolnjuje pooblastil za odgovornega vodjo del, ker ni vpisan v IZS, kajti pogoji za odgovornega vodjo del so določeni v tretjem odstavku 77. člena ZGO-1, po katerem zadostuje strokovni izpit, ki ga je S.T. opravil 10.6.1992, kakor je to razvidno iz potrdila Ministrstva za industrijo in gradbeništvo Ljubljana. Glede vlagateljevih očitkov o pomanjkljivem predračunu naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva trditev, da izbrani ponudnik na strani 314, zunanja ureditev, poglavje IV. Oprema poz. 2.a ni ponudil oz. vpisal enotne cene neutemeljena. Po naročnikovih navedbah že sam vlagatelj ugotavlja, da je naročnik za navedeno postavko predvidel količino 0, kar pomeni, da naročnik količine ni predvidel. Enako naročnik meni glede vlagateljevih očitkov, da je izbrani ponudnik na strani 31 v poglavju IV. Zidarska dela poz. 2, za dve podpoziciji navedel vključeno, čeprav naj bi bilo po vlagateljevih navedbah jasno, da bi moral ponuditi ceno za vsako postavko. Naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, po kateri navedba "vključeno" ne more predstavljati nepravilno izpolnjenega predračuna, saj je izbrani ponudnik dejansko ponudil vse postavke iz predračuna. Določbo "vključeno" pa je izbrani ponudnik po naročnikovih navedbah uporabil, ker je naročnikov predračun bolj razdelan kot je razdelan cenik izbranega ponudnika, vendar pa v nobenem primeru ni mogoče šteti, da izbrani ponudnik zaradi določb "vključeno" kakšne postavke ne ponuja. Glede vlagateljevih očitkov o napačnem zmnožku na 136 strani v poglavju Notranja vodovodna instalacija, poz. 7, naročnik pojasnjuje, da je bila ponudbena cena določena po načelu "ključ v roke" in da razlika med pravilnim zmnožkom postavke (6061,40 EUR) in napačnim zneskom (606,14 EUR), ki ga je v ponudbi navedel izbrani ponudnik, znaša 5.455,26 EUR, ki je v primerjavi s celotno ponudbeno vrednostjo zanemarljiv, saj predstavlja le 0,16956% celotne ponudbene vrednosti. Računska napaka po naročnikovih trditvah tudi nima nobene posledice glede na merilo najnižje ponudbene cene in ne more vplivati na razvrstitev ponudb, naročnik se je pri tem oprl na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-88/2012-4 in odločil, da gre za nebistveno pomanjkljivost ponudbe. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v roku 3 dni pred potekom roka za vložitev revizijskega zahtevka in pojasnjuje, da je vlagatelju vpogled omogočil takoj, ko je bilo to mogoče, nikakor pa mu zaradi tega ni mogla nastati škoda, kar tudi dokazuje vloženi revizijski zahtevek. Glede vlagateljevi očitkov, da mu ni bil omogočen vpogleda v reference partnerja Strabag ag, naročnik poudarja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in varovanjem poslovne skrivnosti v celoti ravnal skladno s prakso Državne revizijske komisije, odločitev št. 018-349/2011, iz katere izhaja, da reference zasebnih naročnikov niso javne in lahko predstavljajo poslovno skrivnost. Glede nepodpisanih listov ponudbene dokumentacije pa naročnik pojasnjuje, da gre v tem primeru za nebistveno formalno pomanjkljivost. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je dne 6.7.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Dne 9.7.2012 se je vlagatelj z vlogo opredelil do navedb naročnika.

Dne 23.7.2012 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil I. pripravljalno vlogo.

Dne 6.8.2012 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil II. pripravljalno vlogo skupaj z vlagateljevo vlogo, odgovor na pripravljalno vlogo naročnika, z dne 27.7.2012.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v revizijski zahtevek, v ponudbo izbranega ponudnika, v izjasnitev izbranega ponudnika z dne 19.6.2012, v odločbo o imenovanju odgovornega vodjo del z dne 14.10.2012, potrdilo Ministrstva za industrijo in gradbeništvo Ljubljana z dne 10.6.1992, v razpisani obrazec št. 11a, s katerim je vlagatelj potrdilo referenco izbranega ponudnika. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita, ker je naročnik navedel, da se predmetno naročilo oddaja ponudniku Strabag gradbene storitve d.o.o., ne pa tudi Strabag ag, saj iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je bila predložena skupna ponudba omenjenih družb. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in se z vlagateljem strinja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbo oddala družba Strabag gradbene storitve d.o.o. v skupnem nastopu z družbo Strabag ag, kar je tudi razvidno iz obrazca št. 1a ponudbene dokumentacije, vendar pa slednja kršitev po oceni Državne revizijske komisije nima bistvenega vpliva na naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Kajti iz ponudbene dokumentacije, zlasti vzorca pogodbe, je jasno razvidno, s kom bo naročnik v primeru pravnomočne odločitve o oddaji javnega naročila sklenil pogodbo o izvedbi predmetnega naročila. Prav tako naročnikovo ravnanje po oceni Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva na ponudnikov položaj.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev glede odgovornega vodje del za gradbeno-obrtniška in instalacijska dela. Po vlagateljevih navedbah S.N. na objektu Nova pediatrična klinika v Ljubljani ni bil odgovorni vodja del za gradbeno-obrtniška-instalacijska dela, ampak samo za gradbeno-obrtniška dela, ker je kompletne instalacije na referenčnem objektu delal vlagatelj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zvezi s tem naročnik v razpisni dokumentaciji določil: "e.4) Spisek referenc, ki se nanašajo na predvidenega odgovornega vodja del v zadnjih (5) petih letih pred datumom odpiranja ponudb (Razpisni obrazec št. 9).
Pogoj: Odgovorni vodja del je bil v zadnjih petih (5) letih pred datumom odpiranja ponudb odgovorni vodja del, pri katerih je bila izvedena gradnja vsaj dveh (2) objektov visoke gradnje, zahtevni objekt, vsak v skupni vrednosti gradbeno obrtniških in instalacijskih delih (GOI dela) enako ali več kot 3 mio EUR, od tega je vsaj en (1) referenčni objekt izveden v urbanem okolju in je vsaj en (1) referenčni objekt, zahtevni objekt, proizvodni, visokošolski, zdravstveni ali znanstveno-raziskovalni objekt s področja medicine, farmacije, biologije ali kemije. [â??]" V zvezi s tem naročnik pojasnjuje, da se vrednostna zahteva reference nanaša na gradbena, obrtniška in instalacijska dela (v nadaljevanju: GOI dela), kar pomeni, da mora imeti v ponudbi navedeni odgovorni vodja del reference s področja odgovornega vodje del v določeni vrednosti, pri kateri se upošteva vrednost GOI del. Državna revizijska komisija se s takšnim naročnikovim stališčem v celoti strinja. Kajti tudi po presoji Državne revizijske komisije iz razpisne dokumentacije izhaja zahteva po predložitvi referenčnih del, kjer je odgovorni vodja del iz področja gradnje zahtevanih objektov visoke gradnje v zadnjih petih letih nastopal kot odgovorni vodja del, kar je tudi razvidno iz obrazca št. 9 razpisne dokumentacije. Iz razpisne zahteve ni nedvoumno razvidno, da se morajo reference nanašati na vsa GOI dela, zato gre izbranemu ponudniku pritrditi, da se zahteva po GOI delih nanaša le na višino oz. vrednost referenčnega posla. Poleg tega pa nejasna razpisna dokumentacija ne sme iti v škodo izbranega ponudnika. Slednjemu pritrjuje tudi dejstvo, da je v nadaljevanju razpisne zahteve podan opis, za kako zahteven objekt visoke gradnje mora iti, pri tem pa niso nikjer poudarjena GOI dela. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku pritrjuje, da je naročnik s postavljeno zahtevo le podrobno definiral, katera dela so lahko ponudniki upoštevali pri izračunu skupne vrednosti GOI del, ki so morala znašati enako ali več kot 3 milijone EUR. Za ugotavljanje sposobnosti je tako bistveno, ali je odgovorni vodja nastopal pri gradnji zahtevanega objekta visoke gradnje v vrednosti enako ali več kot 3 milijone EUR, čemur pa referenčni objekt Pediatrične klinike po oceni Državne revizijske komisije ustreza. Kakor za odgovornega vodjo del za strojne instalacije na podlagi tretjega odstavka 77. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.) zadostuje že opravljen strokovni izpit, tako da vpis v imenik v pooblaščenih inženirjev, kakor trdi vlagatelj, za opravljanje odgovornega vodjo del ni pogoj.

Državna revizijska komisija pa prav tako ni sledila vlagateljevim zatrjevanjem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje referenčne pogoje, saj S.T. na referenčnem objektu Splošne bolnišnice Ptuj instalacijskih del ni opravljal. Naročnik je glede ugotavljanja kadrovske sposobnosti v e.4) točki razpisne dokumentacije določil: "Odgovorni vodja posameznih del, del za strojne inštalacije, je bil v zadnjih petih (5) letih pred datumom odpiranja ponudb odgovorni vodja posameznih del, del za strojne instalacije pri vsaj dveh (2) objektih visoke gradnje, zahtevni objekt, vsak v skupni vrednosti del za strojne instalacije enako ali več kot 500.000,00 EUR, od tega je vsaj en (1) referenčni objekt zahtevni objekt proizvodni, visokošolski, zdravstveni ali znanstveno-raziskovalni objekt s področja medicine, farmacije, biologije ali kemije." Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovila, da je referenčni naročnik splošna bolnišnica Ptuj d.o.o. potrdil, da je za izvedbo strojno instalacijskih del sklenil pogodbo za izvedbo strojno instalacijskih del z izvajalcem Klima Ptuj d.o.o., kjer je kot odgovorni vodja del s strani izvajalca nastopal ravno sporni S.T. Slednjemu v revizijskem zahtevku pritrjuje tudi vlagatelj in priznava, da je omenjeni izvajalec nastopal kot njegov podizvajalec, ki je strojno instalacijska dela tudi dejansko opravljal. Navedenemu pritrjuje tudi s strani izbranega ponudnika predložen obrazec št. 11a, iz katerega izhaja, da je vlagatelj potrdil, da je bil pri energetski sanaciji Splošne bolnišnice Ptuj oz. pri referenčnem naročniku odgovorni vodja del za strojne instalacije ravno S.T., kar dokazuje ravno nasprotno, kar trdi vlagatelj, in sicer da S.T. na omenjenem objektu ni bil nikoli odgovorni vodja del za strojne instalacije. Pri tem se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da je naročnik šele v predrevizijskem postopku s predložitvijo omenjenega obrazca št. 11a s strani izbranega ponudnika pridobil ustrezno referenco. Kajti sporno referenco je že potrdil referenčni naročnik, in sicer Splošna bolnišnica Ptuj, ki je morala na podlagi devetega odstavka 71. člena ZJN-2 s podizvajalcem Klima Ptuj d.o.o. imeti sklenjeno pogodbo o izvedbi del, ki so bila predmet naročila. S predložitvijo obrazca št. 11a je tako izbrani ponudnik le dokazoval v revizijskem postopku sporna dejstva, in sicer ali je S.T. res nastopal kot odgovorni vodja del strojno instalacijskih del, medtem ko za naročnika omenjeno dejstvo v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb nikoli ni bilo sporno, ampak je postalo sporno šele z vložitvijo revizijskega zahtevka. Prav tako Državna revizijska ni sledila vlagateljevemu zatrjevanju, da je dokazilo oz. obrazec št. 11a, ki ga je predložil izbrani ponudnik in s katerim je vlagatelj potrdil, da je S.T. resnično bil odgovorni vodja del strojnih instalacij na spornem referenčnem objektu, podpisal v zmoti. Državna revizijska komisija poudarja, da se od vsake stranke pričakuje, da bo pri svojem poslovanju ravnala z določeno skrbnostjo v prometu, vlagatelj pa v konkretnem primeru ni z ničemer dokazal, da je pri potrditvi obrazca št. 11a zmota nastala kljub njegovemu skrbnemu ravnanju. Slednjega po oceni Državne revizijske komisije niti ne dokazuje predložena sklenjena pogodbe med vlagateljem in Klima Ptuj d.o.o., ki je v obrazcu št. 11a za odgovornega vodjo del S.T. potrdil referenco. Vlagatelju je pri tem sicer potrebno pritrditi, da iz 15. člena omenjene pogodbe ni razvidno, katera oseba je pri strojno inštalacijskih delih nastopala kot odgovorni vodja del, vendar pa slednje še ne dokazuje, da referenčna dela ni izvajal S.T., saj je očitno, da je bil pri spornem referenčnem delu odgovorni vodja del imenovan naknadno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da iz ponudbenega predračuna izhaja, da izbrani ponudnik ni predložil predmeta javnega naročila v celoti. Državna revizijska komisija se z vlagateljevimi očitki v celoti ne strinja. Na podlagi vlagateljevih zatrjevanj, da izbrani ponudnik na 314 strani pri postavki 2 poglavja IV. OPREMA ni navedel cene na enoto, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da naročnik pri sporni poziciji količine ni zahteval, kar v revizijskem zahtevku priznava tudi vlagatelj sam. Če naročnik količine ni zahteval, je tudi po presoji Državne revizijske komisije povsem irelevantno, kakšna je cena na enoto, če dobava artikla pod sporno postavko 2 ni bila zahtevana, zato ni mogoče slediti vlagateljevim trditvam, da izbrani ponudnik ni ponudil blaga. Enako stališče je Državna revizijska komisija zavzela tudi glede vlagateljevih trditev, da izbrani ponudnik ni ponudil predmeta javnega naročila, ker je na strani 31 ponudbenega predračuna pod postavko 14. namesto cene na enoto zapisal "vključeno". Iz obrazca št. 3 razpisne dokumentacije izhaja, da je ponudbena cena formirana na podlagi cen na enoto iz predračuna po načelu "ključ v roke", cene so fiksne do zaključka vseh pogodbenih del in predaje objekta naročniku, v njej so zajeti vsi stroški in morebitni popusti. Iz česar izhaja, da se ponudbena cena ne bo mogla več spreminjati, saj je fiksno določena. Pri tem Državna revizijska komisija v celoti soglaša z naročnikom, da navedba "vključeno" ne pomeni, da izbrani ponudnik zahtevanega ne ponuja. Ponudniki mnogokrat posameznih postavk ne obračunajo samostojno, pač pa jih upoštevajo oz. navedejo pri ostalih postavkah, kar pa še ne pomeni, da ponudniki zahtevanega na ponujajo. V obravnavanem primeru je naročnik prepričljivo pojasnil, da je izbrani ponudnik pod postavko 14 Razna nepredvidena dela in zidarska pomoč obrtnikom in instalaterjem zapisal "vključeno", s čimer je ceno navedene postavke že vključil v strošek oz. ceno druge postavke, na podlagi česar po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče slediti vlagateljevim trditvam, da izbrani ponudnik pod sporno postavko zahtevanega predmeta javnega naročila ni ponudil.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik na 136 strani ponudbenega predračuna pod postavko št. 7 napačno prikazal zmnožek cene na enoto in količine. Kakor izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik pri postavki št. 7 zapisal: količina 10, cena/enoto 303,07 in cena 303,07. Izbrani ponudnik je kot zmnožek končne cene zapisal 303,07 EUR, namesto 3.030,70 EUR, kar pa vpliva tudi na končni seštevek ponudbene cene. Državna revizijska komisija se pri tem z naročnikom ne strinja, da omenjena napaka predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. Prav tako je neprimerno naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-88/2012, pri kateri je šlo za povsem drugačno dejansko stanje, kot je v obravnavanem primeru. V omenjeni zadevi je bil predmet presoje napačno zaokroževanje zadnje decimalne številke pri obračunu 20% DDV na skupno ponudbeno vrednost in ni šlo za napako pri končni ceni artikla. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi naročnik moral preveriti, ali ugotovljena napaka predstavlja očitno računsko napako, ki jo je pod pogoji iz 78. člena ZJN-2 mogoče odpraviti, ali pa gre za napako, ki je ni moč odpraviti in zato za nepopolno ponudbo.. Ker naročnik slednjega ni preveril in ker Državna revizijska komisija nima pooblastil za postopanje v postopku javnega naročanja je vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu ugodila in odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da ponovno preveri sporno postavko ponudbe izbranega ponudnika in ugotovi, ali ugotovljena napaka predstavlja očitno računsko napako, ki jo je pod pogoji iz 78. člena ZJN-2 mogoče odpraviti, ali pa gre za napako oziroma pomanjkljivost, ki je ni moč odpraviti.

Ker je vlagatelj z revizijskim zahtevkom že uspel, Državna revizijska komisija nadaljnjih vlagateljevih navedb ni več presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, materialni stroški po tar. št. 6002 v višini 2 %, vse povečano za 20 % DDV in takso v višini 10.000,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 10.000 EUR, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 10.984,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 6.8.2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/1, Ljubljana,
- Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.