018-166/2012 Kemijski inštitut

Številka: 018-166/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Preglov center Kemijskega inštituta - elektro in strojnoinštalacijska dela ter izvedba centralno nadzornega sistema" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELMO Elektromontažno podjetje, d. d., Vojkova cesta 58, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirnat-Kovačič-škofič, o. p., d. o. o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KEMIJSKI INšTITUT, Hajdrihova ulica 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 06. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 04. 2012 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02. 12. 2011 sprejel sklep (številka JN 17/2011) o začetku postopka oddaje javnega naročila, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmeta javnega naročila "Preglov center Kemijskega inštituta - elektro in strojnoinštalacijska dela ter izvedba centralno nadzornega sistema" po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2011 (pod številko objave JN14682/2011) in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije številka 2011/S 249, z dne 28. 12. 2011, pod številko dokumenta 405844 (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 27. 01. 2012 (pod številko objave JN1066/2012), dne 02. 02. 2012 (pod številko objave JN1286/2012), dne 03. 02. 2012 (pod številko objave JN1342/2012) in dne 09. 02. 2012 (pod številko objave JN1493/2012), obvestila o dodatnih informacijah pa so bila objavljena v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije številka 2012/S 20, z dne 31. 01. 2012 (pod številko dokumenta 031427), številka 2012/S 24, z dne 04. 02. 2012 (pod številko dokumenta 038131), številka 2012/S 26, z dne 08. 02. 2012 (pod številko dokumenta 041056) in številka 2012/S 30, z dne 14. 02. 2012 (pod številko dokumenta 047192).

Naročnik je dne 12. 03. 2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka JN 17/2011 (v nadaljevanju: prvotna odločitev o oddaji naročila), iz katere je med drugim izhajalo, da se zadevno javno naročilo odda vlagatelju (s partnerjem). Zoper navedeno prvotno odločitev o oddaji naročila je KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Idrija (v nadaljevanju: KOLEKTOR KOLING, d. o. o.), vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 03. 2012, kateremu je naročnik s sklepom z dne 06. 04. 2012 ugodil in razveljavil svojo prvotno odločitev o oddaji naročila.

Dne 13. 04. 2012 je naročnik prejel vlagateljevo vlogo z dne 12. 04. 2012, poimenovano "PRITOŽBA IZBRANEGA PONUDNIKA KOT PRITOŽNIKA" (v nadaljevanju: pritožba), ki jo je odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji, slednja pa je s sklepom številka 018-130/2012-4, z dne 09. 05. 2012, odločila, da se vlagateljeva pritožba zavrne kot neutemeljena.

Naročnik je dne 17. 04. 2012 sprejel (novo) odločitev o oddaji naročila, številka JN 17/2011 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Idrija, s partnerjem KOLEKTOR SINABIT, d. o. o., Radomlje (v nadaljevanju oba skupaj: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 18. 04. 2012, dne 30. 04. 2012 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 30. 04. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper odločitev o oddaji naročila, Državni revizijski komisiji pa predlaga, da njegovemu zahtevku za revizijo v celoti ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške (pred)revizijskega postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno in neutemeljeno ocenil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, obenem pa dodaja, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) tudi iz razloga, ker ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

KOLEKTOR KOLING, d. o. o., se je v vlogi z dne 10. 05. 2012, poimenovani "IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA v skladu s 27. členom ZPVPJN" (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), oddani dne 10. 05. 2012, izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. KOLEKTOR KOLING, d. o. o., je v vlogi z dne 14. 05. 2012, poimenovani "VLOGA IZBRANEGA PONUDNIKA" (v nadaljevanju: vloga z dne 14. 05. 2012), oddani dne 14. 05. 2012, popravil svoj revizijski petit, kot izhaja iz izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Upoštevaje tudi slednje omenjeno vlogo KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Državni revizijski komisiji predlaga, da iz razlogov, ki so navedeni v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, obenem pa odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške revizijskega postopka.

Naročnik je dne 23. 05. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zavrača zatrjevanje vlagatelja, da je njegovo ponudbo neupravičeno in neutemeljeno ocenil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, obenem pa ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati niti utemeljenosti revizijskih navedb, v katerih zatrjuje, da je naročnik iz razloga, ker ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 23. 05. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 30. 05. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 29. 05. 2012, poimenovano "OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, saj vlagatelj v njej ni predložil s strani banke podpisanih in žigosanih obrazcev bančnih garancij, temveč je oblikoval svoje obrazce (oziroma je take obrazce oblikovala banka po navodilu vlagatelja), ki pa po vsebini in obliki niso enaki kot obrazci iz razpisne dokumentacije. Banka je namreč v svojih izjavah potrdila, da bo bančne garancije sicer izdala v skladu z obrazcem iz razpisa, vendar pa le do dne 30. 04. 2012. Ker izjave banke torej niso časovno neomejene in zato niso nepogojne, naročnik v odločitvi o oddaji naročila ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil dokumentov, kot so bili zahtevani z določili razpisne dokumentacije, upoštevaje dejstvo, da gre za vsebinsko pomanjkljivost, ki je ni mogoče sanirati v okviru instituta (dopustne) dopolnitve "formalno pomanjkljive ponudbe", pa je vlagateljeva ponudba nepopolna in jo je potrebno izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani "3 od 36") opozarja, da naročnikova odločitev o oddaji naročila pomeni kršitev načela gospodarnosti iz 6. člena ZJN-2, saj je vlagatelj za predmetno javno naročilo ponudil ceno, ki je (brez davka na dodano vrednost) za 225.632,49 EUR nižja od cene izbranega ponudnika, naročnik pa je kljub temu javno naročilo oddal slednjemu.

V zvezi z zatrjevano kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2) Državna revizijska komisija izpostavlja, da navedeno načelo sicer nalaga naročniku, da mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev, vendar pa gre iz vsebine omenjene določbe sklepati, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (tega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev ter zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po naravi stvari (o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že v več svojih odločitvah) se zato posamezni ponudnik v predrevizijskem oziroma revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih potegujejo za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi jih pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Temu v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani "10 od 14") smiselno pritrjuje tudi vlagatelj, ko zapiše, da "[d]rži, da to načelo ni namenjeno varovanju ponudnikom". Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v omenjenem delu zahtevka za revizijo ni bilo mogoče ugotoviti s strani vlagatelja zatrjevanih kršitev naročnika.

V povezavi z navedenim gre vlagatelja prav tako opozoriti, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Najugodnejšo ponudbo tako naročnik lahko izbere le izmed popolnih ponudb. Navedeno pomeni, da v postopku oddaje javnega naročila naročnik (tudi ob spoštovanju načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) ne sme izbrati ponudbe, ki je morebiti po razvrstitvi glede na merila za izbiro ponudb ugodnejša od vseh ostalih ponudb (torej najugodnejša), vendar pa je nepopolna (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in drugim odstavkom 41. člena ZJN-2).

Upoštevaje doslej navedeno in upoštevaje dejstvo, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani "3 od 36") meni, da je njegova ponudba popolna, naročnik pa jo je neupravičeno in neutemeljeno ocenil kot nepopolno ter jo posledično (nezakonito) izločil iz vsebinskega obravnavanja, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zainteresirane ponudnike povabil, da predložijo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo (prvi odstavek točke 1 Navodil ponudnikom). Prav tako je določil, da mora biti ponudbena dokumentacija podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika (prvi odstavek rubrike "Oblika ponudbe" točke 2 Navodil ponudnikom). Naročnik je v razpisni dokumentaciji nadalje zahteval, da mora ponudba veljati najmanj do dne 30. 04. 2012, v primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe pa je naročnik določil, da se ponudba izloči. Naročnik je ob tem zapisal tudi, da lahko zahteva, da ponudniki podaljšajo čas veljavnosti ponudb za določeno dodatno obdobje, pri čemer ponudnik lahko zavrne zahtevo, ne da bi s tem zapadlo zavarovanje resnosti ponudbe, če je bilo dano (prvi in drugi odstavek rubrike "Veljavnost ponudbe" točke 2 Navodil ponudnikom). Ponudniki so morali v svoji ponudbi priložiti tudi ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente, med drugim "s strani banke podpisan in žigosan obrazec Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" in "s strani banke podpisana in žigosan obrazca Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku za naprave in Vzorec bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku za fiksne inštalacije" (10. oziroma 11. točka poglavja "III. VSEBINA PONUDBE").

Kot nadalje izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik v njej določil, da mora ponudnik za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti naročniku predložiti "bančne garancije, ki se po vsebini ne smejo razlikovati od vzorcev garancij iz razpisne dokumentacije. Ponudnik lahko kot finančno zavarovanje predloži tudi ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah, ki pa se po vsebini ne sme bistveno razlikovati od vzorca bančne garancije iz razpisne dokumentacije. Finančno zavarovanje mora biti brezpogojno in nepreklicno in unovčljivo na prvi poziv, ne glede na kakršen koli ugovor" (prvi odstavek točke 12 Navodil ponudnikom). Naročnik je pri tem (v točki 12 Navodil ponudnikom) še določil:
- "b) Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
Izbrani ponudnik mora najpozneje v osmih dneh od sklenitve pogodbe kot pogoj za veljavnost pogodbe izročiti naročniku bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % od vrednosti pogodbenih del. Kot vrednost pogodbenih del se šteje celotna pogodbena vrednost, vključno z DDV.
Garancija mora biti veljavna najmanj 240 dni od dneva sklenitve pogodbe, z možnostjo podaljšanja na zahtevo naročnika. Ponudnik v svoji ponudbi predloži s strani banke zavarovalnice podpisan in žigosan obrazec "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" ali po vsebini podoben obrazec, s katerim banka potrdi, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z obrazcem iz razpisa",
- "c) Finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku
Izvajalec mora najpozneje v osmih dneh po končanju vseh del predmetnega javnega naročila izročiti naročniku bančni garanciji za odpravo napak v garancijskem roku, in sicer:
- bančno garancijo za odpravo napak na fiksnih inštalacijah (kanali, cevovodi, električne napeljave in podobno) v višini 3 % od vrednosti pogodbe, ki mora biti veljavna 10 let po primopredaji objekta. Kot pogodbena vrednost se šteje celotna pogodbena vrednost, vključno z DDV. Dela so dokončana na dan podpisa primopredajnega zapisnika. Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku mora biti skladna z vzorcem "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za fiksne inštalacije" iz razpisne dokumentacije;
- bančno garancijo za odpravo napak na napravah (gibljivih delih) v višini 7 % od vrednosti pogodbe, ki mora biti veljavna 2 leti po primopredaji objekta. Kot pogodbena vrednost se šteje celotna pogodbena vrednost, vključno z DDV. Dela so dokončana na dan podpisa primopredajnega zapisnika. Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku mora biti skladna z vzorcem "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za naprave" iz razpisne dokumentacije.
Ponudnik v svoji ponudbi predloži s strani banke podpisana in žigosana obrazca "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za fiksne inštalacije" in "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za naprave", s katerima banka potrdi, da bo izdala bančni garanciji za odpravo napak v garancijskem roku v skladu z obrazcema iz razpisa" (citirana vsebina dokaj primerljivo sledi odgovoru naročnika na "vprašanje št. 7", objavljenemu na Portalu javnih naročil dne "25.1.2012, 15:15", odgovoru naročnika na "vprašanje št. 4", objavljenemu na Portalu javnih naročil dne "25.1.2012, 15:09", ter odgovoru naročnika na "vprašanje št. 2", objavljenemu na Portalu javnih naročil dne "25.1.2012, 15:06").

Upoštevaje doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki svoje pisne ponudbe predložiti v skladu z naročnikovo razpisno dokumentacijo, ponudbena dokumentacija pa je morala biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudniki so morali v svoji ponudbi med drugim predložiti
- s strani banke oziroma zavarovalnice podpisan in žigosan obrazec "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" ali po vsebini podoben obrazec,
- s strani banke podpisan in žigosan obrazec "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za fiksne inštalacije",
- s strani banke podpisan in žigosan obrazec "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za naprave",
s katerimi banka potrdi, da bo izdala omenjene bančne garancije v skladu z obrazci iz razpisa. Ponudniki so morali (spremenjene) obrazce upoštevati pri pripravi ponudbe, ponudbe pa so morale veljati najmanj do dne 30. 04. 2012.

Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija najprej preverila, ali je vlagatelj v svoji ponudbi predložil s strani banke oziroma zavarovalnice podpisan in žigosan obrazec "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" (iz prilog razpisne dokumentacije) ali po vsebini podoben obrazec, s katerim banka potrdi, da bo izdala bančno garancijo v skladu z obrazcem iz razpisa.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja obrazec "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", vendar pa ta ni podpisan in žigosan s strani banke oziroma zavarovalnice, temveč je parafiran in žigosan s strani vlagatelja. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da v vlagateljevi ponudbi ni predložen s strani banke oziroma zavarovalnice podpisan in žigosan obrazec "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", kot je to zahteval naročnik v Navodilih ponudnikom. Ker pa je
- naročnik v Navodilih ponudnikom določil, da ponudniki lahko v svoji ponudbi namesto s strani banke oziroma zavarovalnice podpisanega in žigosanega obrazca "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" (alternativno) predložijo po vsebini podoben obrazec, s katerim banka potrdi, da bo izdala bančno garancijo v skladu z obrazcem iz razpisa,
- ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej za izkazovanje izpolnjevanja omenjene zahteve naročnika nahaja drug dokument, to je izjava banke številka MD1202500720 o predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, z dne 30. 01. 2012 (v nadaljevanju: dokument z dne 30. 01. 2012),
je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k ugotavljanju, ali je dokument z dne 30. 01. 2012 opredeliti kot dokument, ki je po vsebini podoben obrazcu "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" in s katerim banka potrdi, da bo izdala bančno garancijo v skladu z obrazcem iz razpisa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumenta z dne 30. 01. 2012 ne gre opredeliti kot dokumenta, ki je po vsebini podoben obrazcu "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti" in s katerim banka potrdi, da bo izdala bančno garancijo v skladu z obrazcem iz razpisa. Vlagatelju je sicer pritrditi na način, da je banka, ki je omenjeni dokument z dne 30. 01. 2012 izdala, v njem izjavila, da bo vlagatelju v primeru, če bo ta na razpisu izbran kot najugodnejši (ponudnik), v osmih dneh po sklenitvi pogodbe izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % od skupne pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), pa tudi, da bo garancija izdana v skladu z vzorcem bančne garancije iz razpisa, vendar pa je v dokumentu z dne 30. 01. 2012 jasno zapisan rok njegove veljavnosti "do vključno 30.04.2012". Ker je z obrazcem "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", kot izhaja iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, podpisanim in žigosanim s strani banke (oziroma zavarovalnice), naročnik zasledoval pridobitev potrdila (zagotovila) banke oziroma zavarovalnice, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z obrazcem iz razpisa, v omenjenem obrazcu pa ni predvidel, da bi se banka ali zavarovalnica garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zavezala izdati le do poteka določenega roka, po poteku tega roka pa ne več, Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument z dne 30. 01. 2012 v izpostavljenem delu ni po vsebini podoben obrazcu "Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti". Izjava (zaveza) banke, kot izhaja iz dokumenta z dne 30. 01. 2012, je namreč vezana na rok in velja zgolj "do vključno 30.04.2012", ne pa tudi po navedenem roku, kar pomeni, da banko, ki je dokument z dne 30. 01. 2012 sprejela, zavezuje k izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (če bo vlagatelj na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik) zgolj do dne 30. 04. 2012. Omenjeni zaključek podpira tudi zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo, po katerem je "[e]dina okoliščina, ki mora biti izpolnjena za izdajo navedenih treh bančnih garancij" v tem, "da je vlagatelj v zadevnem javnem naročilu s strani naročnika do vključno 30.04.2012 izbran kot najugodnejši" (zadnji odstavek na strani "6 od 36" zahtevka za revizijo, smiselno zelo podobno pa tudi tretji odstavek na strani "7 od 36" zahtevka za revizijo), pa tudi, da "[v] nasprotnem primeru, to je v kolikor vlagatelju do vključno 30.04.2012 zadevno javno naročilo ne bo oddano, na podlagi zgoraj navedenih zavezujočih bančnih izjav banka ni več zavezana k izdaji kakršnihkoli bančnih garancij" (drugi odstavek na strani "7 od 36" zahtevka za revizijo). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani "8 od 36") sam zatrjuje, da "je rok bodoča gotova okoliščina".

Vlagatelju ni mogoče slediti niti v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek na strani "4 od 36"), da naročnik v primeru, če v svoji odločitvi ugotovi, da je ponudba (vlagatelja) popolna, kasneje (v novi odločitvi o oddaji naročila) nima nikakršne pravice ugotavljati, da je (vlagateljeva) ponudba nepopolna. Zahteva za pravno varstvo se namreč v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določa drugače (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), če naročnik zahtevku za revizijo ugodi, pa delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev (druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN). Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), kar pomeni, da naročnik pravočasno prejete ponudbe pred sprejemom morebitne nove odločitve o oddaji naročila ponovno (oceni in) pregleda, v posledici pa (upoštevaje drugi oziroma tretji odstavek 41. člena ZJN-2 ter ugotovitve, kot izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo) preveri, ali so popolne.

Upoštevaje navedeno vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je vlagateljeva ponudba iz razlogov, ki so bili obrazloženi doslej, nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v posledici pa jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2), ravnal v nasprotju z (določbo prvega odstavka 80. člena) ZJN-2. Nepravilne (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oziroma neprimerne ponudbe (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 namreč ni mogoče označiti kot popolne, naročnik pa jo je dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Na predstavljeni zaključek Državne revizijske komisije ne vpliva zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani "6 od 36"), da (naročnikovo) razumevanje dokumenta z dne 30. 01. 2012 ni v skladu s pravo in resnično voljo banke. Voljo banke je namreč v konkretnem primeru potrebno razumeti na način, kot je izražena v dokumentu z dne 30. 01. 2012 (in predstavljena navzven), v omenjenem dokumentu pa je volja banke izražena jasno in nedvoumno, med drugim tudi v tem, da izjava (zaveza) banke, kot izhaja iz dokumenta z dne 30. 01. 2012, velja zgolj "do vključno 30.04.2012", ne pa tudi po tem roku.

Na zaključek Državne revizijske komisije, predstavljen v tretjem odstavku tega sklepa na strani "7 od 15", ne vpliva niti zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani "6 od 36"), da vlagatelja ponudba (vključno z vso spremljajočo dokumentacijo, ki je sestavni del ponudbe) v primeru, če do poteka dne 30. 04. 2012 s strani naročnika ni izbran kot najugodnejši, ne veže več. Lastna izjava, ki jo poda banka, namreč (v konkretnem primeru) banko veže ves čas njene veljavnosti (do izteka roka njene veljavnosti), pri čemer ne gre prezreti dejstva, da vlagatelj veljavnost svoje ponudbe lahko podaljša (kar je v konkretnem primeru tudi storil z dokumentom "Podaljšanje veljavnosti ponudbe do 30.9.2012", z dne 26. 04. 2012), veljavnost zavezujoče izjave banke pa lahko podaljša le banka, ki je takšno zavezujočo izjavo podala. Prav tako kot ključnega ne gre prezreti dejstva, da mora ponudnik, če želi, da bo njegova ponudba v postopku oddaje javnega naročila popolna in v posledici lahko izbrana kot najugodnejša, predhodno izpolniti vse zahteve razpisne dokumentacije (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2). V konkretnem primeru vlagatelj, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna, v posledici pa jo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ravnal v nasprotju z (določbo prvega odstavka 80. člena) ZJN-2.

Na zaključek Državne revizijske komisije, predstavljen v tretjem odstavku tega sklepa na strani "7 od 15", nadalje ne vpliva zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani "6 od 36"), da so "[z]avezujoče obljube banke, da bo izdala s strani naročnika zahtevano bančno garancijo," [â??] banke "vedno izdajale na enak način kot tudi v konkretnem primeru. Zaradi tovrstnih izjav bank še v nobenem postopku oddaje javnega naročila s ponudbami vlagatelja ni bilo nič narobe". Omenjeno zatrjevano dejstvo se namreč nanaša na (druge) postopke javnega naročanja, ki niso v povezavi s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila in nanj ne vplivajo. Morebitno dejstvo, da "[z]aradi tovrstnih izjav bank še v nobenem postopku oddaje javnega naročila s ponudbami vlagatelja ni bilo nič narobe", ne pomeni, da "[z]aradi tovrstnih izjav bank" tudi v postopku oddaje zadevnega javnega naročila s ponudbo vlagatelja "ni bilo nič narobe". Upoštevati je namreč potrebno vsakokratno vsebino izjav bank, vsakokratno vsebino razpisne dokumentacije postopkov oddaje javnih naročil in zahteve naročnika, kot izhajajo iz njih, vsakokratne okoliščine konkretnega primera in podobno. Glede na navedeno ni mogoče slediti zaključku vlagatelja, da bi, v kolikor bi se izkazalo, da "v konkretnem primeru predložene zavezujoče izjave banke niso ustrezne," [â??] "to pomenilo, da ni ustrezno tudi siceršnje poslovanje bank v zvezi s postopki javnega naročanja". Pri tem ne gre prezreti niti obsežne prakse odločanja Državne revizijske komisije, ki se navezuje na vprašanja vsebine izjav bank in bančnih garancij, do katere je mogoče dostopiti preko uradne spletne strani Državne revizijske komisije (http://www.dkom.si/). Ker se omenjeno zatrjevano dejstvo nanaša na (druge) postopke javnega naročanja, ki niso v povezavi s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila in nanj ne vplivajo, Državna revizijska komisija tudi ni izvedla s strani vlagatelja predlaganih dokazov (tretji odstavek na strani "8 od 36") z izpovedbama oseb M. A. in G. K. Omenjeni dokazi se namreč nanašajo na dejstva, ki v konkretnem sporu niso pravno relevantna.

Na zaključek Državne revizijske komisije, predstavljen v tretjem odstavku tega sklepa na strani "7 od 15", prav tako ne vpliva opozarjanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani "8 od 36") na tretji odstavek vzorca "Pogodbe za izvedbo elektro in strojnoinštalacijskih del ter izvedba centralno nadzornega sistema", katero dokumentacijo morajo ponudniki v svoji ponudbi predložiti, da bo ta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila štela za popolno.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku pretehtala tudi (ostale) dokazne predloge vlagatelja in predlagane dokaze, v posledici navedenega pa
- dokaznega predloga, v katerem vlagatelj v navezavi na dejstva, kot so zapisana v prvem odstavku zahtevka za revizijo na strani "4 od 36", ter vsebino naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo predlaga zaslišanje direktorja naročnika in vseh članov komisije, ki je bila zadolžena za vsa dejanja v postopku vodenja zadevnega javnega naročila, ni izvedla, saj dejstva, ki naj se z njim ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna. Dokazni predlog se namreč nanaša na dejstva, kot jih je naročnik ugotovil v prvotni odločitvi o oddaji naročila, ki je bila v posledici naročnikove ugoditve zahtevku za revizijo, ki ga je v predrevizijskem postopku, normiranem v ZPVPJN, vložil KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Idrija, razveljavljena, ne pa na dejstva, kot izhajajo iz odločitve o oddaji naročila (z dne 17. 04. 2012). Državna revizijska komisija je na podlagi ostalih izvedenih dokazov tudi zanesljivo sklepala o obstoju odločilnih dejstev, ki so v konkretnem sporu pravno relevantna,
- na podlagi 67. člena ZPVPJN (po katerem mora Državna revizijska komisija pri svojem delu varovati osebne in tajne podatke ter podatke, označene kot poslovna skrivnost, in s temi podatki ravnati skladno s predpisi, ki urejajo njihovo varovanje) v predmetnem sklepu ni predstavila vsebine dokumenta z dne 12. 04. 2012, ki nosi oznako zaupno, pač pa je vanj vpogledala in njegovo vsebino upoštevala pri odločanju v konkretni zadevi,
- glede dokaznega predloga, v katerem vlagatelj (v četrtem odstavku na strani "8 od 36") "[v] zvezi z navedenimi zavezujočimi bančnimi izjavami" predlaga zaslišanje nekaterih predstavnikov banke, ki je dokument z dne 30. 01. 2012 izdala, ugotavlja, da v njem vlagatelj ni navedel, o čem naj bi omenjeni predstavniki banke pričali, kot to zahteva 236. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), ki se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN). Iz dostavka "[v] zvezi z navedenimi zavezujočimi bančnimi izjavami" namreč ni razvidno, o čem naj bi v zvezi z zavezujočimi bančnimi izjavami predstavniki banke pričali. Tudi sicer pa bi bilo potrebno izvedbo omenjenih dokaznih predlogov (dokazov) kot nepotrebno zavrniti, saj je Državna revizijska komisija na podlagi izvedenih dokaznih predlogov (dokazov) v konkretnem primeru zanesljivo sklepala o obstoju odločilnih dejstev,
- je izvedbo dokaznega predloga "sklep naročnika z dne 06.04.2012 o ugoditvi zahtevku za revizijo" kot nepotrebno zavrnila, saj je na podlagi izvedenih dokazov zanesljivo sklepala o obstoju odločilnih dejstev, prav tako pa dejstva, ki naj se z njim ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna,
- iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, tistih dejstev in tistih dokazov vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki po vsebini predstavljajo nova dejstva in nove dokaze v smislu (prekluzije iz) petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni obravnavala oziroma izvedla. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni dokazal, da novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani "6 od 14"), da "dejstva in teh listin", iz katerih izhaja podaljšanje veljavnosti dokumenta z dne 30. 01. 2012, naročnik "očitno pri svoji odločitvi ni upošteval pa bi jih vsekakor moral", Državna revizijska komisija opozarja, da je že v več svojih dosedanjih odločitvah zapisala, da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari (ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila) vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb. V trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb je bil v dokumentu z dne 30. 01. 2012 jasno zapisan rok njegove veljavnosti "do vključno 30.04.2012", omenjenega dejstva pa listine, na katere se sklicuje vlagatelj, ne morejo spremeniti. Dopustiti ravnanje vlagatelja, v posledici katerega bi po poteku roka za prejem oziroma predložitev ponudb nepopolna ponudba konvalidirala v popolno, bi pomenilo dopustiti ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZJN-2, zlasti še s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Glede na navedeno je tudi smiselno razumeti zatrjevanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 16), da iz razloga, ker "ne bi bilo dopustno", "tudi ni upošteval dopisa vlagatelja, s katerim je naročniku predložil pojasnilo banke, da jo predložene izjave zavezujejo tudi po 30.04.2012".

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani "9 od 36") podrejeno še navaja, da bi tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je s predloženimi zavezujočimi izjavami banke karkoli narobe, to v najslabšem primeru lahko pomenilo zgolj formalno nepopolnost vlagateljeve ponudbe, naročnik pa je bil vlagatelju dolžan v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 dopustiti in omogočiti dopolnitev njegove ponudbe.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da je pojem formalno nepopolne ponudbe, kot izhaja iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, treba razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti zato lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije, oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Glede na dejstvo, da je dokument z dne 30. 01. 2012 v vlagateljevi ponudbi predložen (upoštevaje tudi pregradni karton, za katerim se nahaja) z namenom izkazovanja naročnikove zahteve glede finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (kot izhaja iz točke 12 Navodil ponudnikom), in sicer v delu zahteve, ki se glasi "po vsebini podoben obrazec, s katerim banka potrdi, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z obrazcem iz razpisa", vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagateljeve ponudbe v omenjenem delu (saj ne gre za nejasnost, nepopolnost ali odsotnost ponudbenih dokumentov) tudi ni mogoče označiti za formalno nepopolno, ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2. V dokumentu z dne 30. 01. 2012 je namreč jasno zapisan rok njegove veljavnosti "do vključno 30.04.2012".

Ker vlagatelj ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo označil za nepopolno in jo iz razlogov, ki so bili obrazloženi doslej, izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2, Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno tudi iz razloga, kar naj vlagatelj v njej ne bi predložil preostalih dveh s strani banke podpisanih in žigosanih obrazcev bančnih garancij (obrazca "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za fiksne inštalacije" oziroma obrazca "Bančna garancija za odpravo napak v garancijskem roku za naprave"), saj to ne bi moglo vplivati na izid postopka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi več kršitev naročnika, ki se navezujejo na ugotavljanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju (skladno s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov) pristopila k vsebinski (meritorni) obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje enake oziroma istovrstne kršitve naročnika v povezavi z izbrano ponudbo (to je v podtočki "II.2 Očitne računske napake" in podtočki "III.9 Odprava računske napake"). V preostalih delih (v katerih vlagatelj ne zatrjuje enakih oziroma istovrstnih kršitev naročnika v povezavi z izbrano ponudbo) Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo ni vsebinsko (meritorno) obravnavala.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna tudi iz razloga, ker so v njej "očitne računske napake (najmanj v postavki 4.1.12 in postavki 4.3.07, kjer je ponudnik napačno zmnožil ceno na enoto s količino" (drugi odstavek na strani 3 odločitve o oddaji naročila). Naročnik je ob tem zapisal tudi, da bi omenjeno pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe sicer lahko odpravil v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, vendar pa odprava (očitnih) računskih napak v konkretnem primeru ni smiselna in potrebna, ker je bilo potrebno vlagateljevo ponudbo iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila izločiti iz razlogov, ki so bili v tej odločitvi Državne revizijske komisije predstavljeni že doslej.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v podtočki "II.2 Očitne računske napake") zatrjuje, da naročnik v zvezi s popravo očitnih računskih napak sodelujočih ponudnikov ni obravnaval enakopravno, saj je izbranega ponudnika z dopisom obvestil o ugotovljenih "očitnih računskih pomotah", pa tudi o tem, da je te napake v ponudbi izbranega ponudnika odpravil že sam, vlagatelj pa tovrstnega obvestila s strani naročnika ni nikdar prejel.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem, povzetim v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). V konkretnem primeru je namreč potrebno izhajati iz različnega dejanskega stanja in razlikovati med položajem vlagatelja (katerega ponudbo je naročnik označil za nepopolno) ter položajem izbranega ponudnika (katerega ponudbe naročnik ni označil za nepopolno, temveč je v navezavi nanjo ugotovil le računske napake, ki jih je odpravil). Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 res določa, da sme (ne glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-2) izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar pa gre navedeno določbo razumeti v navezavi na konkretno dejansko stanje: tudi v primeru, če bi naročnik ob pisnem soglasju vlagatelja popravil očitne računske napake, ki jih je odkril pri pregledu (in ocenjevanju) njegove ponudbe, ta kljub temu ne bi bila označena za popolno. Drugače je s ponudbo izbranega ponudnika. Ta bi bila (in tudi je bila) po ustrezni odpravi (očitnih) računskih napak s strani naročnika označena za popolno. Upoštevaje navedeno naročnik s predstavljenim ravnanjem ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj
- je zagotovil, da med vlagateljem in izbranim ponudnikom v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) glede navedenega elementa (v primeru postopka po tretjem odstavku 78. člena ZJN-2) ni bilo nedopustnega razlikovanja,
- (ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja) ni ustvarjal okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo vlagatelja (v razmerju do izbranega ponudnika), diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja vlagatelj, ali drugo diskriminacijo.

V zahtevku za revizijo (v podtočki "III.9 Odprava računske napake") vlagatelj še zatrjuje, da dejstvo, da izbrani ponudnik ni seštel vseh postavk v popisu materiala in predračunu stroškov, ki bi jih moral, ne predstavlja očitne računske napake v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, temveč ravnanje naročnika v zvezi s tem pomeni kršitev določb ZJN-2, ki prepoveduje spreminjanje in/ali dopolnjevanje ponudbene cene, obenem pa je pokazatelj neenakopravnega obravnavanja izbranega ponudnika in vlagatelja. Ravnanje izbranega ponudnika, ki ni izpolnil vseh postavk v popisu materiala in stroškov, po zatrjevanju vlagatelja pomeni tudi kršitev naročnikove zahteve razpisne dokumentacije v točki "2. Jezik, oblika in veljavnost ponudbe, stran 3".

Kot izhaja iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 sme (ne glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-2) izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju njegove ponudbe, pri tem pa se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za to, da sploh lahko govorimo o dopustni spremembi ponudbene cene, je torej obstoj računske napake, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih pa o računski napaki lahko govorimo le v primeru napak pri osnovnih računskih operacijah, na primer množenju, seštevanju, deljenju in podobno.

Ob vpogledu v dokument številka JN 17/2011, z dne 12. 04. 2012, poimenovan "Obvestilo o odpravi računske napake" (v nadaljevanju: obvestilo o odpravi računske napake), s katerim je naročnik izbranega ponudnika obvestil o tem, da je popravil računske napake v njegovi ponudbi, je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz njega jasno izhaja, da je šlo v ponudbi izbranega ponudnika pri (vseh treh) postavkah, ki izhajajo iz tabele na prvi strani obvestila o odpravi računske napake, za napake pri množenju količine in cene na enoto (v EUR), ki je v posledici privedla do napačnega zmnožka. Takšen zaključek potrjuje tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V konkretnem primeru gre tako za napako pri osnovnih računskih operacijah (pri množenju), torej za očitne računske napake, pri popravi katerih se količina in cena na enoto nista spreminjali. Prav tako je naročnik (v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2) omenjene očitne računske napake popravil ob pisnem soglasju izbranega ponudnika, saj je izbrani ponudnik v svojem dopisu z dne 16. 04. 2012, poimenovanem "Odprava računskih napak JN 17/2011", zapisal, da soglaša "z odpravo računske napake", pri čemer je omenjeni dopis z vrvico zvezal s fotokopijo naročnikovega obvestila o odpravi računske napake. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem, s katerim je v izpostavljenem delu ponudbe izbranega ponudnika popravil očitne računske napake v treh postavkah, kršil določbe ZJN-2 (zlasti določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, oziroma določbo 9. člena ZJN-2 - načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

Iz obvestila o odpravi računske napake nadalje jasno izhaja, da je šlo v ponudbi izbranega ponudnika v poglavju "A: OPREMA IN STORITVE ZA CNS" za to, da posamezne postavke niso bile seštete po posameznih podpoglavjih od 1 do 4 (oziroma je šlo, kot je v omenjenem obvestilu o odpravi računske napake zapisal naročnik, za to, da v izpostavljenih podpoglavjih "ni sešteta vsota vseh posameznih ponujenih postavk"), ne pa za to, da izbrani ponudnik v ponudbi ni ponudil vseh zahtevanih postavk. Postavke, ki so bile v ponudbi izbranega ponudnika v podpoglavjih od 1 do 4 poglavja "A: OPREMA IN STORITVE ZA CNS" ponujene, zgolj niso bile seštete po posameznih podpoglavjih. Smiselno zelo podobno v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 21) pojasnjuje tudi naročnik, ko zapiše, da "izbrani ponudnik ni vpisal določenih vmesnih seštevkov podpostavk, ki pa jih je upošteval pri končnem izračunu", takšen zaključek pa potrjuje tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni izpolnil oziroma ponudil vseh postavk v popisu materiala in stroškov, niti, da je s tem kršil naročnikove zahteve razpisne dokumentacije v točki "2. Jezik, oblika in veljavnost ponudbe, stran 3". V izpostavljenem delu Navodil ponudnikom je namreč naročnik določil, da bo ponudnika izločil iz nadaljnjega obravnavanja le v primeru, če ponudnik "ne ponudi vseh zahtevanih storitev (prazna mesta v tehničnih specifikacijah ali oznaka v tehničnih specifikacijah, ki kaže na to, da ponudnik določene storitve ne ponuja) ali so ponujene storitve neustrezne", v konkretnem primeru pa so v ponudbi izbranega ponudnika v podpoglavjih od 1 do 4 poglavja "A: OPREMA IN STORITVE ZA CNS" prazna zgolj mesta, namenjena seštevku postavk, poimenovana "Skupaj", ne pa mesta, ki bi kazala na to, da izbrani ponudnik določenih storitev ne ponuja. Omenjena prazna mesta, namenjena seštevku postavk, poimenovana "Skupaj", zato v konkretnem primeru predstavljajo zgolj nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, zaradi katere ponudba izbranega ponudnika ni formalno nepopolna. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena namreč na podlagi 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba ni formalno nepopolna.

V posledici navedenega iz obvestila o odpravi računske napake tako jasno izhaja tudi, da je šlo v ponudbi izbranega ponudnika v poglavju "A: OPREMA IN STORITVE ZA CNS" glede posameznih postavk, ki niso bile pravilno seštete po posameznih podpoglavjih od 1 do 4, nadalje dejansko za napako pri seštevanju posameznih ponujenih postavk omenjenega poglavja, ki je v posledici privedla do napačnega zmnožka poglavja "A: OPREMA IN STORITVE ZA CNS". Takšen zaključek potrjuje tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V konkretnem primeru gre tako za napako pri osnovnih računskih operacijah (pri seštevanju posameznih ponujenih postavk omenjenega poglavja), torej za očitne računske napake, pri popravi katerih se količina in cena na enoto nista spreminjali. Prav tako je naročnik (v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2) omenjene očitne računske napake popravil ob pisnem soglasju izbranega ponudnika, saj je izbrani ponudnik v svojem dopisu z dne 16. 04. 2012, poimenovanem "Odprava računskih napak JN 17/2011", zapisal, da soglaša "z odpravo računske napake", pri čemer je omenjeni dopis z vrvico zvezal s fotokopijo naročnikovega obvestila o odpravi računske napake. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je naročnik s svojim ravnanjem, s katerim je v izpostavljenem delu ponudbe izbranega ponudnika popravil očitne računske napake pri seštevanju posameznih ponujenih postavk po posameznih podpoglavjih od 1 do 4 poglavja "A: OPREMA IN STORITVE ZA CNS", kršil določbe ZJN-2 (zlasti določbo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 oziroma določbo 9. člena ZJN-2 - načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

Ob vsem doslej navedenem pa Državna revizijska komisija še pripominja, da vlagatelj v nekaterih svojih zatrjevanjih prihaja sam s seboj v nasprotje. V zahtevku za revizijo tako meni, da je naročnik njegovo ponudbo "popolnoma neupravičeno in neutemeljeno ocenil kot nepopolno" in jo "na podlagi 1. odst. 80. čl. ZJN-2 izločil iz vsebinskega obravnavanja" (zadnji odstavek na strani "3 od 36" zahtevka za revizijo), obenem pa v pravovarstvenem predlogu predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani "4 od 14") pa zatrjuje, da "[n]aročnikova navedba, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ni resnična. Naročnik nikdar ni sprejel nikakršne tovrstne odločitve".

V navezavi na vlagateljevo zatrjevanje, da naročnik javnega naročila ne more oddati (izbranemu) ponudniku, čigar ponudba več ne velja, pa Državna revizijska komisija še pripominja, da se v spisu odstopljene dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila nahaja dokument izbranega ponudnika z dne 30. 04. 2012, poimenovan "PODALJšANJE VELJAVNOSTI PONUDBE šTEVILKA 120056-S-E", iz katerega (v prilogi) med drugim izhaja, da izbrani ponudnik podaljšuje veljavnost svoje ponudbe. Prav tako je na kuverti, s katero je omenjeni dokument (s prilogami) spet, nad podpisom zapisano "prejeto 30.4.12".

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 04. 2012 kot neutemeljen zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške (pred)revizijskega postopka.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če zahtevek za revizijo ni utemeljen (razen v primeru iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN), mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (prvi stavek četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, oziroma v vlogi z dne 14. 05. 2012, predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške revizijskega postopka (omenjeni predlog izbranega ponudnika je po vsebini razumeti na način, da želi, da mu naročnik povrne stroške postopka pravnega varstva).

Izbrani ponudnik se ima (skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN) pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo pooblaščenca, ki je odvetnik; v zvezi s tem primerjati drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), zahteva pa lahko tudi povrnitev potrebnih stroškov odvetniških storitev (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je izbrani ponudnik upravičen zgolj do povrnitve potrebnih in ne vsakršnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, izbranemu ponudniku povrniti vlagatelj (ne pa naročnik), izbrani ponudnik pa v svoji vlogi z dne 14. 05. 2012 predlaga, da mu stroške (pred)revizijskega postopka povrne naročnik (ne pa vlagatelj), je potrebno predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrniti že iz omenjenega razloga. Tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo oziroma v vlogi z dne 14. 05. 2012 predlagal, da Državna revizijska komisija odloči, da mu je stroške postopka pravnega varstva dolžan povrniti vlagatelj, pa bi Državna revizijska komisija stroškov, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, izbranemu ponudniku v konkretnem primeru ne priznala za potrebne stroške (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), saj prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Predlog izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva bi torej Državna revizijska komisija (na podlagi 70. člena ZPVPJN) tudi v tem primeru kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 19. 06. 2012


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- KEMIJSKI INšTITUT, Hajdrihova ulica 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Pirnat-Kovačič-škofič, o. p., d. o. o., Jakšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- ODVETNIšKA PISARNA MUŽINA IN PARTNERJI, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu