018-191/2012 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica

Številka: 018-191/2012-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sukcesivna dobava konvencionalne in ekološke pridelave s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje štirih (4) let", v sklopih 2: "Sadje", 11: "Jajca" in 12: "Sveže meso", in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili vlagatelji Perutninarstvo Martin Metelko, s.p., Hudo Brezje 16, Studenec, ki ga zastopa odvetnik Branko Derstvenšek, Glavni trg 27, Sevnica (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), Kmečka zadruga Sevnica, z.o.o., Savska cesta 20/c, Sevnica, ki ga zastopa odvetnik Branko Derstvenšek, Glavni trg 27, Sevnica (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) ter Sadje in zelenjava Imperl Janez, s.p., Drožanjska 39, Sevnica (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto št. 13, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.8.2012

ODLOČILA

1. Revizijski zahtevki prvega vlagatelja z dne 30.5.2012, drugega vlagatelja z dne 30.5.2012 in tretjega vlagatelja z dne 31.5.2012 se obravnavajo skupno.

2. Primarni in podredni revizijski predlog, kot izhajata iz revizijskega zahtevka prvega vlagatelja z dne 30.5.2012, se zavrneta kot neutemeljena.

3. Primarni in podredni revizijski predlog, kot izhajata iz revizijskega zahtevka drugega vlagatelja z dne 30.5.2012, se zavrneta kot neutemeljena.

4. Revizijski zahtevek tretjega vlagatelja z dne 31.5.2012 se zavrne kot neutemeljen.

5. Zahtevi prvega in drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrneta.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.2.2012 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila (za sklenitev okvirnega sporazuma) "Sukcesivna dobava konvencionalne in ekološke pridelave s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje štirih (4) let". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN2116/2012 z dne 24.2.2012, ter v Uradnem listu EU, pod objavo št. 2012/S 41-066527 z dne 29.2.2012.

Dne 21.5.2012 je naročnik za vsakega od sklopov javnega naročila izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN 1/2012-ob. Iz obvestila, ki se nanaša na sklop 2: Sadje, izhaja, da se kot najugodnejši ponudniki za navedeni sklop za obdobje štirih let izberejo Pitus, d.o.o., Ob Dravi 2/A, Maribor, ERA GOOD, d.o.o., Prešernova 10, Velenje ter Agro Mrkac, d.o.o., Cesta v šmartno 29, Ljubljana. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik ponudbo tretjega vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno, saj je ugotovil, da je ta (v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije) ponudil ponudbeno ceno brez upoštevanega DDV. Iz obvestila, ki se nanaša na sklop 11: Jajca, izhaja, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika za obdobje dvanajstih mesecev izbral ponudnika Pitus, d.o.o., Maribor, okvirni sporazum pa bo sklenil še s ponudnikom ERA GOOD, d.o.o., Velenje. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno, saj je ugotovil, da je ta podal ceno za eno jajce in ne za zahtevano pakiranje. Iz obvestila, ki se nanaša na sklop 12: Sveže meso, izhaja, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika za obdobje dvanajstih mesecev izbral ponudnika Mesnine Žerak, d.o.o., Strmolska 9, Rogatec, okvirni sporazum pa bo sklenil še s ponudnikom Celjske mesnine, d.d., Cesta v Trnovlje 17, Celje. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno, saj je ugotovil, da je ta (v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije) ponudil ponudbeno ceno brez upoštevanega DDV.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 30.5.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da se z naročnikovo navedbo, da je njegova ponudba neprimerna in nepopolna, ne strinja. Prvi vlagatelj poudarja, da je v prvi ponudbi pri artiklih pod zaporednima številkama 1 in 2 pomotoma navedel ceno samo za eno jajce. Vendar pa je dne 19.4.2012 svojo ponudbo dopolnil tako, da je izpolnjevala vse naročnikove zahteve. K dopolnitvi ponudbe je bil prvi vlagatelj pozvan s strani naročnika, na podlagi prejetega poziva pa je napravil pravilni preračun po zahtevanih pakiranjih in je tega osebno ter pravočasno dostavil naročniku. Po mnenju pravega vlagatelja njegova ponudba v celoti izpolnjuje vse zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji, in je ni mogoče označiti za neprimerno. Prvi vlagatelj izpostavlja tudi, da je njegova ponudbena cena nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika, tudi zato pa bi jo naročnik moral izbrati. Prvi vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi, da se postopek izbire najugodnejšega ponudnika za obravnavan sklop javnega naročila razveljavi ter da se kot najugodnejšega ponudnika izbere njega. Podrejeno prvi vlagatelj predlaga, da se postopek javnega naročanja v obravnavanem sklopu razveljavi. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s sklepom z dne 14.6.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je prvega vlagatelja tekom postopka pozval k pojasnilu o tem, ali cena, navedena v njegovi ponudbi, predstavlja ceno za eno jajce ali za pakiranje 30/1. Prvi vlagatelj je na naročnikov poziv odgovoril dne 20.4.2012, pri čemer je navedel, da je v ponudbi mišljena cena za komad oziroma eno jajce. Naročnik je pri artiklu Jajca- skupina 65-70g zahteval pakiranje 30/1, tudi prvi vlagatelj pa bi tako moral ponuditi ceno za takšno pakiranje (karton pakiranja bi moral vsebovati 30 jajc). Prvi vlagatelj pa je, kot ugotavlja tudi sam, pomotoma ponudil ceno za eno jajce. Ker prvi vlagatelj tega dela ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb ni smel spreminjati, je naročnik njegovo ponudbo izločil kot neprimerno in nepopolno.

Z vlogo z dne 30.5.2012 je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. V njem navaja, da se z naročnikovo navedbo, da je njegova ponudba neprimerna in nepopolna, ne strinja. Drugi vlagatelj poudarja, da je ponudbo predložil elektronsko, in sicer na obrazcih, ki jih je pripravil naročnik. Pri tem je nastala tehnična težava, saj drugi vlagatelj v kolono "DDV" ni mogel vnesti ničesar - tj. tudi ne stopnje DDV. Posledično je prišlo v koloni "vrednost z DDV" do ponovitve vrednosti iz kolone brez DDV. Drugi vlagatelj dalje pojasnjuje, da je naročnik od njega dne 18.4.2012 zahteval, naj pojasni, zakaj v ponudbenem predračunu ni obračunan DDV. Drugi vlagatelj je nato svojo ponudbo dopolnil s stopnjo DDV in v ta namen popravil enačbo, ker drugače stopnje DDV v računalniški obrazec ni bilo mogoče vpisati. Tako dopolnjeno ponudbo je drugi vlagatelj dostavil naročniku, pri tem pa je njegovi pristojni osebi, M.A., tudi pojasnil razloge, zaradi katerih DDV v prvotni ponudbi ni bil vpisan. Za navedene tehnične težave je krivda na naročniku oz. izvajalcu javnega razpisa, zato te ne morejo iti v škodo drugemu vlagatelju. Drugi vlagatelj zanika tudi navedbo naročnika, da je spremenil končno ponudbeno ceno. Drugi vlagatelj ponujene cene ni spreminjal, temveč je samo vnesel stopnjo DDV, pri čemer je bila v zadnji koloni ponudbe navedena vrednost z DDV. Povsem jasno in splošno znano pa je, kakšna stopnja DDV se obračunava za sveže meso. Naročniku je znano tudi (kar izhaja tudi iz javnih evidenc), da je drugi vlagatelj zavezanec za DDV. Drugi vlagatelj svoje cene torej ni povišal, temveč je šlo zgolj za vnos DDV. Po mnenju drugega vlagatelja njegova ponudba v celoti izpolnjuje vse zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji, in je ni mogoče označiti za neprimerno. Drugi vlagatelj izpostavlja še, da je njegova ponudbena cena nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika, tudi zato pa bi jo naročnik moral izbrati. Drugi vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi, da se postopek izbire najugodnejšega ponudnika razveljavi ter da se kot najugodnejšega ponudnika izbere njega. Podrejeno drugi vlagatelj predlaga, da se postopek javnega naročanja razveljavi. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja odločil s sklepom z dne 14.6.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik po ponovnem pregledu ponudbenega predračuna za sklop 12 ugotavlja, da v njem ni tehničnih napak oz. napak, ki bi drugemu vlagatelju preprečevale pripraviti popolno ter konkurenčno ponudbo. Drugi vlagatelj je imel sicer tudi možnost, da zahteva morebitna pojasnila razpisne dokumentacije, česar pa ni izkoristil. V razpisni dokumentaciji je naročnik določil, kaj vse mora ponudbena cena vsebovati, in sicer vse stroške (prevozne, špediterske, DDV), popuste in rabate. Da so ponudniki lahko oddali ponudbe, je naročnik pripravil tudi ponudbene predračune v Excel dokumentu, z vstavljeno formulo. Ponudniki so morali za posamezen artikel izpolniti postavko "Cena/EM brez DDV", ki se ja nato na podlagi vnesene formule pomnožila z okvirno letno količino in podala vrednost postavke "Vrednost z DDV". Ker drugi vlagatelj ni vnesel stopnje DDV, pa se vrednost v stolpcu "Vrednost z DDV" ni spremenila. Drugi vlagatelj je s tem, ko ni navedel vrednosti DDV, ravnal v neskladju z zakonodajo ter z navodili naročnika iz razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj je tako ravnal pri vseh 31 ponujenih artiklih. Naročnik zato meni, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna, ker je v nasprotju s predpisi s področja DDV, ter neprimerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Drugi vlagatelj s tem, ko v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je stopnja DDV "splošno znana", ter izpostavlja dejstvo, da je davčni zavezanec, izkazuje, da se zaveda, da bi moral obračunati tudi DDV, vendar tega ni storil. Navedbe drugega vlagatelja, da je v ponudbo popravil v zahtevanem roku, so neutemeljene in nesmiselne. Naročnik ni zahteval odprave računske napake, temveč je drugega vlagatelja pozval k pojasnilu ponudbene cene. Naročnik poudarja, da v predmetni zadevi ne gre za računsko napako, temveč za institut neprimerne in nepravilne ponudbe. Drugi vlagatelj je naročniku brez obrazložitve in samovoljno posredoval nove ponudbene predračune s cenami, ki so vključevale 8,5% davčno stopnjo. Gre za vsebinsko spremembo ponudbe, kar pa po oddaji ponudbe ni več dovoljeno. Ne drži niti navedba drugega vlagatelja, da je moral popraviti enačbo v predračunu, o čemer se je naročnik prepričal pri ponovnem, natančnem pregledu tehnične dokumentacije. Kot dokaz naročnik navaja tudi, da sta svoji ponudbi pravilno izpolnila ostala dva ponudnika.

Revizijski zahtevek je z vlogo z dne 31.5.2012 vložil še tretji vlagatelj. V njem zatrjuje, da njegova ponudba ni neprimerna - v njej je namreč predložil vsa dokazila, ki jih je naročnik določil v VIII. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik v obrazložitvi izločitve ponudbe tretjega vlagatelja navaja, da ta ponudbe ni pripravil v skladu s prvim odstavkom XII. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in da so ponudbene cene v stolpcu "cena/EM brez DDV" enake ponudbenim cenam v stolpcu "cena/EM z DDV". Vlagatelj pri tem ugotavlja, da stolpca "cena/EM z DDV" v ponudbenih predračunih ni. Pripravljen predračun v razpisni dokumentaciji vsebuje le element "cena/EM brez DDV" in vgrajene formule za preračun vrednosti (okvirna količina x cena/EM), zato je vlagatelj ponudbo pripravil, kot določa X. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, tj. na predpisanih obrazcih. Ker gre za neusklajenost pripravljenega ponudbenega predračuna z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe in zato za očitno računsko napako v ponudbi tretjega vlagatelja, bi moral naročnik tretjemu vlagatelju omogočiti dopolnitev ponudbe oziroma računsko napako popraviti sam. Če bi naročnik očitno računsko napako v ponudbi tretjega vlagatelja odpravil, bi bil ta izbran kot najugodnejši ponudnik, s katerim bi naročnik sklenil okvirni sporazum. Zaradi ravnanja naročnika v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) je kršeno načelo gospodarnosti, tretjemu vlagatelju pa povzročena škoda. Tretji vlagatelj zato predlaga, da se njegov revizijski zahtevek sprejme v obravnavo, da se mu ugodi in da se izvede nadaljnji postopek po ZPVPJN.

Naročnik je o revizijskem zahtevku tretjega vlagatelja odločil s sklepom z dne 14.6.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik smiselno enako, kot pri odločanju o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja, pojasnjuje zahteve razpisne dokumentacije ter izpostavlja, da drugi vlagatelj v svoj predračun ni vnesel stopnje DDV. Naročnik zato meni, da je ponudba tretjega vlagatelja nepravilna, ker je v nasprotju s predpisi s področja DDV, ter neprimerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Naročnik poudarja, da v predmetni zadevi ne gre za računsko napako, izpostavlja pa tudi, da so svoje ponudbe pravilno izpolnili vsi ostali ponudniki.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 21.6.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem v zvezi vodenih predrevizijskih postopkih. Na poziv Državne revizijske komisije je odstopljeno dokumentacijo dopolnil dne 10.7.2012.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru so prvi, drugi in tretji vlagatelj vložili revizijski zahtevek zoper ravnanja istega naročnika v istem (predmetnem) postopku oddaje javnega naročila. Zaradi pospešitve postopka je Državna revizijska komisija zato revizijske zahtevke vseh treh vlagateljev obravnavala skupaj in je o njih odločila z enotno odločitvijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (sklenitvi okvirnega sporazuma) v sklopu 11: Jajca, in sicer vezano na vprašanje popolnosti ponudbe prvega vlagatelja. Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja izločil kot neprimerno, in sicer iz razloga, ker naj bi prvi vlagatelj v ponudbenem predračunu navedel ceno za eno jajce, namesto za zahtevano pakiranje 30 jajc.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v okviru elektronsko pripravljenega obrazca ponudbenega predračuna kot predmet javnega naročila v XI. sklopu določil "Jajca-skupina 65 -70 g 30/1" (zaporedna št. 1) ter "Jajca-skupina 65 -70 g 10/1" (zaporedna št. 2). V zadevi je med udeleženci nesporno, da iz navedenega zapisa izhaja naročnikova zahteva po tem, da ponudniki ponudijo jajca v pakiranju po deset kosov oz. v pakiranju po trideset kosov, za takšno pakiranje pa mora biti podana tudi ponudbena cena.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je v zadevi dalje nesporno, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi pri artiklu "Jajca-skupina 65 -70 g 30/1" namesto (zahtevane) cene za pakiranje po trideset kosov, navedel ceno za en kos (eno jajce). Navedeno dejstvo je prvi vlagatelj izrecno potrdil v svojem dopisu, ki ga je naročniku predložil dne 20.4.2012, ponovno pa tudi v svojem revizijskem zahtevku z dne 30.5.2012.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotoviti, da je ponudba prvega vlagatelja zaradi navedenega dejstva pomanjkljiva. Ker bi odprava ugotovljene pomanjkljivosti pomenila z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 neskladno spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke ter skupne vrednosti ponudbe prvega vlagatelja, te hkrati ni mogoče označiti za (zgolj) formalno nepopolnost. Ker je ponudba prvega vlagatelja torej nepopolna, jo je bil naročnik, skladno z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, upravičen in dolžan izločiti, nezakonitosti takšne odločitve pa prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati. Ker prvi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati niti razlogov za predlagano razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, primarni in podredni revizijski predlog, kot izhajata iz revizijskega zahtevka prvega vlagatelja z dne 30.5.2012, zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Med drugim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (sklenitvi okvirnega sporazuma) v sklopu 12: Sveže meso, in sicer vezano na vprašanje popolnosti ponudbe drugega vlagatelja. Naročnik je ponudbo drugega vlagatelja izločil kot neprimerno, in sicer iz razloga, ker naj bi drugi vlagatelj v ponudbenem predračunu navedel cene brez DDV.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko XII Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določil:

"Ponudnik mora navesti končno ceno v evrih. Končna cena mora vsebovati vse stroške (prevozne, špediterske, DDV), popuste in rabateâ??"

Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije pripravil tudi obrazec ponudbenega predračuna, ki je vseboval polja "Artikel", "Trgovsko ime artikla ali proizvajalec", "EM", "Okvirna količina", "Cena/EM brez DDV", "Vrednost brez DDV", "DDV" ter "Vrednost z DDV". Polja "Artikel", "EM" ter "Okvirna količina" je na navedenem obrazcu izpolnil že naročnik, vsebina ostalih polj pa ni bila vnaprej določena (oz. je bila v poljih "Vrednost brez DDV" ter "Vrednost z DDV" navedena vrednost "0,00").

Med drugim vlagateljem in naročnikom je nesporno (to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbo drugega vlagatelja), da drugi vlagatelj v predloženem ponudbenem predračunu ni navedel stopnje DDV za ponujeno blago niti tega ni obračunal, zaradi česar sta postavki "Vrednost brez DDV" ter "Vrednost z DDV" pri vsakem od artiklov iz njegovega ponudbenega predračuna enaki. Drugi vlagatelj razloge za navedeno pripisuje tehnični napaki v ponudbenem predračunu, pripravljenem s strani naročnika, zaradi katere naj vpis stopnje DDV ne bi bil mogoč.

Državna revizijska komisija z vpogledom v elektronski obrazec ponudbenega predračuna, kot ji je bil predložen s strani naročnika, ugotavlja, da je v tega (v nasprotju z drugačnimi navedbami drugega vlagatelja) mogoče vpisati stopnjo DDV, kot tudi, da se v primeru vnosa stopnje DDV ta (prek vnaprej določene formule v Excelovem dokumentu) upošteva pri izračunu postavke "Vrednost z DDV". Državna revizijska komisija enako ugotavlja z vpogledom v elektronsko verzijo ponudbenega predračuna, ki je bil naročniku (na zgoščenki) predložen s strani drugega vlagatelja. Tudi v navedeni dokument je mogoč vnos stopnje DDV, ravno tako pa se ta (v primeru vnosa) upošteva pri izračunu postavke "Vrednost z DDV". Državna revizijska komisija dodatno ugotavlja, da je drugi vlagatelj v okviru svoje ponudbe predložil tudi tiskano verzijo ponudbenega predračuna, v kateri pa DDV ponovno ni niti prikazan niti obračunan. Ravno tako je drugi vlagatelj v okviru svoje ponudbe predložil tudi izpolnjen obrazec "Ponudba" (OBR-3), na katerem je pod rubriko "Končna ponudbena cena v EUR z DDV" navedel skupno ceno, ki v njegovem ponudbenem predračunu za obravnavan sklop predstavlja seštevek ponudbenih cen brez DDV (navedel je torej skupno ceno brez DDV).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotoviti, da je ponudba drugega vlagatelja zaradi navedenega dejstva pomanjkljiva. Ker bi odprava ugotovljene pomanjkljivosti pomenila z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 neskladno spreminjanje vrednosti postavke ter skupne vrednosti ponudbe drugega vlagatelja, te hkrati ni mogoče označiti za (zgolj) formalno nepopolnost. Navedena pomanjkljivost ravno tako ne predstavlja očitne računske napake v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, saj pri opustitvi navedbe in obračuna DDV ne gre za napako pri osnovni računski operaciji, npr. množenju, seštevanju, deljenju ipd. (s tem v zvezi primerjaj npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah zadevah št. 018-172/2002, 018-277/2003, 018-13/2004, 018-344/2005, 018-027/2011, 018-166/2012 itd.). Ker je ponudba drugega vlagatelja torej nepopolna, jo je bil naročnik, skladno z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, upravičen in dolžan izločiti, nezakonitosti takšne odločitve pa drugi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati. Ker drugi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati niti razlogov za predlagano razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, primarni in podredni revizijski predlog, kot izhajata iz revizijskega zahtevka drugega vlagatelja z dne 30.5.2012, zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Med tretjim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (sklenitvi okvirnega sporazuma) v sklopu 2: Sadje, in sicer vezano na vprašanje popolnosti ponudbe tretjega vlagatelja. Naročnik je ponudbo tretjega vlagatelja izločil kot neprimerno, in sicer iz razloga, ker naj tudi tretji vlagatelj v ponudbenem predračunu navedel cene brez DDV.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ponavlja že predstavljene ugotovitve, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila postavil zahtevo po tem, da morajo ponudbene cene "â??vsebovati vse stroške (prevozne, špediterske, DDV), popuste in rabateâ??", da je bilo v elektronski obrazec ponudbenega predračuna mogoče vpisati stopnjo DDV, kot tudi, da se je v primeru vnosa stopnje DDV ta (prek vnaprej določene formule v Excelovem dokumentu) upoštevala pri izračunu postavke "Vrednost z DDV" (slednje potrjuje tudi izveden vpogled v elektronsko verzijo ponudbenega predračuna, ki je bil naročniku (na zgoščenki) predložen s strani tretjega vlagatelja).

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo tretjega vlagatelja dalje ugotavlja, da ta v predloženem ponudbenem predračunu ni navedel stopnje DDV za ponujeno blago niti tega ni obračunal, zaradi česar sta postavki "Vrednost brez DDV" ter "Vrednost z DDV" pri vsakem od artiklov iz njegovega ponudbenega predračuna enaki. Državna revizijska komisija dodatno ugotavlja, da je tretji vlagatelj v okviru svoje ponudbe predložil tudi tiskano verzijo ponudbenega predračuna, v kateri DDV ponovno ni niti prikazan niti obračunan. Ravno tako je tretji vlagatelj v okviru svoje ponudbe predložil tudi izpolnjen obrazec "Ponudba" (OBR-3), na katerem je pod rubriko "Končna ponudbena cena v EUR z DDV" navedel skupno ceno, ki v njegovem ponudbenem predračunu za obravnavan sklop predstavlja seštevek ponudbenih cen brez DDV (navedel je torej skupno ceno brez DDV).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotoviti, da je ponudba drugega vlagatelja zaradi navedenega dejstva pomanjkljiva. Ker bi odprava ugotovljene pomanjkljivosti pomenila z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 neskladno spreminjanje vrednosti postavke ter skupne vrednosti ponudbe tretjega vlagatelja, te hkrati ni mogoče označiti za (zgolj) formalno nepopolnost. Navedena pomanjkljivost ravno tako ne predstavlja očitne računske napake v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, saj pri opustitvi navedbe in obračuna DDV (v nasprotju z drugačnim mnenjem tretjega vlagatelja) ne gre za napako pri osnovni računski operaciji, npr. množenju, seštevanju, deljenju ipd. (s tem v zvezi primerjaj npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah zadevah št. 018-172/2002, 018-277/2003, 018-13/2004, 018-344/2005, 018-027/2011, 018-166/2012 itd.). Ker je ponudba tretjega vlagatelja torej nepopolna, jo je bil naročnik, skladno z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2, upravičen in dolžan izločiti, nezakonitosti takšne odločitve pa tretji vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijski zahtevek tretjega vlagatelja z dne 31.5.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi in drugi vlagatelj sta v svojih revizijskih zahtevkih zahtevala povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker revizijska zahtevka prvega in drugega vlagatelja nista utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njuni zahtevi po povračilu stroškov postopka pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 1.8.2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto št. 13, Sevnica,
- Odvetnik Branko Derstvenšek, Glavni trg 27, Sevnica,
- Sadje in zelenjava Imperl Janez, s.p., Drožanjska 39, Sevnica,
- Pitus, d.o.o., Ob Dravi 2/A, Maribor,
- ERA GOOD, d.o.o., Prešernova 10, Velenje,
- Agro Mrkac, d.o.o., Cesta v šmartno 29, Ljubljana,
- Mesnine Žerak, d.o.o., Strmolska 9, Rogatec,
- Celjske mesnine, d.d., Cesta v Trnovlje 17, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.