018-180/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-180/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek šinko in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Vzpostavitev in vzdrževanje nacionalnega elektronskega registra prevoznih podjetij" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SRC, d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 11.7.2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 15.5.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5.10.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Vzpostavitev in vzdrževanje nacionalnega elektronskega registra prevoznih podjetij". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN13718/2011 z dne 29.11.2011.

Dne 23.2.2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Medius, d.o.o., Vrhovci cesta X/19, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe na drugem mestu, za ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15.5.2012 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija izdano odločitev o oddaji javnega naročila. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik s predložitvijo reference K-vpisnik naročnika zavedel, saj ni natančno opredelil, kateri del projekta je izvedel kot ponudnik oz. partner v skupni ponudbi. Vlagatelj dalje izpostavlja, da ni upravičena navedba izbranega ponudnika, da je izvedel celoten projekt "z uporabljeno trinivojsko arhitekturo in relacijsko podatkovno zbirko", kot je bilo zahtevano v pogojih za referenčne projekte 1 in 3. Iz navedenega pa po mnenju vlagatelja ravno tako izhaja, da izbrani ponudnik ne ustreza specifikacijam referenčnega projekta št. 1 tudi v točki, ki določa, da je moral ponudnik zagotavljati vzdrževanje ter operativno delovanje vsaj dveh centralnih informacijskih sistemov. V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za referenčne projekte pod št. 2 vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik pri izdelavi grafičnega vmesnika (v okviru reference K-vpisnik) ni uporabil tehnologije spletnih storitev, kar je bil razpisni pogoj. Vlagatelj predlaga, da se navedene trditve preveri pri referenčnem naročniku, tj. Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Druga s strani vlagatelja zatrjevana kršitev se nanaša na referenčni projekt izbranega ponudnika B51/Pladenj. Po vlagateljevem mnenju rešitev izbranega ponudnika v času oddaje ponudbe (29.12.2011) ni bila implementirana oz. v produkciji, temveč je bila še v fazi testiranja. Iz navedenega razloga po vlagateljevem mnenju izbrani ponudnik z navedenim referenčnim poslom ne izkazuje izpolnjevanja referenčnih pogojev pod točkami 2, 3 in 4. Vlagatelj s tem v zvezi dodaja še, da je splošno znano, da je projekt eSociala, katerega del je tudi referenčni projekt izbranega ponudnika, prešel v produkcijo šele po 1.1.2012, kar je bilo mogoče zaslediti tudi v medijih. Tudi iz pregleda plačil izbranemu ponudniku pa je razvidno, da je referenčni naročnik temu znatne vsote, ki izhajajo iz projekta, nakazoval tudi po 20.12.2011. Vlagatelj predlaga, da se od referenčnega naročnika, Ministrstva za pravosodje in javno upravo, zahteva pojasnilo o tem, ali je referenčni projekt B51/Pladenj na dan oddaje ponudb ustrezal naslednjim zahtevam: bil je nameščen na produkcijsko okolje, razvojne aktivnosti so bile povsem zaključene, dejansko ga je uporabljalo več kot 300 uporabnikov na različnih lokacijah ter je dejansko hranil podatke za vsaj 500.000 entitet. Vlagatelj zahteva tudi pojasnilo, koliko postopkov je bilo do 29.12.2011 izvedenih v tem sistemu ter ali je izbrani ponudnik v obdobju do 29.12.2011 na sistemu zagotavljal vzdrževanje ter operativno delovanje celotnega informacijskega sistema. Glede na navedeno vlagatelj zahteva, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se izpodbijana odločitev v delu, kjer je predmetno javno naročilo z njo oddano izbranemu ponudniku ter je ugotovljeno, da je vlagateljeva ponudba ekonomsko manj ugodna od izbrane ponudbe, razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Dne 23.5.2012 je vlagatelj na naročnika naslovil prvo pripravljalno vlogo, s katero je dokazoval, da je pred potekom roka za vložitev revizijskega zahtevka na referenčna naročnika (po zanj spornih referencah iz ponudbe izbranega ponudnika) naslovil zahtevi za informacije javnega značaja.

Izbrani ponudnik je na naročnika dne 25.5.2012 naslovil vlogo, s katero se je izjasnil o vlagateljevih navedbah iz njegovega revizijskega zahtevka.

Dne 30.5.2012 je vlagatelj na naročnika naslovil drugo pripravljalno vlogo, v prilogi katere je naročniku dostavil prejet delni odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki ga je dne 25.5.2012 izdalo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Ob tem je izpostavil, da sistema B51/Pladenj na dan poteka roka za oddajo ponudb dejansko ni uporabljalo več kot 300 uporabnikov, temveč manj.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom z dne 4.6.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi dokumenta naročnik najprej ugotavlja, da je vlagateljev revizijski zahtevek v nekaterih delih izrazito nekonkretiziran in nesubstanciran. V nadaljevanju obrazložitve naročnik pritrjuje vlagatelju, da je bil skupaj z izbranim ponudnikom partner v skupni ponudbi pri izvedbi javnega naročila z oznako JN-6/2007, pri čemer pa izpostavlja, da je izbrani ponudnik izdelal "Predlog pristopa razvoja uporabniškega vmesnika programske aplikacije K-Vpisnik". Iz navedenega izhaja, da je imel prav izbrani ponudnik potrebna strokovna znanja za razvoj referenčnega projekta, pri katerem je vlagatelj tudi sicer nastopal le v 25 % deležu. Izbrani ponudnik je izvedel tudi potrebne dodatne storitve na projektu ter v okviru celotnega projekta obračunal storitve v višini 82,8 % njegove celotne vrednosti. Prav tako pa je izbrani ponudnik nadaljeval samostojno izvajanje storitev, vezanih na vzdrževanje projekta, nadgrajevanje projekta in njegov nadaljnji razvoj v obdobju treh let. Naročnik izpostavlja še, da v razpisnih pogojih ni zahteval, da se ponudniki izjasnijo o tem, ali so referenčne projekte izvedli v skupnem nastopanju, ter da opredelijo vrsto dela, ki so jo izvedli, in delež udeležbe na projektu. V zvezi z delitvijo referenčnega projekta na dva sklopa naročnik pojasnjuje, da se je projekt ves čas imenoval "K-vpisnik - podpora poslovnim procesom na preiskovalnih in kazenskih oddelkih sodišč" oz. krajše "K-vpisnik", zato je izbrani ponudnik navedel ustrezen naziv referenčnega projekta. Da se referenca izbranega ponudnika nanaša zgolj na sklop "LOT 1-GUI", pa je potrdil tudi referenčni naročnik. V zvezi z zatrjevanim neizpolnjevanjem referenčnih zahtev iz točke 1 naročnik pojasnjuje, da izbrani ponudnik izpolnjevanje referenčnih zahtev iz te točke izkazuje že s tremi drugimi referencami, referenčnega naročnika Telekom Slovenije, d.d., ki jih vlagatelj ne izpodbija. Vlagatelj zaradi tega ne izkazuje pravnega interesa za ugotavljanje nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu. V zvezi z izpolnjevanjem pogoja pod točko 3 naročnik ugotavlja, da aplikacija K-vpisnik (LOT 1-GUI) ni le grafični uporabniški vmesnik, temveč uporablja vse nivoje trinivojske arhitekture sistema. Gre za enovit informacijski sistem, pri katerem en nivo sistema ne more delovati samostojno in je odvisen od drugih nivojev sistema. Naročnik dalje zavrača tudi vlagateljeve navedbe o tem, da izbrani ponudnik z referenco za K-vpisnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja iz točke 2. V zvezi s predlagano poizvedbo pri referenčnem naročniku referenčnega projekta K-vpisnik naročnik ugotavlja, da se zahtevek za dostop za informacij javnega značaja, ki ga je vlagatelj posredoval referenčnemu naročniku, razlikuje od vprašanj, ki jih navaja v revizijskem zahtevku. Prav tako se vlagateljeva vprašanja referenčnemu naročniku nanašajo na celotno javno naročilo, zato bodo prejeti odgovori irelevantni (izbrani ponudnik namreč nikjer ne navaja, da je izvedel tudi LOT 2-SN). V zvezi z drugo zatrjevano kršitvijo, ki se nanaša na referenčni projekt B51/Pladenj, naročnik izpostavlja, da vlagatelj izraža zgolj sum, da omenjeni projekt ni bil zaključen na dan oddaje ponudb, pri čemer pa vezano na ta sum ni predložil nobenega verodostojnega dokazila, s katerim bi tega potrdil. Tudi iz predloženega delnega odgovora na podano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (z dne 25.5.2012) po naročnikovem prepričanju izhaja, da je izbrani ponudnik s predloženo referenco B51/Pladenj izpolnjuje vse postavljene referenčne zahteve. Enako izhaja tudi iz dokazov, ki jih je izbrani ponudnik predložil k svoji izjasnitvi o revizijskem zahtevku.

Izbrani ponudnik je dne 14.6.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v prilogi katere je temu organu dostavil Odločbo Vrhovnega sodišča RS, št. Su 36-03/2011-32 z dne 8.6.2012, s katero je to odgovorilo na vlagateljevo zahtevo po posredovanju informacij javnega značaja v zvezi z referenčnim poslom K-vpisnik. Vlogo izbranega ponudnika je prejel tudi naročnik, tudi ta pa jo je dne 20.6.2012 odstopil Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, in sicer zaradi neizpolnjevanja referenčnih pogojev.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku "2.4.4 Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)" postavil naslednje referenčne pogoje:

"Ponudnik mora izkazati naslednje reference:

1. Ponudnik je v zadnjih treh letih, pred rokom za oddajo ponudb, razvil in zagotavljal vzdrževanje ter operativno delovanje vsaj dveh centralnih informacijskih sistemov, ki omogočata sočasno delo več kot 300 uporabnikov na različnih lokacijah in organizacijskih nivojih ter hranita podatke za vsaj 500.000 entitet in na katerih je letno izvedeno preko 100.000 postopkov, pri čemer je morala biti uporabljena trinivojska arhitektura in Oracle tehnologija podatkovnih baz.

2. Ponudnik je v zadnjih treh letih, pred rokom za oddajo ponudb, izvedel vsaj dva projekta na področju spletnih storitev (WEB servisi) za posredovanje osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZVOP-1-UPB1).

3. Ponudnik je v zadnjih treh letih, pred rokom za oddajo ponudb, izvedel vsaj dva projekta (z uporabljeno trinivojsko arhitekturo in relacijsko podatkovno zbirko) s področja sistemske integracije, ki vključujejo povezave z najmanj dvema institucijama javne uprave in njihovimi evidencami, ki vsebujejo osebne podatke.

4. Ponudnik je v zadnjih treh letih, pred rokom za oddajo ponudb, izvedel vsaj en projekt, pri katerem je uporabil tehnologijo, standarde in koncepte, ki jih je navedel v idejnem konceptu rešitve za predmetno javno naročilo (točka 2.4.6 razpisne dokumentacije). Tehnologija, standardi in koncept iz idejnega koncepta rešitve za vzpostavitev in vzdrževanje NER se morajo ujemati s predloženo referenco.

Reference morajo biti potrjene od subjekta, ki ni ponudnik v tem naročilu ali njegov partner, če nastopa s partnerji."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 1. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije navedel skupno sedem referenčnih projektov, med njimi tudi projekta "B51-PLADENJ Centralna baza podlag za odločanje v postopkih e-sociala" (v nadaljevanju: B-51-Pladenj) ter "K-Vpisnik - podpora poslovnim procesom na preiskovalnih in kazenskih oddelkih sodišč" (v nadaljevanju: K-Vpisnik). Omenjena projekta je izbrani ponudnik navedel tudi v izkaz izpolnjevanja referenčnih pogojev iz 2. in 3. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije, projekt B-51-Pladenj pa še v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz 4. točke istega razdelka razpisne dokumentacije.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej izpostavlja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo reference K-vpisnik naročnika zavedel, saj ni natančno opredelil, kateri del projekta je izvedel kot ponudnik oz. partner v skupni ponudbi.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da iz predložene izjave referenčnega naročnika za referenco K-vpisnik jasno izhaja potrditev, da je izbrani ponudnik v okviru omenjenega projekta izvedel zgolj sklop "LOT 1 GUI vmesniki". Med udeleženci v postopku je dalje nesporno, da je izbrani ponudnik navedeni referenčni posel izvedel skupaj s partnerjem v skupni ponudbi (vlagateljem), kar izhaja tudi iz pogodbe o izvedbi tega posla, na katero se je v svoji ponudbi skliceval izbrani ponudnik in na katero se v svojem revizijskem zahtevku sklicuje tudi vlagatelj. Ker tudi iz preostalega dela ponudbe izbranega ponudnika, kjer je podan opis projekta K-vpisnik, v nasprotju z drugačnimi navedbami vlagatelja, ne izhaja zapis o tem, da je izbrani ponudnik izvedel celoten projekt K-vpisnik, vlagateljevim navedbam o zavajanju naročnika glede vsebine obravnavanega referenčnega dela ni mogoče slediti.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da je bil grafični vmesnik, ki je bil predmet sklopa "LOT 1 GUI vmesniki" v okviru referenčnega posla K-vpisnik, izdelan kot "Fat Client" in predstavlja samo en nivo v okviru trinivojske arhitekture, zaradi česar nista izpolnjena referenčna pogoja iz 1. in 3. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 1. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije navedel skupno sedem referenčnih projektov. Ker vlagatelj izpodbija zgolj dva izmed teh projektov (tj. projekta B-51-Pladenj in K-vpisnik), v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 1. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije pa so ponudniki morali izkazati izvedbo zgolj dveh ustreznih projektov, vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb ne izkazuje interesa. Tudi če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi bilo namreč potrebno šteti, da izbrani ponudnik referenčni pogoj iz 1. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije izpolnjuje s preostalimi petimi, za vlagatelja nespornimi referenčnimi posli.

V zvezi z izpolnjevanjem referenčnega pogoja iz 3. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na zahtevo po "uporabljeni trinivojski arhitekturi in relacijski podatkovni zbirki") Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe pavšalne in neobrazložene. Državna revizijska komisija (nasprotno) kot prepričljivo označuje obširno in z listinsko dokumentacijo podkrepljeno argumentacijo naročnika, podano v smeri izkazovanja, da gre pri grafičnem vmesniku, izvedenem v okviru referenčnega posla K-vpisnik (LOT 1 GUI vmesniki), za storitev, izvedeno z uporabljeno trinivojsko arhitekturo in relacijsko podatkovno zbirko. Državna revizijska komisija dodatno ugotavlja, da potrditev tega dejstva izhaja tudi iz Odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (tj. referenčnega naročnika), št. SU 36-03/2011-32 z dne 8.6.2012, ki je bila vlagatelju izdana na podlagi njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja (na katero se sklicuje tudi v svojem revizijskem zahtevku). Iz navedene odločbe, ki sta jo Državni revizijski komisiji posredovala naročnik in izbrani ponudnik, med drugim namreč izhaja: "Informacijski sistem K-vpisnik je zgrajen na tronivojski arhitekturi, pri čemer je podjetje Medius d.o.o. razvilo sistem na nivoju odjemalca, pri tem pa je uporabljalo trinivojsko arhitekturo sistema in podatke iz relacijske podatkovne zbirke". Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom neustreznosti reference K-vpisnik (LOT 1 GUI vmesniki), z vidika izpolnjevanja predstavljene zahteve referenčnega pogoja iz 3. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije, ni uspel izkazati.

Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik z referenčnim projektom K-vpisnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 1. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije v delu, kjer je zahtevano, da je ponudnik "zagotavljal vzdrževanje ter operativno delovanje vsaj dveh centralnih informacijskih sistemov".

Državna revizijska komisija s tem v zvezi ponavlja svojo ugotovitev, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 1. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije navedel skupno sedem referenčnih projektov. Ker vlagatelj izpodbija zgolj dva izmed teh projektov (ne pa tudi preostalih petih referenčnih projektov izbranega ponudnika), ponudniki pa so v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 1. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije morali izkazati izvedbo zgolj dveh ustreznih projektov, vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb (iz v tem sklepu že pojasnjenih razlogov) ne izkazuje interesa.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik z referenčnim projektom K-vpisnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja pod 2. točko razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije, saj naj se v okviru izdelanega grafičnega vmesnika ne bi uporabljala tehnologija spletnih storitev.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi, ob odsotnosti argumentiranih in z relevantnimi dejstvi in dokazi podkrepljenih drugačnih navedb vlagatelja, kot prepričljivo označuje z listinsko dokumentacijo podkrepljeno argumentacijo naročnika, podano v smeri izkazovanja, da referenčni posel K-vpisnik (LOT 1 GUI vmesniki) zahtevo po izkazu izvedbe projekta na področju spletnih storitev (WEB servisi) izpolnjuje. Državna revizijska komisija dodatno ugotavlja, da potrditev tega dejstva izhaja tudi iz že omenjene Odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. SU 36-03/2011-32 z dne 8.6.2012, v kateri je referenčni naročnik med drugim navedel: "Medius d.o.o. je na nivoju odjemalca razvil tudi funkcionalnosti, kjer se posredujejo osebni podatki na način, da odjemalec kliče storitev iz nabora skupnih servisov, ki jih je razvil drugi odjemalec, Mediusova aplikacija omogoča prikaz podatkov, pridobljenih posredno prek Web servisa drugega izvajalca. Za pridobitev in posredovanje teh podatkov Mediusova aplikacija uporablja spletne storitve, ki jih interpretira preko protokola JAXB". Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom neustreznosti reference K-vpisnik (LOT 1 GUI vmesniki), z vidika izpolnjevanja predstavljene zahteve referenčnega pogoja iz 2. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije, ni uspel izkazati.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija od referenčnega naročnika pridobi več pojasnil o sodelovanju izbranega ponudnika pri izvedbi projekta K-vpisnik. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je referenčni naročnik po omenjenem poslu, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, odgovore na vsa vprašanja, ki jih v svojem revizijskem zahtevku navaja vlagatelj, že podal v okviru svoje Odločbe, št. SU 36-03/2011-32 z dne 8.6.2012, katere (delna) vsebina je v tem sklepu že bila predstavljena. Ker vlagatelj posledično ne izkazuje, kako bi lahko pridobivanje novih pojasnil s strani omenjenega referenčnega naročnika prispevalo k pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, Državna revizijska komisija njegovemu predlogu ni sledila.

Kot drugo kršitev v postopku, vlagatelj izpostavlja upoštevanje reference izbranega ponudnika za projekt B-51-Pladenj pri vseh referenčnih pogojih iz razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije. Vlagatelj s tem v zvezi zatrjuje, da sistem B-51- Pladenj na dan oddaje ponudbe ni deloval v produkcijskem okolju oz. da ni bil zaključen.

Državna revizijska komisija v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 1. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije tudi na tem mestu ponavlja svojo ugotovitev, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v izkaz izpolnjevanja navedenega referenčnega pogoja navedel skupno sedem referenčnih projektov. Ker vlagatelj izpodbija zgolj dva izmed teh projektov (tj. projekta B-51- Pladenj in K-vpisnik), ne pa ostalih petih referenčnih projektov, in ker so ponudniki v izkaz izpolnjevanja obravnavanega referenčnega pogoja morali izkazati izvedbo zgolj dveh ustreznih projektov, vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb ne izkazuje interesa.

V zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 2., 3. in 4. točke razdelka 2.4.4 razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dopisa Ministrstva za pravosodje in javno upravo št. 090-5/2012 z dne 25.5.2012 (referenčni naročnik po projektu B-51- Pladenj), podanega v odgovor na vlagateljevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v zvezi z omenjenim projektom med drugim izhaja naslednje pojasnilo: "Dne 13.5.2011 je bila v skladu s pogodbo št. 3111-ODCBP30/2010-571, sklenjeno dne 30.12.2010 med Ministrstvom za javno upravo in Medius d.o.o. ter S&T Slovenija d.d., predana celotna produkcijska različica modula v okolje naročnikaâ??". Navedeno dejstvo izhaja tudi iz dokumentov, ki jih je izbrani ponudnik predložil ob svoji izjasnitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku, in sicer iz Primopredajnega zapisnika z dne 26.5.2011 ter iz Primopredajnega zapisnika z dne 22.6.2011. Iz ravno tako predloženega Poročila o zaključku projekta z dne 27.6.2011 dodatno izhaja, da je bil projekt B-51- Pladenj zaključen dne 22.6.2011, po tem datumu pa je nastopilo obdobje vzdrževanja in zagotavljanja delovanja sistema. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom neustreznosti referenčnega projekta B-51- Pladenj ni uspel izkazati; vlagatelj namreč ni uspel izkazati, da sistem B-51- Pladenj na dan oddaje ponudbe izbranega ponudnika (29.12.2011) ni deloval v produkcijskem okolju oz. da ni bil zaključen.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku predlaga še, da naročnik oz. Državna revizijska komisija od referenčnega naročnika pridobi več pojasnil o sodelovanju izbranega ponudnika pri izvedbi projekta B-51- Pladenj. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je referenčni naročnik po omenjenem poslu, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, odgovore na vsa vprašanja, ki jih v svojem revizijskem zahtevku navaja vlagatelj, že podal v okviru svojega dopisa št. 090-5/2012 z dne 25.5.2012, katerega (delna) vsebina je v tem sklepu že bila predstavljena. Ker vlagatelj posledično ne izkazuje, kako bi lahko pridobivanje novih pojasnil s strani omenjenega referenčnega naročnika prispevalo k pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, Državna revizijska komisija njegovemu predlogu ni sledila.

V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom neustreznosti referenc, na katere se v izkaz svoje tehnične usposobljenosti v svoji ponudbi sklicuje izbrani ponudnik, ni uspel izkazati. Vlagatelj posledično ni uspel izkazati niti zatrjevane nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, tako pa tudi ne nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 15.5.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Ker vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 11.7.2012


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Medius, d.o.o., Vrhovci cesta X/19, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.