018-125/2012 Dars, d.d.

Številka: 018-125/2012-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili vlagatelji Tenzor, d.o.o., Mariborska cesta 13, Ptuj, ki ga zastopa odvetnik Matej Pirih, Ulica heroja šlandra 11, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), Javna razsvetljava, d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) ter Technix, d.o.o., Bevkova 40, Kamnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., štefanova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.6.2012

ODLOČILA

1. Revizijski zahtevki prvega vlagatelja z dne 28.3.2012, drugega vlagatelja z dne 6.4.2012 in tretjega vlagatelja z dne 6.4.2012 se obravnavajo skupno.

2. Revizijskima zahtevkoma prvega vlagatelja z dne 28.3.2012 ter drugega vlagatelja z dne 6.4.2012 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta št. 402-25/12-RPP/BP-139 z dne 14.3.2012.

3. Revizijski zahtevek tretjega vlagatelja z dne 6.4.2012 se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 10.984,00 EZR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 10.960,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

6. Zahteva tretjega vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

7. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o ponovljenem delu postopka oddaje javnega naročila "Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke", ki je bil razveljavljen z 2. točko izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.5.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN9833/2011 z dne 31.8.2011, ter v Uradnem listu EU, in sicer pod objavo št. 2011/S 168-277243 z dne 2.9.2011.

Dne 14.3.2012 je naročnik izdal dokument 402-25/12-RPP/BP-139, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se javno naročilo v predmetnem postopku ne odda. Naročnik v dokumentu navaja tudi, da bo za oddajo javnega naročila izvedel nov postopek. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje, da so vse štiri prejete ponudbe nepopolne. Ponudbi prvega in drugega vlagatelja sta bili tako ocenjeni kot neprimerni, ker sta navedena ponudnika v ponudbenem predračunu navedla vednost zadnje postavke 0,00 EUR, kar je v nasprotju z zahtevo iz podčlena 14.4 Navodil. V ponudbah prvega in drugega vlagatelja so bila podana tudi druga neskladja in formalne pomanjkljivosti, v zvezi s katerimi bi bilo ponudnika mogoče pozvati k dopolnitvi in pojasnilu njunih ponudb, česar pa naročnik ni storil, saj dopolnitvi in pojasnili ne bi mogli vplivati na oceno o neprimernosti ponudb prvega in drugega vlagatelja. Tretjega vlagatelja je naročnik pozval k pojasnitvi ponudbe in odpravi formalnih pomanjkljivosti, a je prejeto dopolnitev ocenil kot neustrezno, ponudbo tretjega vlagatelja pa posledično za neprimerno.

Prvi in drugi vlagatelj sta z vlogama z dne 20.3.2012 (prvi vlagatelj) ter z dne 27.3.2012 (drugi vlagatelj) na naročnika naslovila zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Enako zahtevo je na naročnika dne 26.3.2012 naslovila tudi družba Zarja Elektronika, d.o.o., ki je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastopala v skupni ponudbi s tretjim vlagateljem. Vse vložene zahteve je naročnik z dokumenti z dne 26.3.2012, 27.3.2012 ter 3.4.2012 zavrgel.

Prvi vlagatelj je dne 28.3.2012 na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Prvi vlagatelj nasprotuje stališčem naročnika, na podlagi katerih je ta njegovo ponudbo označil za neprimerno. Prvi vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje da se predmetno javno naročilo izvaja na podlagi predhodno opravljenih projektov in popisov potrebne opreme, naročnik pa je v razpisno dokumentacijo vpisal ves material in delo, ki so potrebni za izvedbo javnega naročila (naročnik namreč zahteva, da se oprema izvede v skladu s projektom). Zato je logična in smiselna naročnikova zahteva, da mora biti vsaka pozicija del opisana v predračunu in da nobena od enotnih cen ne more biti enaka 0. Zadnja (sporna) postavka predračuna pa zajema dodatno opremo in dodatne storitve, ki so po mnenju ponudnikov potrebne za popolno izvedbo in funkcionalnost video nadzorne in detekcijske opreme. V kolikor ponudnik oceni, da obstoji potreba po dodatni opremi in storitvah, mora svoji ponudbi priložiti tudi popis del. Zadnja postavka predračuna tako že po svojem bistvu ni del obvezne ponudbe oz. ponudbenega predračuna, temveč je v javno naročilo vključena iz razloga, ker ima ponudnik, kot potencialni izvajalec, pravico opozoriti na možnost obstoja dodatnih del ali na drugačno tehnološko rešitev, kar vse ima za posledico zvišanje cene na račun dodatnih del in opreme v skladu s 37. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). V kolikor ponudnik oceni, da s strani naročnika objavljen predračun vključuje vsa potrebna dela in opremo za funkcionalno izvedbo naročila, pa dodatna dela in oprema niso potrebni in ponudbe za navedeni sklop ponudnik ni dolžan podati. Javno naročilo daje ponudniku torej opcijsko pravico, da se po lastnem mnenju odloči, ali bo v ponudbo vključil dodatna dela in opremo ali ne. Prvi vlagatelj je bil mnenja, da s strani naročnika zajeti predračun zajema vse postavke, ki so potrebne za popolno izvedbo in funkcionalnost nadzorne in detekcijske opreme, zato ni dal ponudbe za vrednost zadnje postavke glede dodatnih del - menil je namreč, da ta dela bodisi niso potrebna bodisi ne bodo nastopila. Prvi vlagatelj navedene postavke ni mogel izbrisati iz ponudbe, ker je bil predračun sestavni del elektronsko pripravljenega obrazca, ki ga je prejel od naročnika in v katerem brisanje predračunskih postavk ni bilo možno. Elektronskega obrazca ni mogoče izpolniti na način, da se vrednost 0 izbriše in se pusti prazno okence brez vrednosti, ker aplikacija tega ne omogoča. Ker prvi vlagatelj ni podal ponudbe za dodatna dela, tudi cene teh ni mogel navesti in je zato normalno, da vrednost del, ki niso predmet ponudbe, ne more biti drugačna od 0 (nič). Naročnikova zahteva, da bi moral prvi vlagatelj pri obravnavani postavki navesti vrednost, ki ni enaka 0, je nelogična in glede na razpis pomeni napačno, neživljenjsko ter ozko - birokratsko tolmačenje pogojev in pravil javnega naročila. Po sklepanju naročnika bi prvi vlagatelj namreč moral obvezno ponuditi dodatno delo, ga specificirati ter navesti vrednost takšnega dela v višini, ki ni enaka 0 EUR. To pa je v direktnem nasprotju z določili razpisne dokumentacije, ki navedeno postavko predračuna določajo kot pogojno ter odločitev o njej prepuščajo ponudniku. Glede na navedeno prvi vlagatelj zahteva, da naročnik izvede odprti postopek oddaje javnega naročila, prvega vlagatelja pozove na dopolnitev oziroma pojasnilo ponudbe in ga izbere kot najugodnejšega ponudnika (smiselno prvi vlagatelj torej zahteva razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila). Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Drugi vlagatelj je svoj revizijski zahtevek vložil dne 6.4.2012. V njem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo napačno označil za neprimerno in s tem nepopolno - ne/primernost ponudbe se namreč nanaša na vprašanje izpolnjevanja pogojev glede predmeta javnega naročila (ustreznosti oz. neustreznosti ponudbe v tehničnem smislu), česar pa naročnik pri drugem vlagatelju (in ostalih ponudnikih) ni preverjal. Drugi vlagatelj dalje izpostavlja, da je ponudbeni predračun izpolnil skladno z vsemi zahtevami in je navedel cene pri vseh pozicijah, kjer je bilo to zahtevano. Drugačna naročnikova ugotovitev je napačna in nezakonita. Naročnik se napačno sklicuje na navodilo iz točke 14.4., v katerem je navedeno, da mora ponudnik za dela od točke 1.1.1 do točke 1.1.4 predračuna navesti enotne cene, pri čemer nobena od teh cen ne sme biti enaka 0. To navodilo je drugi vlagatelj namreč v celoti izpolnil. Hkrati pa je naročnik očitno spregledal dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji podal posebna navodila (v nivoju 1, postavka 8 predračuna, označeno kot Ostalo), ki se nanašajo na dodatna dela in storitve, ki so po mnenju izvajalca potrebna za popolno izvedbo in funkcionalnost video nadzorne in detekcijske opreme. Glede na navedeno navodilo je moral vsak posamezni ponudnik oceniti, ali je po njegovem mnenju potrebna dodatna oprema in delo, v kolikor je tako ocenil, pa je moral navesti tudi vrednost te dodatne opreme. Ker je drugi vlagatelj ocenil, da dodatna oprema za izvedbo javnega naročila ni potrebna in je ta zajeta v vseh ostalih postavkah predračuna, je v tem delu navedel ceno 0,00 EUR. Drugi vlagatelj ne more navajati vrednosti opreme, ki je dejansko ne bo vgrajeval oz. je ponujal. S tem je v celoti sledil vsem naročnikovim navodilom iz razpisne dokumentacije, naročnikova ocena o tem, da je predračun izpolnjen napačno, pa je nepravilna in nezakonita. V posledici takšne (napačne) odločitve naročnika, so nezakonita in napačna tudi nadaljnja naročnikova ravnanja v postopku - naročnik bi drugega vlagatelja namreč moral pozvati k dopustnim pojasnilom in dopolnitvam njegove ponudbe. Drugi vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik ponudnike obravnaval neenakopravno in diskriminatorno - nekatere od njih je namreč pozival k dopolnitvam in pojasnilom, drugi vlagatelj pa takšnih pozivov ni bil deležen. Drugi vlagatelj dodaja tudi, da zakonski pogoji za izvedbo postopka s pogajanji, kot ga napoveduje naročnik, niso izpolnjeni. Drugi vlagatelj posledično zahteva, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se izpodbijana odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi. Drugi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Svoj revizijski zahtevek je dne 6.4.2012 vložil tudi tretji vlagatelj. V njem zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o nepopolnosti vseh prejetih ponudb napačna in v neskladju z razpisno dokumentacijo postopka, objavo naročila, kot tudi z veljavno zakonodajo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, naj iz sporazuma o predložitvi skupne ponudbe, ki je bil sklenjen med tretjim vlagateljem ter družbo Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, kot vodilnim partnerjem, ne bi izhajal prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupini izvajalcev do naročnika za izvedbo pogodbenih del, prav tako naj iz sporazuma ne bi bil razviden dogovor o predstavniku izvajalca v obrazcih pogodb za izvedbo in vzdrževanje sistema, ki je predmet javnega naročila. Naročnik je ponudbo tretjega vlagatelja označil za formalno nepopolno in je tretjega vlagatelja pozval k njeni dopolnitvi. Tretji vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da je bil rok za oddajo ponudbe v predmetnem postopku večkrat prestavljen, zaradi česar je vsakič pripravil novo različico sporazuma o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila. Nazadnje je v celoti ustrezno različico sporazuma pripravil dne 19.12.2011, vendar je v ponudbi pomotoma predložil istega dne sestavljeno prejšnjo različico, ki je bila po naročnikovem mnenju nepopolna. Tretji vlagatelj izpostavlja, da ga je naročnik eksplicitno pozval k dopolnitvi sporazuma o predložitvi skupne ponudbe in ne k predložitvi sporazuma, ki bi bil po naročnikovem mnenju skladen z razpisno dokumentacijo. Tretji vlagatelj je naročnikov poziv razumel kot zahtevo, da mora pripraviti aneks k sporazumu, to pa je tudi storil, s čemer je dosledno spoštoval naročnikovo zahtevo. Naročnikov poziv po mnenju tretjega vlagatelja sicer ni bil jasen in nedvoumen, kot bi moral biti, tretji vlagatelj pa zato, ker se je nanj zanesel, ne more trpeti škodljivih posledic. Tretji vlagatelj poleg tega poudarja, da pomanjkljivost, ki se mu očita, v nobenem primeru ni bistvena in takšne narave, da bi terjala izločitev njegove ponudbe. Po mnenju tretjega vlagatelja ta namreč brez dvoma sodi v definicijo nebistvene formalne pomanjkljivosti, zlasti zaradi dejstva, da je naročnik posebej navedel zahtevo po predložitvi aktov o neomejeni solidarni odgovornosti, kot striktno zavezo, šele ob podpisu pogodbe. Iz celotne ponudbene dokumentacije tretjega vlagatelja pa je jasno razbrati, da sta partnerja do naročnika prevzela neomejeno solidarno odgovornost, kar sta nenazadnje potrdila tudi z zakonito dopolnitvijo njune ponudbe s predložitvijo aneksa št. 1 ter s sprejemom vseh pogojev iz razpisne dokumentacije. V nadaljevanju revizijskega zahtevka tretji vlagatelj zatrjuje še druge kršitve naročnika v postopku. Tako izpostavlja, da je ta vse ponudbe okvalificiral napačno in v neskladju z določili veljavne zakonodaje, s čemer je skušal zlorabiti zakon in izvesti postopek s pogajanji brez predhodne izjave, ne da bi bili za to podani zakonski pogoji. Tretji vlagatelj ob tem ponovno izraža prepričanje, da je sam oddal popolno ponudbo, ki bi jo naročnik tudi moral izbrati. Ob tem tretji vlagatelj poudarja še, da je naročnik z izbiro postopka s pogajanji kršil četrti odstavek 80. člena ZJN-2, kar se sankcionira po 14. točki prvega odstavka 109. člena ZJN-2. Naročnik je namreč zavrnil vse ponudbe in sprejel sklep o izvedbi novega postopka javnega naročanja (postopka s pogajanji brez predhodne objave) za isti predmet javnega naročila, pri čemer se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Glede na navedeno tretji vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ter kot najugodnejšo izbere ponudbo tretjega vlagatelja. Tretji vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s sklepom z dne 11.4.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej izpostavlja, da ne more razbrati, kaj želi tretji vlagatelj s svojim zahtevkom, kot ga je oblikoval, sploh doseči. V zvezi z ne/ustreznostjo ponudbenega predračuna v ponudbi prvega vlagatelja naročnik pojasnjuje, da so bili ponudniki v okviru svojih ponudb dolžni predložiti tudi ponudbene predračune. S tem v zvezi je naročnik določil, da nobena od enotnih cen ne sme biti enaka 0. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel nobenih izjem glede te določbe niti ni dopuščal njenih drugačnih razlag. Navedeno priznava tudi prvi vlagatelj sam, ko navaja, da sporne postavke ni mogel izbrisati iz predračuna. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da se predstavljena zahteva nesporno in nedvoumno nanaša tudi na zadnjo postavko ponudbenega predračuna - postavko "Ostalo". Ob tem naročnik ugotavlja, da je prvi vlagatelj omenjeno postavko izpolnil v neskladju z naročnikovo eksplicitno zahtevo, in sicer je pri njej navedel ceno 0. S tem je kršil določilo podčlena 14.5 Navodil, zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo označil za neprimerno, saj ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Po naročnikovem mnenju je, glede na določila 20. točke 2. člena ZJN-2, takšna označba ponudbe prvega vlagatelja pravilna. Da bi bilo ponudbo prvega vlagatelja mogoče šteti za popolno, bi ta morala v celoti izpolnjevati pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, in sicer tudi glede izpolnitve vseh postavk predračuna (tudi postavke "Ostalo"). Če bi naročnik sprejel stališče prvega vlagatelja glede opcijske pravice vključitve dodatnih del in storitev v ponudbo, bi s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov - v predmetnem postopku je namreč prejel tudi ponudbo drugega ponudnika, ki je v ponudbenem predračunu izpolnil vse postavke, tudi postavko "Ostalo". Naročnik se strinja, da je navedeno postavko zapisal nekoliko nerodno in nenatančno, vendar pa z njenim vnosom v predračun ponudnikom gotovo ni omogočil opcijske pravice oz. možnosti podaje variantnih ponudb, kot to zatrjuje prvi vlagatelj. Četudi je obravnavana zahteva razpisne dokumentacije za vlagatelja nelogična in neživljenjska, je navedeni očitek vlagatelja prepozen (25. člen ZPVPJN). Naročnik te zahteve v fazi ocenjevanja ponudb ni smel oziroma mogel spregledati, saj bi s tem ravnal v nasprotju z lastnimi razpisnimi pogoji. Naročnik pojasnjuje še, da je prvemu vlagatelju pravočasno izdal zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

O revizijskem zahtevku drugega vlagatelja je naročnik odločil s sklepom z dne 20.4.2012, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da so bili ponudniki v okviru svojih ponudb dolžni predložiti tudi ponudbene predračune. S tem v zvezi je naročnik določil, da nobena od enotnih cen ne sme biti enaka 0, pri čemer izjem glede te določbe ni dopuščal. Ne glede na to je drugi vlagatelj postavko "Ostalo" izpolnil v neskladju z naročnikovimi zahtevami, saj je kot vrednost te navedel vrednost "0,00 EUR". Pri tem drugi vlagatelj sam navaja, da je dodatna oprema, ki bi jo bil dolžan prikazati v tej postavki, zajeta v ostalih postavkah predračuna. Zato tudi ni utemeljena navedba drugega vlagatelja, po kateri naj bi ocenil, da dodatna oprema za izvedbo javnega naročila ni potrebna, če pa sam navaja, da je ta zajeta v vseh ostalih postavkah predračuna in je torej potrebna. V kolikor bi ponudniki, kot je to storil drugi vlagatelj, dodatno opremo zajeli v ostalih postavkah predračuna, naročnik vrednosti predračunskih postavk med seboj ne bi mogel primerjati. Naročnik dalje izpostavlja, da so bili ponudniki dolžni skrbno pregledati razpisno dokumentacijo in izpolniti vse njene zahteve. Postavka "Ostalo" v razmerju do preostalega ponudbenega predračuna ne predstavlja nikakršne izjeme in zanjo velja povsem enako pravilo glede izpolnjevanja, kot velja za ostale postavke. Glede na navedeno, naročnik ponovno izpostavlja pravilnost svoje ugotovitve o neprimernosti ponudbe drugega vlagatelja. V kolikor naročnik ponudbe drugega vlagatelja ne bi označil za neprimerno, bi s tem ravnal v nasprotju z lastnimi razpisnimi pogoji. Ker s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja niso utemeljene, posledično ni mogoče slediti tudi navedbam slednjega o naročnikovi dolžnosti pozivanja drugega vlagatelja k dopolnitvi oz. pojasnitvi njegove ponudbe. Tudi revizijskim navedbam drugega vlagatelja o neenakopravnem obravnavanju ponudnikov v postopku naročnik ni sledil. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da nobenega od ponudnikov, katerih ponudbe je označil za neprimerne, ni pozival k dopolnjevanju in pojasnjevanju ponudbe. Dopustne dopolnitve je bil deležen le ponudnik, katerega ponudba je bila prvotno ocenjena kot formalno nepopolna, vendar pa tudi ta svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil. Naročnik ob tem kot neutemeljene zavrača tudi navedbe, da je prispele ponudbe označil kot neprimerne zgolj zato, da bi lahko izvedel postopek s pogajanji. Naročnik ravno tako poudarja, da je v obrazložitvi napadenega sklepa ponudnikom pojasnil pogoje za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, pri čemer meni, da so navedeni pogoji izpolnjeni, saj je vse prejete ponudbe označil za neprimerne. Ob tem pa naročnik izpostavlja, da odločitve o vrsti postopka, na podlagi katerega bo oddal predmetno javno naročilo, še ni sprejel, zato so s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja brezpredmetne.

O revizijskem zahtevku tretjega vlagatelja je naročnik odločil s sklepom z dne 20.4.2012, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo tretjega vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja in izpostavlja, da je v razpisni dokumentaciji postavil jasne zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponudba, ki jo predloži skupina dveh ali več partnerjev. Nesporno je, da je tretji vlagatelj skupaj s partnerjem Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, oddal skupno ponudbo, v kateri je bil predložen tudi dogovor v smislu sporazuma o predložitvi skupne ponudbe. Naročnik je ob njegovem pregledu (poleg ostalega) ugotovil, da iz njega ne izhaja prevzem neomejene solidarne odgovornosti obeh partnerjev skupnega nastopa do naročnika, kot je bilo to izrecno zahtevano v razpisni dokumentaciji. Partnerja sta v okviru dogovora sicer dogovorila odgovornost za izvedbo vsak svojega dela, medtem ko prevzema neomejene solidarne odgovornosti obeh partnerjev v skupini do naročnika nista dogovorila. Navedeno pomanjkljivost je naročnik ocenil za formalno nepopolnost ponudbe tretjega vlagatelja, zato je tega pozval k dopolnitvi ponudbe. Tretji vlagatelj je naročniku v odgovor na njegov poziv posredoval Aneks št. 1 k dogovoru, ki v 4. členu določa zavezo obeh partnerjev o prevzemu neomejene solidarne odgovornosti za izvedbo del. Kot izhaja iz predloženega aneksa, pa je bil ta sklenjen dne 16.2.2012, v posledici česar je moral naročnik ugotoviti, da ponudba tretjega vlagatelja v trenutku oddaje ni izpolnjevala razpisnih pogojev, Ker je tretji vlagatelj dopolnitev svoje ponudbe datiral z dnem po roku za oddajo ponudb, je kršil tudi določilo podčlena 28.1 Navodil, ki med drugim določa, da mora dopolnitev ponudbe izkazovati stanje na dan, ki je določen kot skrajni rok za oddajo ponudbe. Namen dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je v naknadni predložitvi določenega dokazila, ki izkazuje, da je ponudnik do poteka roka za oddajo ponudb pogoj oz. zahtevo iz razpisne dokumentacije že izpolnjeval. V konkretnem primeru pa je tretji vlagatelj naročniku v postopku s predložitvijo Aneksa z dne 16.2.2012 nedvomno izkazal, da je naročnikovo zahtevo o prevzemu solidarne odgovornosti izpolnil šele po poteku roka za oddajo ponudb. V kolikor bi naročnik tako predloženi aneks upošteval, bi s tem kršil zakonska določila glede pravočasnosti ponudb, temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov ter določila lastne razpisne dokumentacije. Predloženi aneks namreč pomeni nedopustno spremembo ponudbe tretjega vlagatelja po poteku roka za oddajo ponudb. Naročnik zavrača tudi navedbo tretjega vlagatelja, da je izkaz in zavezo neomejene solidarne odgovornosti izrecno vezal kot pogoj ob podpisu pogodbe - takšno zavezo je naročnik namreč zahteval že v sporazumu o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila. Ne držijo tudi navedbe tretjega vlagatelja, da je naročnik že sam ugotovil, da so pomanjkljivosti predloženega dogovora nebistvene - tretjega vlagatelja v tem primeru namreč ne bi pozival k dopolnitvi ponudbe. Naročnik izpostavlja še, da je svoj poziv tretjemu vlagatelju oblikoval skladno z določili ZJN-2. V nadaljevanju sklepa se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb tretjega vlagatelja, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v postopku - tudi te označuje za neutemeljene. Naročnik tako zavrača navedbe o tem, da je prispele ponudbe označil kot neprimerne zgolj zato, da bi lahko izvedel postopek s pogajanji, izraža pa tudi mnenje, da so pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave izpolnjeni. Pri tem poudarja, da odločitve o izvedbi tega postopka še ni sprejel.

Prvi vlagatelj je dne 17.4.2012 na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku. Naročnik je na navedeno vlogo odgovoril z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 15.5.2012.

Drugi vlagatelj je dne 17.4.2012 na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo, v kateri se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku. Naročnik je na navedeno vlogo odgovoril z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 15.5.2012.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 16.4.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 25.4.2012 ter dne 11.5.2012.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru so prvi, drugi in tretji vlagatelj vložili revizijski zahtevek zoper ravnanja istega naročnika v istem (predmetnem) postopku oddaje javnega naročila. Zaradi pospešitve postopka je Državna revizijska komisija zato revizijske zahtevke vseh treh vlagateljev obravnavala skupaj in je o njih odločila z enotno odločitvijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Prvi in drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izpodbijata naročnikovo ugotovitev o neprimernosti njunih ponudb zaradi neustreznosti predloženega ponudbenega predračuna.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej v razdelku 14.4 Navodil ponudnikom določil:

"Ponudnik izpolni cene za vse pozicije Del opisane v Predračunu (Poglavje 6) za dela od točke 1.1.1 do točke 1.1.4 teh navodil. Pri tem nobena od enotnih cen ne sme biti enaka 0."

V točkah 1.1.1 do 1.1.4 Navodil ponudnikom je naročnik določil, da izvedba sistema za video nadzor (VNZ) in avtomatsko detekcijo prometa (ADP) v predoru Karavanke zajema:

"1.1.1 Izdelavo tehnološkega elaborata, ki vključuje vezalne sheme s konceptom sistema VNZ in ADP, v katerih je upoštevana tehnološka rešitev, kot jo je ponudnik podal v ponudbi;

1.1.2 Montažna dela za VNZ in ADP (dela v predoru, ki se izvajajo pod delno zaporo predora);

1.1.3 Dela, potrebna za vzpostavitev funkcionalnosti in testiranje sistema VNZ in ADP ter demontaža starega sistema;

1.1.4 Testno delovanje sistema VNZ in ADP;

Podrobnejši opis Del iz podčlenov 1.1.1 - 1.1.4 teh Navodil je razviden iz Poglavja 6 (Ponudbeni predračun) in Poglavja 9 (Načrti) razpisne dokumentacije.

Ponudniki so pozvani, da predložijo ponudbo za celotno razpisano javno naročilo."

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre dalje ugotoviti, da je naročnik v okviru Predračuna (poglavje 6) predvidel tudi postavko pod zaporedno št. 8, poimenovano kot "Ostalo". V zvezi navedeno postavko je v Predračunu podal naslednji opis:

"V primeru, da je po mnenju izvajalca potrebna dodatna oprema in storitve za popolno izvedbo in funkcionalnost video nadzorne in detekcijske opreme, kot je zahtevano v tehničnih specifikacijah, je potrebno strošek upoštevati v tej postavki (potrebno je priložiti tudi popis del)."

Med prvim oz. drugim vlagateljem ter naročnikom je nesporno (to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo), da ponudbena predračuna, kot sta bila predložena v okviru ponudb prvega in drugega vlagatelja, pod postavko "Ostalo" izkazujeta ceno brez DDV, vrednost DDV ter ceno z DDV vse v višini "0,00 EUR".

Državna revizijska komisija prvemu in drugemu vlagatelju pritrjuje v njunem stališču, da je naročnik s predstavljenim opisom predračunske postavke "Ostalo" ponudnikom omogočil, da po svoji presoji poleg storitev in opreme, ki jih je naročnik izrecno zahteval v tehničnih specifikacijah, ponudijo dodatno opremo in storitve, ki so po njihovem mnenju potrebni za zagotovitev popolnosti izvedbe in funkcionalnosti video nadzorne in detekcijske opreme. V kolikor so ponudniki tako ocenili, da so dodatna oprema in storitve potrebni, so morali pod postavko "Ostalo" predložiti popis del ter navesti enotno ceno za to postavko. V kolikor pa ponudniki (kar velja tudi za prvega in drugega vlagatelja) postavke "Ostalo" v predračunu niso izpolnili (spreminjali), je potrebno šteti, da dodatne opreme in storitev niso ponudili (in posledično zanjo tudi ne navedli enotne cene) in ne, kot je to napačno štel naročnik, da so dodatno opremo in storitve ponudili po ceni 0,00 EUR. Med strankami je namreč nesporno, da ponudniki navedene postavke iz predračuna niso mogli izbrisati in so jo bili zato, tudi če dodatne opreme in storitev niso ponudili, primorani ohraniti v predračunu v obliki, kot jo je tam predvidel naročnik. Ob zapisanem se gre z drugim vlagateljem strinjati tudi, da postavka "Ostalo", kot je bila podana v ponudbenem predračunu, ne zajema del "od točke 1.1.1 do točke 1.1.4" Navodil ponudnikom, na katera se navezuje sporna zahteva iz točke 14.4. Navodil ponudnikom ("â?? nobena od enotnih cen ne sme biti enaka 0â??"). Postavka "Ostalo" namreč, kot že navedeno, obsega dodatno opremo in storitve, ki jih ponudniki (po svoji presoji) ocenjujejo za potrebne, ki pa jih naročnik ni predvidel v okviru tehničnih specifikacij javnega naročila niti jih ni podrobneje opisal v "â??Poglavju 6 (Ponudbeni predračun) in Poglavju 9 (Načrti) razpisne dokumentacijeâ??" (točka 1.1.4 Navodil ponudnikom). V povzetku zapisanega je potrebno ugotoviti, da v zvezi s postavko "Ostalo" niti iz ponudbenega predračuna prvega vlagatelja niti iz ponudbenega predračuna drugega vlagatelja neizpolnjevanje sporne zahteve iz točke 14.4. Navodil ponudnikom ne izhaja.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe prvega in drugega vlagatelja iz razloga, ki ga v izpodbijani odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila navaja naročnik (neustreznost ponudbenih predračunov v ponudbah navedenih ponudnikov v zvezi z vrednostno opredelitvijo postavke "Ostalo"), ni mogoče šteti za nepopolno. S tem povezane revizijske navedbe prvega in drugega vlagatelja so utemeljene. V zadevi posledično niso izkazani razlogi za izločitev ponudb prvega in drugega vlagatelja iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), izpodbijana naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila pa je nezakonita.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijskima zahtevkoma prvega vlagatelja z dne 28.3.2012 ter drugega vlagatelja z dne 6.4.2012 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta št. 402-25/12-RPP/BP-139 z dne 14.3.2012.

Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala revizijskih navedb prvega in drugega vlagatelja, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v postopku; obravnava teh navedb, ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev glede nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, na položaj prvega in drugega vlagatelja v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Tretji vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izpodbija naročnikovo ugotovitev o neprimernosti njegove ponudbe zaradi neustreznosti odprave njenih formalnih pomanjkljivosti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej v razdelku 5.2 Navodil ponudnikom določil:

"Skupna ponudba, ki jo predloži skupina dveh ali več Izvajalcev kot partnerjev, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
â??
b) Skupina izvajalcev mora v Ponudbi predložiti sporazum o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila, s katerim opredeli zlasti odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila ter prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupini izvajalcev do naročnika za izvedbo pogodbenih delâ??".

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je tretji vlagatelj oddal skupno ponudbo s partnerjem Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik.

Z vpogledom v skupno ponudbo tretjega vlagatelja in ponudnika Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, gre ugotoviti, da sta omenjena ponudnika v okviru svoje ponudbe med drugim predložila tudi Dogovor št. C-ZAR-00.KAR, ki ga gre šteti za njun sporazum o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo naročila. Z vpogledom v navedeni dokument gre ugotoviti, da iz njega med drugim izhaja, da "â??partnerja po tem dogovoru prevzemata enakovredno poslovno tveganje za pridobitev posla ter polno odgovornost za izvedbo vsak svojega dela, pri čemer se zavezujeta, da bosta vsa dela iz svojega obsega opravljala vestno in s potrebno strokovnostjo, v obojestransko korist ib brez oškodovanja poslovnih interesov druge dogovorne straniâ??". Iz dokumenta pa, kot je pravilno ugotovil tudi naročnik, ne izhaja prevzem neomejene solidarne odgovornosti obeh partnerjev v skupini izvajalcev (t.j. tretjega vlagatelja in družbe Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik) do naročnika za izvedbo pogodbenih del.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v njegovi ugotovitvi, da je bilo potrebno obravnavano ponudbo v posledici predstavljene pomanjkljivosti šteti za formalno nepopolno (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Navedene pomanjkljivosti namreč ni mogoče označiti za zgolj nebistveno (določilo o tem, da ponudniki, katerim je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti (solidarno) odgovarjajo za izvedbo prejetega naročila je zapisano tudi v četrtem odstavku 4. člena ZJN-2), na dejstvo pomanjkljivosti predložene ponudbe pa ravno tako ne morejo v ničemer vplivati argumenti tretjega vlagatelja, da je podpisal pooblastilo vodilnemu partnerju (Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik) za sklenitev pogodbe, da sta oba partnerja potrdila razpisno dokumentacijo in pogodbo ter vse njene zahteve ter da je naročnik predložitev zavezujočega pravnega akta o skupni izvedbi naročila zahteval tudi v točki 5.2.d) Navodil ponudnikom (tam vezano na podpis pogodbe).

V posledici ugotovljene nepopolnosti skupne ponudbe tretjega vlagatelja in družbe Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, je bil naročnik omenjena ponudnika upravičen in dolžan pozvati k dopolnitvi njune ponudbe (78. člen ZJN-2), kar je s pozivom z dne 14.2.2012 tudi storil. Z vpogledom v navedeni poziv gre ugotoviti, da je naročnik v svojem pozivu družbo Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik (kot vodilnega partnerja) pozval, da preloži "â??dopolnitev sporazuma o predložitvi skupne ponudbe za izvedbo javnega naročila, iz katere bo razviden prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupni izvajalcev do naročnika za izvedbo pogodbenih del skladno z zahtevo iz podčlena 5.2 (b) Navodilâ??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil takšen naročnikov poziv jasen in skladen z določili prvega odstavka 78. člena ZJN-2 ("V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveritiâ??") oz. da tretji vlagatelj nasprotnega s svojim revizijskim zahtevkov ni uspel izkazati.

Na navedeni poziv je družba Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, odgovorila z dopisom z dne 16.2.2012, v prilogi katerega je z namenom odprave predstavljene pomanjkljivosti obravnavane ponudbe naročniku dostavila Aneks št. 1 k Dogovoru št. C-ZAR-00.KAR. Iz 2. člena predloženega aneksa izhaja, da je njegov namen dopolnitev osnovnega dogovora skladno z naročnikovimi zahtevami, vezanimi na njegovo ugotovitev formalnih pomanjkljivosti v osnovnem dogovoru. V 4. členu predloženega aneksa pa je določeno, da oba partnerja (tretji vlagatelj in družba Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik) "prevzemata neomejeno solidarnostno odgovornost za izvedbo pogodbenih del skladno z zahtevo iz podčlena 5.2 (b) Navodil". Aneks je datiran z datumom 16.2.2012.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da predstavljena formalna nepopolnost skupne ponudbe tretjega vlagatelja in ponudnika Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, kljub naročnikovemu pozivu ni bila odpravljena. Kot pravilno izpostavlja naročnik, je popolnost prejetih ponudb v postopku oddaje javnega naročila potrebno ugotavljati upoštevajoč trenutek poteka roka za oddajo ponudb - ponudba mora, glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila, vsebinsko izpolnjevati pogoje že v tem trenutku, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna (tako Državna revizijska komisija npr. tudi v svojih odločitvah v zadevah št. 018-299/2010, 018-010/2011, 018-339/2011 itd.). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru družba Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, s predložitvijo Aneksa št. 1 k Dogovoru št. C-ZAR-00.KAR izkazala izpolnjevanje obravnavane zahteve iz točke 5.2 (b) Navodil ponudnikom od dne 16.2.2012 dalje, kljub naročnikovemu pozivu k dopolnitvi prvotno formalno nepopolne ponudbe pa tretji vlagatelj in omenjena družba te nista dopolnila tako, da bi iz nje izhajalo izpolnjevanje obravnavane zahteve na dan poteka roka za oddajo ponudb (20.12.2011). Ob upoštevanju določil prvega odstavka 78. člena ZJN-2 ("Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.") je bil naročnik ponudbo tretjega vlagatelja in družbe Zarja Elektronika, d.o.o., Kamnik, posledično upravičen in dolžan izločiti, s tem povezane revizijske navedbe pa niso utemeljene.

V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka tretji vlagatelj zatrjuje, da je naročnik preostale prispele ponudbe napačno označil za neprimerne ter da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da tretji vlagatelj, katerega ponudba je bila (kot je v tem sklepu že bilo ugotovljeno) upravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ne izkazuje interesa za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na upravičenost izločitve ostalih ponudb iz postopka - tretji vlagatelj namreč ne izkazuje, kako bi lahko obravnava teh navedb kakorkoli vplivala na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pa kot preuranjene zavrača revizijske navedbe tretjega vlagatelja, ki se nanašajo na oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Državna revizijska komisija namreč pritrjuje naročniku v njegovem stališču, da zapisov v naročnikovem dokumentu št. 402-25/12-RPP/BP-139 z dne 14.3.2012, ki se nanašajo na izvedbo novega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ni mogoče šteti za pravno-veljavno odločitev naročnika o začetku novega postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s 1. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Izpodbijanje takšne (neobstoječe) odločitve v tem trenutku tako ni možno, če bo naročnik takšno odločitev tudi dejansko sprejel, pa bo zoper njo zagotovljeno pravno varstvo v skladu z določili ZPVPJN.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, revizijski zahtevek tretjega vlagatelja z dne 6.4.2012 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v svojih vlogah priglasil stroške postopka pravnega varstva v višini 4.075,00 EUR, povečano za 20% DDV, za zahtevek za revizijo, v višini 20,00 EUR, povečano za 20% DDV, pod opisom "pavšal za ptt", ter v višini 10.000,00 EUR, za takso.

Prvi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, ugodila tudi zahtevi prvega vlagatelja po povrnitvi potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju, skladno z drugim odstavkom 70. člena ZPVPJN, določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009; v nadaljevanju: ZOdvT) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za postopek pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR,
- nagrado za postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR,
- pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 24,00 EUR.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznano nagrado za postopek, saj pravne podlage za priznanje nagrade v presežku nad zneskom 1.400,00 EUR v veljavnih predpisih ni najti, v okvirih zakonsko predpisane nagrade za postopke pravnega varstva v postopkih javnega naročanja (19. člen ZOdv-C) pa priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 10.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v svojih vlogah priglasil stroške postopka pravnega varstva v višini 1.400,00 EUR, povečano za 20% DDV, za zastopanje v predrevizijskem postopku, v višini 1.400,00 EUR, povečano za 20% DDV, za zastopanje v revizijskem postopku, ter v višini 10.000,00 EUR, za takso za revizijo.

Drugi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, ugodila tudi zahtevi drugega vlagatelja po povrnitvi potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju, skladno z drugim odstavkom 70. člena ZPVPJN, določili 19. člena ZOdv-C ter določili 13. člena ZOdvT, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za postopek pravnega varstva v višini 10.000,00 EUR ter
- nagrado za postopek v višini 800,00 EUR, povečano za 20 % DDV, skupaj tako v višini 960,00 EUR.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznano nagrado za postopek, saj pravne podlage za priznanje ločene nagrade za predrevizijski postopek in ločene nagrade za revizijski postopek v veljavnih predpisih ni najti, v okvirih zakonsko predpisane nagrade za postopke pravnega varstva v postopkih javnega naročanja (19. člen ZOdv-C) pa priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT).

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 10.960,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je zahteval tudi tretji vlagatelj.

Ker revizijski zahtevek tretjega vlagatelja ni utemeljen (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija, na podlagi določil osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo tretjega vlagatelja po povračilu stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da ji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o ponovljenem delu postopku oddaje javnega naročila "Izvedba sistema za video nadzor in avtomatsko detekcijo prometa v predoru Karavanke", ki je bil razveljavljen z 2. točko izreka tega sklepa. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.
Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo ta po uradni dolžnosti začela postopek za ugotavljanje prekrška (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 5.6.2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Odvetnik Matej Pirih, Ulica heroja šlandra 11, Maribor,
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana,
- Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., štefanova 15, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- arhiv, tu.