018-201/2012 Mestna občina Velenje

Številka: 018-201/2012-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Zagotavljanje telefonskih storitev in najem opreme (2012-2013)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEGA M, d.o.o., šaleška cesta 2/a, Velenje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Maček, d.o.o., o.p., Prešernova 27, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA VELENJE, Titov trg 1, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.7.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.6.2012 sprejel odločitev o oddaji naročila male vrednosti za javno naročilo storitev "Zagotavljanje telefonskih storitev in najem opreme (2012-2013)" (dokument štev. 465-08-0016/2012 z dne 6.6.2012), s katero je odločil, da se kot najugodnejši ponudnik izbere TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da se obrazec Ponudba ne ujema z obrazcem Predračun ter da se strani 47 in 48 podvojita, enkrat s cenami iz predračuna in enkrat s cenami iz ponudbe, ki pa se razlikujejo

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 16.6.2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je oddal cenovno ugodnejšo ponudbo kot izbrani ponudnik in da je bila tudi sicer njegova ponudba popolna. Edina pomanjkljivost njegove ponudbe je bila ta, da je vanjo pomotoma vpel dva predračuna in dve različni strani 47 in 48. Po vlagateljevem mnenju je treba neprijetni pripetljaj obravnavati kot formalno nepopolnost, saj z njim ni bilo poseženo v tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila. Naročnik bi moral vlagatelja pozvati, da se o opaženi pomanjkljivosti izjasni, pa tega ni storil. Po vlagateljevem mnenju gre za manjšo pomanjkljivost, ki ni bistvena, saj v nobenem primeru ne vpliva na razvrstitev ponudbe, niti na njeno vsebino, zato jo lahko naročnik v celoti prezre. Vsekakor bi moral naročnik ravnati drugače, nikakor pa vlagateljeve ponudbe ne bi smel izločiti, ampak bi jo moral presojati po merilu najnižje cene in jo izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj opozarja še na neobrazložen odstop od prakse, saj je pri naročnikih doslej veljalo, da pomanjkljivost pri obliki predstavlja zgolj nebistveno pomanjkljivost ponudbe. V konkretnem primeru v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, da bo ponudba, ki bo vsebovala podvojeno stran ponudbe ali predračuna, ki se bo med seboj razlikovala, izločena. Tudi pri odpiranju ponudb ni bilo pripomb, zato je izločitev vlagateljeve ponudbe nezakonita in jo je treba v celoti razveljaviti. Vlagatelj opozarja tudi na načelo gospodarnosti iz 6. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), saj bo naročnik glede na dosedanjo odločitev v obravnavanem primeru oškodovan za razliko v ceni med vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika. Po vlagateljevem prepričanju je naročnik v danem primeru prekršil določbe 2. in 78. člena ZJN-2 oziroma jih sploh ni uporabil, čeprav bi jih moral, to pa predstavlja tudi kršitev načela enakopravne obravnave in načela zagotavljanja konkurence iz 9. in 7. člena ZJN-2. Glede na vse navedeno je stališče vlagatelja, da bi moral naročnik njegovo ponudbo šteti kot ustrezno ter ga pozvati k odpravi pomanjkljivosti, kar bi vlagatelj v danem roku nedvomno storil, nakar bi bila njegova ponudba kot cenovno najugodnejša izbrana. Vlagatelj zato predlaga, da se izpodbijano obvestilo o oddaji naročila razveljavi ter se kot najugodnejšo izbere njegovo ponudbo (podredno: zadeva vrne naročniku v ponovni postopek), zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po priloženem stroškovniku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 22.6.2012 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi navaja konkretne določbe razpisne dokumentacije, ki zahtevajo, da se vlagateljeva ponudba izloči, opozarja pa tudi na dejstvo, da dve različni ponudbeni ceni kažeta na variantno ponudbo, ki v konkretnem primeru ni bila dopustna, ter predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne.

Naročnik je dne 2.7.2012 sprejel odločitev (sklep štev. 465-08-0016/2012 z dne 2.7.2012), s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je iz ponudbe razvidno, da je vlagatelj na zahtevana mesta vpisal različne ponudbene cene - eno v obrazec predračuna in drugo v obrazec ponudbe. Vlagatelj je parafiral vse strani v ponudbi, vendar se strani 47 in 48 (cene in plačilni pogoji) podvojita - enkrat s ceno iz predračuna in drugič s ceno iz ponudbe, zaradi česar cena ni nedvoumna in jasna, ocena o tem, katera od teh dveh cen je prava, pa je povsem arbitrarna. Po naročnikovem mnenju pri tem ne gre za formalno ali nebistveno pomanjkljivost. Že iz definicije v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 izhaja, da je v teh delih ni mogoče dopolnjevati, prvi odstavek 78. člena ZJN-2 pa izrecno določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Edina izjema od tega pravila so računske napake, o čemer pa v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti. V konkretnem primeru bi kakršnokoli pojasnjevanje, katere je prava ponudbena cena, pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe, saj bi spremenilo eno ali drugo od obeh navedenih ponudbenih cen. Enako je v identičnem sporu odločila tudi Državna revizijska komisija v zadevi 018-103/2011-10. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke o kršitvi temeljnih načel javnega naročanja iz 6., 7. in 9. člena ZJN-2 ter poudarja, da so natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika.

Naročnik je z vlogo štev. 465-08-0016/2012 z dne 3.7.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno ravnanje naročnika, ki je v konkretnem primeru ocenil, da so pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil v vlagateljevi ponudbi, takšne narave, da jih ni mogoče sanirati z uporabo institutov nebistvene pomanjkljivosti (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in/ali dopustnega dopolnjevanja formalne nepopolne ponudbe (prvi in drugi odstavek 78. člena ZJN-2).

ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je "formalno nepopolna ponudba" tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, in da v primeru, če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (kar pomeni, da je pomanjkljivost v takšnem primeru mogoče spregledati).

V 78. členu ZJN-2 naročnika zavezuje, da mora, v kolikor ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, ponudniku omogočiti dopolnitev ponudbe, pri čemer pa ponudnik ne sme spreminjati cenovnih elementov ponudbe ("svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe") in/ali tistih elementov ponudbe, ki so vezani na merila za izbiro najugodnejše ponudbe ("ponudbe v okviru meril") ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (prvi in drugi odstavek 78. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru iz spisovne dokumentacije (Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila štev. 465-08-0016/2012 z dne 17.5.2012) izhaja, da je edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja končna ponudbena cena (str. 15 - 15. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Pregled vlagateljeve ponudbene dokumentacije (ponudba z dne 28.5.2012) pokaže, da je vanjo vložen s strani ponudnika izpolnjen, žigosan in podpisan ponudbeni predračun (str. 53 - Predračun štev. 2012-6 z dne 28.5.2012), sestavljen iz sedmih cenovnih postavk, katerih seštevek sestavlja končno ponudbeno ceno 12.495,60 Eur (brez DDV) oziroma 14.994,72 Eur (z DDV). Dalje se v ponudbeni dokumentaciji nahaja s strani ponudnika izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec ponudbe (str. 17 - Ponudba štev. 2012-6 z dne 28.5.2012), iz katerega izhaja, da je končna ponudbena vrednost 14.216,00 Eur (vrez DDV) oziroma 17.059,20 Eur (z DDV). Poleg navedenega se v ponudbeni dokumentaciji nahaja tudi s strani ponudnika izpolnjen, na vseh straneh parafiran, žigosan in podpisan obrazec pogodbe (str. 43 do 51 - Pogodba štev. 2012-6 z dne 28.5.2012), v katerem se strani, označene s številkami 47 in 48 pojavijo dvakrat, in sicer enkrat s prikazom posameznih cenovnih postavk, ki se seštejejo v skupno ponudbeno ceno 12.495,60 Eur (brez DDV) oziroma 14.994,72 Eur (z DDV) ter drugič v skupno ponudbeno ceno 14.216,00 Eur (vrez DDV) oziroma 17.059,20 Eur (z DDV). Do razlike v seštevku prihaja zaradi različnih cen, ponujenih pod cenovno postavko 1 (Najem vse ponudbene opreme).

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zadeve Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka, ravnal v nasprotju z določbami 2. in 78. člena ZJN-2. Spredaj opisane nepravilnosti v vlagateljevi ponudbi so tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da zaradi njih v konkretnem primeru brez dodatnih (z ZJN-2 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino (sploh) ni mogoče ugotoviti končne ponudbene cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in ponudnikom. (V tem delu naročnik utemeljeno opozarja, da bi v konkretnem primeru celo kakršnokoli pojasnjevanje obstoječe ponudbene vsebine - to je ugotavljanje katera je prava ponudbena cena, pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe, saj bi spremenilo eno ali drugo od obeh navedenih ponudbenih cen.)

Navedenih nepravilnosti v vlagateljevi ponudbi (ki se tičejo cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe) seveda ni mogoče opredeliti kot nebistvene formalne (to je pretežno le oblične) pomanjkljivosti v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in jih (kot to predlaga vlagatelj) preprosto spregledati. Kot že rečeno, gre v konkretnem primeru za pomanjkljivosti, ki zadevajo končno ponudbeno ceno in so takšne narave, da zaradi njih ni mogoče ugotoviti prave vlagateljeve pogodbene volje glede cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe.

Prav tako ugotovljenih nepravilnosti po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče obravnavati kot formalne pomanjkljivosti v smislu prvega in drugega odstavka 78. člena ZJN-2. Ugotovljene pomanjkljivosti se namreč tičejo cenovnega elementa ponudbe, ki ga (kot pravilno ugotavlja naročnik) ni mogoče opredeliti kot (zgolj) računsko napako, obenem pa so povezane tudi z (edinim) merilom za izbiro najugodnejše ponudbe, ki je v konkretnem primeru najnižja končna ponudbena cena (15. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Tovrstna dopolnjevanja ponudbene vsebine ZJN-2 namreč izrecno prepoveduje (1. alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-2).

Ob zgoraj navedenem v konkretnem primeru naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s tem, ko je vlagateljev ponudbo izločil iz postopka, prekršil temeljna načela javnega naročanja iz 6., 7. in 9. člena ZJN-2. Takšne kršitve bi bile namreč lahko podane le ob ugotovitvi, da je bilo sporno naročnikovo ravnanje nezakonito in da je kot takšno imelo za posledico bodisi negospodarnost pri porabi javnih sredstev v smislu 6. člena ZJN-2, nedovoljeno omejevanje konkurence med ponudniki v smislu 7. člena ZJN-2 in/ali njihovo neenakopravno obravnavanje v smislu 9. člena ZJN-2.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ni prekršil določil 17. točke prvega odstavka 2. člena in 78. člena ZJN-2, prav tako pa s takšnim postopanjem ni ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli iz 6., 7. in 9. člena ZJN-2, zato je odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka utemeljena.


V Ljubljani, dne 5.7.2012





Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
- MESTNA OBČINA VELENJE, Titov trg 1, Velenje,
- Odvetniška družba Maček, d.o.o., o.p., Prešernova 27, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv- tu