018-146/2012 Psihiatrična bolnišnica Idrija

Številka: 018-146/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Laboratorijski material in medicinski pripomočki - sklop 6: inkontinenčni material", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Helpy d.o.o., Dobrave 7a, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Samo Urbanija iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot Sv. Antona 49, Idrija (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 6. 2012

ODLOČILA

1. Naročnikova odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 25. 4. 2012, se razveljavi.

2. Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 18. 4. 2012 odločiti v skladu z 28. členom ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik je Obvestilo o javnem naročilu "Laboratorijski material in medicinski pripomočki", ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma po sklopih, objavil 6. 1. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN231/2012, ter 11. 1. 2012 v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 6-008947.

Naročnik je 2. 4. 2012 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz katerega (med drugim) izhaja, da je naročnik v 6. sklopu - Inkontinenčni material kot najugodnejšega izbral ponudnika Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve je razvidno, da je naročnik pri vlagatelju kot najcenejšemu ponudniku ugotovil, da so se dani vzorci artiklov na testiranju izkazali za neustrezne.

Po tem, ko je vlagatelj od naročnika po elektronski pošti (dopis z dne 6. 4. 2012) v priponki prejel dodatno obrazložitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika s priponko (dopis z dne 19. 3. 2012), je vlagatelj 18. 4. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika v sklopu 6. Vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel, da bo ustreznost predloženih vzorcev testiral tako, da jih bo primerjal z izdelki dosedanjega dobavitelja, ampak je v razpisni dokumentaciji oblikoval tehnične specifikacije, ki so jih morali ponujeni izdelki izpolnjevati. Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi ponudil hlačne plenice Delta Form, ki ustrezajo vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, kar vlagatelj izkazuje s priloženimi certifikati in specifikacijami proizvajalca plenic, Abena A/S Danska. Vlagatelj za vsako od navedenih pomanjkljivosti, ki jih je naročnik ugotovil pri testiranju njegovih izdelkov (naročnik je naštel sedem razlogov), pojasnjuje, zakaj ta ugotovitev ni pravilna. Enako vlagatelj zatrjuje tudi za ponujene predloge in podloge 90/60 ter za oboje prilaga certifikate in specifikacije proizvajalca Abena A/S Danska. Vlagatelj navaja, da naročnik zapisniku testiranja hlačnih plenic ni priložil protokola testiranja hlačnih plenic, ki se pri takih javnih naročilih pričakuje, vlagatelj pa sumi, da glede na splošne navedbe naročnika glede neustreznosti pripomočkov, ti niso bili ustrezno testirani. Po vlagateljevem mnenju zgolj pavšalne navedbe pomanjkljivosti niso razlog za izločitev in neizbiro vlagateljeve ponudbe, saj naročnik ni z ničemer dokazal, da vlagateljeva ponudba ne ustreza tehničnim zahtevam, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj še doda, da naročnik pri testiranju vlagateljevih vzorcev ni izhajal iz določil lastne razpisne dokumentacije, temveč je testiranje prilagodil trenutnim željam in potrebam in zato ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) in lastno razpisno dokumentacijo. V kolikor je naročnik želel, da izdelki ustrezajo izdelkom ponudnika Sanolabor - Indas, bi moral to navesti v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj naročnika še opozarja, da je v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika na enem mestu navedel napačen rok za vložitev zahtevka za revizijo in napačno višino takse.

Naročnik je 25. 4. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov pravnega varstva. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je v razpisni dokumentaciji kot najugodnejšega ponudnika opredelil ponudnika z najnižjo ceno ob zahtevani kakovosti blaga, pri čemer je zahtevana kakovost blaga pomenila izpolnjevanje zahtevanih lastnosti, ki jih je naročnik preverjal tudi s testiranjem vzorcev ponujenega blaga. Naročnik je kot primerjavo uporabljal že dosežen nivo kakovosti blaga. Merilo naročnika glede kakovosti je bila torej enaka ali višja kakovost izdelkov od uporabljenih. Naročnik je sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo prilaga potek in rezultate testiranj (Priloga 1) ter navaja, da je v postopku testiranja ugotovil, da plenice, ki jih je vlagatelj ponudil, nimajo lepilnih trakov, ki bi omogočali večkratno pritrjevanje, kar je potrebno pri izvajanju toaletnih treningov pacientov, vložki pa ne vsebujejo snovi, ki preprečujejo nastanek neprijetnega vonja.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 26. 4. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja, ki jih je v celoti zavrnil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 7. 5. 2012 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 14. 5. 2012 opredelil do navedb naročnika in jih v celoti zavrnil kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je 1. 6. 2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu z določili ZPVPJN mora o zahtevku za revizijo v predrevizijskem postopku odločiti naročnik. Državna revizijska komisija je pristojna obravnavati vlagateljev zahtevek za revizijo šele po tem, ko o njem, skladno z določili 28. člena ZPVPJN, meritorno odloči naročnik. Izjema velja le v primeru molka naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN), kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo.

ZPVPJN tudi določa, da mora naročnik pri odločanju opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo (zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral) in upoštevati navedbe vlagatelja ter se do njih opredeliti in utemeljiti svoja stališča (drugi odstavek 28. člena ZPVPJN). Naročnik se je torej v okviru vsebinske presoje zahtevka dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka za revizijo in predloženih dokazov lahko naročnik sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v skladu z 28. členom ZPVPJN. Kot gre ugotoviti iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, vlagatelj naročniku očita več nepravilnosti, ki naj bi jih ta storil pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Vlagatelj naročniku tako očita, da pri testiranju vlagateljevih vzorcev ni izhajal iz določil razpisne dokumentacije, ampak je testiranje prilagodil izdelkom ponudnika SANOLABOR, zaradi česar je neenakopravno obravnaval ponudnike, kakor tudi, da je naročnik nepravilno ugotovil neustreznost izdelkov, ki jih je ponudil vlagatelj. Prav tako vlagatelj navaja, da pripomočki glede na dane tehnične zahteve niso bili ustrezno testirani. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, je naročnik pri testiranju vlagateljevih ponujenih izdelkov ugotovil več pomanjkljivosti (pri plenicah vsaj sedem, pri vložkih eno, pri podlogah dve pomanjkljivosti), vlagatelj pa vsako od njih v zahtevku za revizijo izpodbija in utemeljuje nepravilnost naročnikovih ugotovitev. Kljub temu, da zakon naročniku nalaga, da se mora, ko odloča o zahtevku za revizijo, opredeliti do vseh navedb vlagatelja, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik do večine vlagateljevih navedb ni opredelil oziroma jih sploh ni obravnaval. Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo v obrazložitvi navedel le, da je pri testiranju kot primerjavo uporabljal že dosežen nivo kakovosti blaga, torej je kakovost izdelkov primerjal z že uporabljenimi, ni pa se opredelil do tega, ali je s tem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, kot mu to očita vlagatelj. Naročnik se tudi ni opredelil do navedb vlagatelja, da vzorci niso bili ustrezno testirani, niti do večine navedb glede zatrjevanih kršitev pri ugotavljanju neustreznosti vlagateljevih ponujenih izdelkov. Naročnik je v zvezi s slednjimi zapisal le, da je v postopku testiranja ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje dveh zahtev iz razpisne dokumentacije, kar pa (glede na ugotovljene pomanjkljivosti pri testiranju vlagateljevih vzorcev, ki jih je bilo občutno več, vlagatelj pa vsako izmed njih v zahtevku za revizijo izpodbija) ni mogoče šteti kot celostno vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo.

Glede na to, da mora v skladu 28. členom ZPVPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik, kar pomeni, da mora naročnik mora v ponovljenem postopku presoje o vlagateljevem zahtevku za revizijo vsebinsko obravnavati vse vlagateljeve navedbe ter se argumentirano opredeliti do vseh razlogov, ki jih v prid razveljavitve odločitve o oddaji naročila navaja vlagatelj, je Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 25. 4. 2012, razveljavila in zahtevek za revizijo vrnila v odločanje naročniku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 21. 6. 2012

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnik Samo Urbanija, Trdinova 5, Ljubljan
- Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot Sv. Antona 49, Idrija
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana