Na vsebino
EN

018-179/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Številka: 018-179/2012-3
Datum sprejema: 22. 6. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila "Redno vzdrževanje vojnih grobišč na območju Republike Slovenije v letu 2012 - sklop 6", in na podlagi zahtevka za revizijo LESEMBAL, Ivan Mlakar s.p., Železarska cesta 3, štore, ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, o. p., d. o. o. iz šentjurja (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 6. 2012

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopu 6, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji naročila, št. 430-2/2012/61, z dne 22. 5. 2012.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.302,79 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila 22. 5. 2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 430-2/2012/61, iz katere je razvidno, da je naročnik v sklopu 6 - Redno vzdrževanje Spominskega parka Teharje v letu 2012, v katerem je oddal ponudbo tudi vlagatelj, kot najugodnejšega izbral ponudnika Dobrovita Plus d.o.o., Celovška 469, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno, ker ni bila zvezana z notarsko vrvico in ni bila zapečatena, kot je zahtevala razpisna dokumentacija.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 5. 2012 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopu 6 predmetnega naročila, ter da se naročilo odda njemu, in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepopolno, saj je pri ugotovljeni pomanjkljivosti ponudbe šlo za nebistveno formalno pomanjkljivost, ki bi jo naročnik lahko prezrl, oziroma bi jo moral obravnavati kot formalno nepopolno ponudbo in vlagatelja pozvati k njeni dopolnitvi, kar bi vlagatelj zagotovo storil. Ker je vlagatelj ponudil najnižjo ceno, bi tako glede na merilo najnižje cene moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik.

Naročnik je s sklepom, št. 430-2/2012/76, z dne 6. 6. 2012, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in njegovi zahtevi za povračilo stroškov ni ugodil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je strokovna komisija naročnika ponudbo vlagatelja izločila iz postopka izbire najugodnejšega ponudnika zato, ker ponudbena dokumentacija ni bila zvezana z notarsko vrvico in zapečatena skladno, kot je to zahtevala razpisna dokumentacija. Komisija je ocenila, da v konkretnem primeru ne gre za dopustno dopolnitev, saj je izrazila mnenje, da omenjene pomanjkljivosti ni mogoče uvrstiti med nebistvene pomanjkljivosti, ker predstavlja tveganje za dodatne nezakonite in neupravičene posege v ponudbeno dokumentacijo, bodisi s strani naročnika, ponudnika ali tretje osebe, zahteva po notarski vrvici in zapečatenju ponudbene dokumentacije pa je bila tudi jasno navedena v razpisni dokumentaciji. Namen naročnika je bil tudi ravnati v skladu s predpisi o preprečevanju korupcije ter s tem onemogočiti nedovoljene posege v ponudbeno dokumentacijo, oziroma se zaščititi pred morebitnimi neupravičenimi obtožbami.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 8. 6. 2012 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 13. 6. 2012 opredelil do navedb naročnika in jih v celoti izpodbijal.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen.

Med strankama postopka ni sporno, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v 9. točki Navodil ponudnikom za oddajo ponudbe (Oprema ponudb) določil: "ď"... Dokumentacija ponudbe mora biti preluknjana in zahteva se, da je prevezana z notarsko vrvico zavezano oz. zapečateno na način, da se omogoči pregled razpisne dokumentacije brez razvezovanja notarske vrvice in da ni mogoče dodajanje oz. odvzemanje dokumentacije."

Stranki si tudi ne nasprotujeta v ugotovitvi, da vlagatelj ponudbene dokumentacije ni zavezal oziroma zapečatil z notarsko vrvico, ampak je med njima spor o tem, ali je bil naročnik kljub temu upravičen vlagateljevo ponudbo izločiti kot nepopolno. Vlagatelj namreč zatrjuje, da gre pri omenjeni pomanjkljivosti ponudbe za nebistveno formalno pomanjkljivost, ki bi jo naročnik lahko prezrl in ponudbo označil za popolno, vsekakor pa vsaj za formalno pomanjkljivost, k odpravi katere bi moral naročnik vlagatelja pozvati pred sprejemom odločitve o izločitvi njegove ponudbe.

Kot vlagatelj pravilno izpostavlja, je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da je, skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je bila zahteva po notarski vrvici in zapečatenju ponudbene dokumentacije jasno navedena v razpisni dokumentaciji, vendar pa je (kot že navedeno) predvsem napake v zvezi z obličnostjo ponudbe mogoče šteti za nebistvene pomanjkljivosti, kolikor naročnik takšni formalnosti izrecno ne pripiše posebnega pomena, ozorma določi pravne posledice (izločitev ponudbe), če formalnost v ponudbi ni ustrezno upoštevana.

V konkretnem primeru gre pritrditi vlagatelju, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pečatenju oziroma vezavi ponudbe z notarsko vrvico ni pripisal posebnega pomena, saj v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno določil, da bo ponudbo, ki ne bo zvezana z vrvico in ustrezno zapečatena, izločil. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre le za napotila, ki se nanašajo na obličnost same ponudbe, ne pa na njeno vsebino. Čeprav naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da omenjena pomanjkljivost pomeni tveganje za dodatne nezakonite in neupravičene posege v ponudbeno dokumentacijo, pa se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da gre le za predvidevanja naročnika, kaj bi se lahko zgodilo, nikjer pa naročnik ne zatrjuje, da je zaradi te pomanjkljivosti do takšnih nepravilnosti v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja že dejansko prišlo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je omenjena pomanjkljivost ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila formalna in nebistvene narave, kar pomeni, da na popolnost ponudbe ne vpliva, zaradi česar naročnik ni ravnal pravilno, ko jo je kot nepopolno izločil.

Na podlagi ugotovljenega je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopu 6, kot je razvidna iz Odločitve o oddaji naročila, št. 430-2/2012/61, z dne 22. 5. 2012.

Državna revizijska komisija, v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN, naročnika napotuje, da ponovno pregleda in oceni ponudbe, ter pri tem upošteva odločitev Državne revizijske komisije in na takšni podlagi sprejme novo odločitev o oddaji naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za plačilo revizijske takse, nagrado za odvetniško zastopanje v višini 1.400,00 EUR, materialne izdatke v višini 20,00 EUR ter 20 % DDV.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 318,79 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZOdvT) ter 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 1.302,79 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.302,79 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 22. 6. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, o.p., d.o.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur
- Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5, Ljubljana
- Dobrovita Plus d.o.o., Celovška 469, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu

Natisni stran