018-205/2012 Univerza v Ljubljani

Številka: 018-205/2012-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Novogradnja 1. faza UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg, Ljubljana", začetim na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1.8.2012

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 8.6.2012 se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v dokumentacijo v obsegu, kot je razviden iz obrazložitve tega sklepa. V petih delovnih dneh od dneva vpogleda lahko vlagatelj dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

2. Odločitev o stroških se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.3.2012 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN2662/2012 objavil javno naročilo "Novogradnja 1. faza UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg, Ljubljana", s popravki pod objavo št. JN2995/2012 z dne 19.3.2012, št. JN3582/2012 z dne 2.4.2012, št. JN3748/2012 z dne 5.4.2012, št. JN3916/2012 z dne 11.4.2012 in št. JN4074/2012 z dne 13.4.2012. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 23.5.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 4000-3/2012, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku STRABAG gradbene storitve d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 8.6.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v obrazce št. 7, 8, 10 in 10 a, kar je bistveno vplivalo na možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Prav tako vlagatelju ni bil omogočen vpogled v Obrazec AJPES S-BON, ki je javen, vendar ga je izbrani ponudnik kljub temu označil za poslovno skrivnost, naročnik pa ni dovolil vpogleda s pojasnilom, da gre za javno dostopen obrazec, ki si ga lahko priskrbi vlagatelj sam. Vlagatelj nadalje opozarja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbeni predračun, ki so ga morali ponudniki skladno z določili razpisne dokumentacije predložiti na CD. Po vlagateljevem mnenju za poslovno skrivnost ni mogoče določiti tistih podatkov iz izbrane ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije. Naročnik vlagatelju na vpogledu ni omogočil vpogleda v bistveni del dokumentacije, kar bi vlagatelju omogočilo učinkovito pravno varstvo. Vlagatelj je zahteval vpogled in vlaga predmetni revizijski zahtevek zaradi utemeljenega dvoma, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in da je izbrani ponudnik izpolnil pogoje, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je prepričan, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, predvsem referenčnih pod točkami "e.3", "e.4", "e.3" na strani 13 in pogoje "e.4", "e.3", "e.4" na strani 14 glede referenc, ki jih je naročnik določil kot pogoj v razpisni dokumentaciji. Prav tako vlagatelj domneva, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih in z vzorci v razpisni dokumentaciji skladnih izjav banke oz. zavarovalnice, da bo izdala nepreklicno, brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in izjavo banke oz. zavarovalnice, da bo izdala garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, ki bi morale biti skladne z razpisno dokumentacijo in priložene v originalu. Ker naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo, vlagatelj ne more vedeti, ali je izbrani ponudnik v teh obrazcih navedel lastne reference ali reference partnerske družbe ali kakšne druge družbe. Vlagatelj na podlagi poznavanja razmer na trgu dvomi, da izbrani ponudnik razpolaga z zahtevanimi referencami, kajti sklicevanje na reference družb, ki so izvajalke referenčnih poslov, vendar pa pri izvedbi posla niso udeležene, ni dovoljeno. Prav tako vlagatelj ni mogel preveriti, ali so tuji dokumenti, ki jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, ustrezno prevedeni, označeni ali zvezani, kot je bilo to z naročnikovim pojasnilom zahtevano. Vlagatelj je tudi prepričan, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh ekonomsko-finančnih pogojev, vendar mu je naročnik preprečil vpogled v ponudnikov dokumentacijo (predvsem v obrazec S-BON), da bi se o tem lahko prepričal, ali svojo trditve podkrepil z dokazi. Vlagatelj meni, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v dokumentacijo o postopku javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN odloči, da se vlagatelju dovoli vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika in celotno dokumentacijo naročnika o postopku javnega naročila, predvsem v vso korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, vlagatelju pa na podlagi vpogleda dovoli, da dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami oz. podredno da Državna revizijska komisija sama vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in preveri, ali je ponudba pripravljena skladno z določili iz razpisne dokumentacije oz. da je ponudba izbranega ponudnika zaradi navedenih dejstev nepopolna in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. 4000-3/2012 z dne 23.5.2012 in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 19.6.2012 opredelil do vlagateljevih navedb.

Naročnik je dne 2.7.2012 sprejel odločitev, št. 4000-3/2012, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik zavrača vlagateljeve očitke in pojasnjuje, da so skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Skladno z vzpostavljeno prakso Državne revizijske komisije so javni podatki tudi reference javnih naročnikov, podatki o partnerjih in podizvajalcih, s strani naročnika pripravljeni obrazci in predračun. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse dele, ki so javni podatki na podlagi določil ZJN-2 ter vzpostavljene prakse Državne revizijske komisije. Naročnik pa vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dokumente, za katere je izbrani ponudnik označil, da predstavljajo poslovno skrivnost. Poleg tega vlagatelj po naročnikovih navedbah ni navedel, zakaj želi vpogledati v obrazec AJPES S-BON oz. ni navedel, da vlagatelj ne izpolnjuje ekonomskega pogoja, temveč je le pavšalno navedel, da ne razume, zakaj ni smel videti obrazca. Poleg tega vlagatelj ne zna pojasniti, zakaj obrazec, ki je javno dostopen na spletnih straneh AJPES-a zanj ni zadovoljiv. Naročnik meni, da je prav tako neutemeljena vlagateljeva navedba, da bi mu moral omogočiti vpogled v ponudbeni predračun na CD-ju. Kajti že iz določb predmetne razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je ponudbeni predračun na CD-ju informativen ter da ima v primeru odstopanj veljavo pisna oblika. Torej tudi če bi bil CD izbranega ponudnika prazen, kot ugiba vlagatelj, ali tudi če bi bile v njem napake, to ne bi vplivalo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi z vlagateljevimi trditvami, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, pa naročnik opozarja, da so takšne navedbe zavajajoče, saj je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v pozive izbranemu ponudniku za dopolnitev ponudbe, ni pa mu omogočil v tiste dele dopolnitve ponudbe, ki je bil označen kot poslovna skrivnost. V zvezi s končnimi vlagateljevimi navedbami, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v tiste dele ponudbe, glede katerih je ocenjeval usposobljenost izbranega ponudnika, pa naročnik opozarja, da takšno stališče ni skladno s prakso Državne revizijske komisije (odločitev št. 018-74/2009). Naročnik v nadaljevanju prav tako zavrača vlagateljeve očitke glede neizpolnjevanja pogojev in trdi, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije za priznanje sposobnosti, vključno z referencami, bančno garancijo ter izjavami bank o predložitvi bančnih garancij. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je dne 6.7.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.

Dne 23.7.2012 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, s čimer mu je bila onemogočena pravica do pravnega varstva.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo z dne 30.5.2012, v Zapisnik vpogleda št. 4000-3/2012 z dne 6.6.2012, v seznam fotokopij dokumentov iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika z dne 6.6.2012, v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik dne 23.5.2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 4000-3/2012, s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, medtem ko je vlagateljeva ponudba uvrščena kot druga najugodnejša ponudba. Vlagatelj je z vlogo z dne 30.5.2012 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom. Kakor izhaja iz Zapisnika o vpogledu z dne 6.6.2012 je naročnik v obravnavanem primeru vlagatelju vpogled sicer omogočil, vendar pa ne v vse zahtevane dele ponudbene dokumentacije iz razloga obstoja poslovne skrivnosti. Vlagatelj je zato vložil predmetni revizijski zahtevek, v katerem opozarja, da prekriti oz. skriti podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti in da mu je naročnik s takšnim dejanjem onemogočil učinkovito pravno varstvo. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru izkazuje možnost nastanka škode zaradi ravnanj naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Kajti v primeru, če bi se vlagateljeve revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, vlagateljeva ponudba pa bi bila na podlagi merila najnižje cene najugodnejša.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in v zvezi s korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru presojala z vidika 8. in 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. Sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 tako določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) pojem poslovne skrivnosti določa v 39. členu, v 40. členu pa njeno varstvo.

Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da je javni podatek količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po samem zakonu so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, torej je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, je treba v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Takšno oznako zaupnosti pa je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija najprej presojala vlagateljeve navedbe, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v obrazce 7, 8, 10 in 10 a, kar je bistveno vplivalo na možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj je namreč prepričan, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih pogojev, zato je kot dokaz predlagal vpogled v omenjene obrazce, ki pa ga ni mogel izvršiti. Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v omenjene obrazce in ugotovila, da obrazec št. 7 predstavlja spisek najpomembnejših referenc s področja gradnje zahtevanih objektov visoke gradnje, kar je naročnik zahteval kot dokazilo v okviru preverjanja tehnične in kadrovske sposobnosti iz e.3) točke razpisne dokumentacije. Pri tem iz navedene točke še izhaja, da so morali ponudniki k obrazcu priložiti tudi potrdila naročnikov za vsak zahtevni objekt, ki ga je ponudnik v obrazcu št. 7 navedel (kar predstavlja razpisni obrazec št. 8). S predložitvijo obrazca št. 10 in z navedbo referenčnih poslov se je dokazovala usposobljenost za izvedbo strojnih instalacij, kakor je bilo to zahtevano v e.3) točki razpisne dokumentacije. Tudi tu so morali ponudniki k obrazcu priložiti potrdila naročnikov za vsak zahtevni objekt, ki so ga ponudniki v obrazcu št. 10 navedli (kar predstavlja razpisni obrazec št. 10a). Na drugi strani iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je vse omenjene obrazce označil kot poslovna skrivnost, zaradi česar naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v omenjene sporne obrazce. Vendar pa Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru kljub ravnanju izbranega ponudnika, vsebino spornih podatkov iz omenjenih obrazcev ne ocenjuje kot takšno, da bi imela kakršenkoli vpliv na konkurenčni položaj izbranega ponudnika in bi predstavljala poslovno skrivnost. Kajti glede referenc zlasti iz področja gradenj je potrebno poudariti, da se v preteklosti pri presojanju obstoja objektivnih in subjektivnih skrivnosti ni upoštevalo dejstva, da so o podatki o izvedbi gradnje oz. investitorju, izvajalcu že na podlagi 82. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) javni. Na podlagi navedene določbe mora namreč investitor poskrbeti za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi in funkcija odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju. Pri tem iz 4. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 izhaja, da so udeleženci pri graditvi objektov investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident. Kar napeljuje na zaključek, da v primeru, če je izbrani ponudnik nastopal kot izvajalec gradbenih del in so ti podatki morali biti že razkriti na podlagi ZGO-1, takšen podatek ne more več predstavljati poslovne skrivnosti, če je že postal znan širšemu krogu ljudi. Poleg tega tudi z vidika konkurenčnega položaja na trgu predstavlja podatek oziroma informacija o referencah pozitiven kazalnik, neke vrste priporočilo, da podjetje na trgu deluje dobro oziroma, da uspešno sodeluje tudi z drugimi podjetji. Samo dejstvo, da ima podjetje reference, predstavlja za družbo kvečjemu prednost na trgu, ne pa škodo, ki bi nastala zaradi razkritega podatka. Seveda je kljub temu potrebno vsak primer obravnavati ločeno (case by case), saj prav zaradi različnih obrazcev in različnih zahtev po predložitvi podatkov ni mogoče zaključiti, da vsa referenčna potrdila ne predstavljajo poslovne skrivnosti. V obravnavanem primeru na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ocenjuje, da so v danem primeru predmet reference samo tista dela, ki so bila že zaključena in so tudi javno dostopna, zato javnost podatka po presoji Državne revizijske komisije ne more več vplivati na izvedbo posla. Prav tako iz predloženih podatkov ni mogoče razbrati morebitnega poslovnega sodelovanja z drugimi partnerji, marveč gre za gradnjo objektov, ki predstavljajo trgovske centre in so dostopni vsakemu, tako da podatki o izgradnji poslovnega centra in bolnišnice poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati, saj so vsak dan dostopni širšemu krogu ljudi, na podlagi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil določbo 22. člena ZJN-2 s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v sporne obrazce.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeva zatrjevanja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v Obrazec AJPES S-BON in v ponudbeni predračun v elektronski obliki, s čimer je naročnik kršil določbo 22. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevih očitkov ugotavlja, da so bili ponudniki za izkazovanje ekonomsko-finančne sposobnosti v obravnavanem primeru na podlagi e.1) točke razpisne dokumentacije zavezani predložiti Obrazec BON-1P. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med obema strankama nesporno, da omenjeni obrazec ne predstavlja poslovne skrivnosti, zato po mnenju Državne revizijske komisije ni najti razlogov, za prikrivanje teh podatkov, Prav tako iz revizijskega zahtevka, v nasprotju z naročnikovimi zatrjevanji, izhaja vlagateljevo zatrjevanje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje ekonomsko-finančnih pogojev, za dokazovanje katerih so morali ponudniki predložiti ravno omenjeni sporni Obrazec BON-1P. V zvezi s tem je vlagatelj tudi predlagal vpogled v sporni obrazec, kar pomeni, da je vlagatelj v konkretnem primeru postavil trditve o dejstvih, in sicer da izbrani ponudnik ne izpolnjuje ekonomsko finančnih pogojev, in ne le predlagal dokazov brez trditvene podlage, kakor to v svoji odločitvi o revizijskem zahtevku izpostavlja naročnik. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo 22. člena ZJN-2, s tem ko je s svojim ravnanjem vlagatelju onemogočil izvedbo predlaganega dokaza, s katerim je vlagatelj želel dokazati obstoj zatrjevanih dejstev, oz. jih preveriti. Pri tem ni naročnik z ničemer upravičil, zakaj vlagatelju vpogleda ni omogočil. Prav tako je naročnik kršil omenjeno določbo 22. člena ZJN-2, ker izbranemu ponudniku ni omogočil vpogleda v predračun v elektronski obliki. Iz drugega odstavka 22. člena izhaja, da je cena na enoto javen podatek ne glede na to, v kakšni obliki je ta predložen. Iz razpisne dokumentacije sicer izhaja, da so ponudniki k rekapitulaciji morali predložiti ponudbeni predračun v pisni obliki in izpolnjeni ponudbeni predračun na elektronskem nosilcu informacij, ki je pa za naročnika zgolj informativen, mora pa biti identičen s pisno obliko in v primeru odstopanj velja pisna oblika. Toda kljub informativni naravi predračuna naročnik ni z ničemer pojasnil, čemu vpogleda v predračun v elektronski obliki vlagatelju ni omogočil. Omenjeni podatki namreč že na podlagi zakona ne morajo predstavljati poslovne skrivnosti, saj morajo biti javni. Naročnik pa po oceni Državne revizijske komisije ni imel nobene zakonske podlage, da bi lahko vlagatelju vpogled onemogočil oz. preprečil in slednjega po oceni Državne revizijske komisije tudi ne more upravičiti s sklicevanjem na hipotetične primere in sicer, da tudi če bi bile ugotovljene napake v ponudbenem predračunu v elektronski obliki, to na popolnost ponudbe izbranega ponudnika ne bi imelo vpliva. Gre namreč za podatke, ki so javni in jih lahko pridobi vsak ponudnik, ki pri naročniku poda zahtevo, ne glede kako ti podatki vplivajo na položaj izbranega ponudnika in vlagatelja.

Enako Državna revizijska komisija ugotavlja glede vlagateljevih dvomov o ustreznih in z vzorci iz razpisne dokumentacije skladnimi izjavami banke oz. zavarovalnice, da bo izdala nepreklicno brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in izjavo banke oz. zavarovalnice, da bo izdala garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, česar vlagatelj ni mogel preveriti, ker mu je bil prav tako onemogočen vpogled. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi slednje podatke izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, vendar Državna revizijska komisija meni, da elementi poslovne skrivnosti niso podani. Kajti podatke o vseh transakcijskih računih odprtih pri bankah je mogoče pridobiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) in so javni. Poleg tega se banke z izjavo, da bodo izdale bančno garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijskem roku, zavežejo takšno bančno garancijo tudi izdati. Pri tem pa banke upoštevajo tiste finančne podatke, ki jih morajo družbe že na podlagi 58. člena ZGD-1 v okviru letnega poročila posredovati AJPES, zato o poslovni skrivnosti prav tako ni mogoče govoriti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da mu je bila onemogočena korespondenca med izbranim ponudnikom in naročnikom. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja drugače. Iz seznama Predaja fotokopij dokumentov z dne 6.6.2012 izhaja, da je bil vlagatelju posredovana pisna korespondenca med izbranim ponudnikom in naročnikom, in sicer naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe z dne 4.5.2012 in naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe z dne 9.5.2012. Državna revizijska komisija z naročnikom soglaša, da priloge dopisov oz. dopolnitev ponudbene dokumentacije ni mogoče razkriti, saj gre za podatke o nekaznovanosti, ki predstavljajo osebni podatek, ki je varovan že z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.) in je že na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJN-2 izvzeti iz vpogleda, kakor je tudi potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih. Kajti že iz potrdila davčne uprave izhaja, da gre za podatke, ki predstavljajo davčno tajnosti in so iz vpogleda prav tako izvzeti. Ni pa mogoče slednjega zaključiti tudi za spremna dopisa izbranega ponudnika, z dne 14. in 9.5.2012. Omenjena dopisa po ugotovitvah Državne revizijske komisije ne vsebujeta nobenega podatka, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot tajni podatek, zato Državna revizijska komisija ne vidi razloga, da ga naročnik ni posredoval vlagatelju. Kajti iz seznama predaj fotokopij iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika z dne 6.6.2012 izhaja, da sta bila vlagatelju posredovana le del dopisa, tako da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali sta bila vlagatelju posredovana spremna dopisa v celoti brez prilog, ali so bili podatki zakriti že na dopisu. Se pa Državna revizijska komisija z naročnikom strinja, da so priloge k dopisoma oz. omenjene dopolnitve že na podlagi zakona iz vpogleda izvzete, zato naročnik ni kršil določbe 22. člena ZJN-2, ko jih vlagatelju ni dal na vpogled.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Ker tega ni storil, je naročnik ravnal v neskladju z določili 22. člena ZJN-2 in načelom transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene. Državna revizijska komisija je vlagateljevemu predlogu za vpogled ugodila in na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN naročniku naložila, da vlagatelju dopusti vpogled v dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika za sklop 1 v skladu z določbo 22. člena ZJN-2 in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN in ob uporabi tretjega in četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) odločila, da se odločitev o stroških pritožbe pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 1.8.2012


Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto,
- Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.