018-138/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Veterinarska uprava Republike Slovenije

Številka: 018-138/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata, Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "vzdrževanje službenih vozil", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TPV AVTO d.o.o., Kandijska cesta 60, Novo mesto, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.5.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 16.3.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.12.2011 na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN14267/2011 objavil javno naročilo"vzdrževanje službenih vozil".

Dne 2.3.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-43/2011/29, s katero je odločil, da se predmetno naročilo za Sklop 6- vzdrževanje vozil za potrebe OU Novo mesto, ne odda. Glede vlagateljeve ponudbe je naročnik pojasnil, da je preveril, ali je vlagatelj vpisan v obrtni register in ugotovil, da ni vpisan. Na podlagi česar je naročnik zaključil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje dejavnosti.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 16.3.2012 vložil zahtevek za revizijo zoper Sklop 6, v katerem zatrjuje, da je naročnikova odločitev napačna, ker za opravljanje zahtevane dejavnosti dovoljenje ni potrebno. Po vlagateljevem mnenju pravni subjekt za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila potrebuje obrtno dovoljenje samo v primeru, če to dejavnost opravlja na način, kot ga določa ObrZ v 5. členu, torej na obrtniški način. V primeru, če pravni subjekt dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, ne opravlja na obrtniški ali obrti podoben način, izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, če je v sodnem registru registriran za opravljanje te dejavnosti. Vlagatelj trdi, da je registriran za opravljanje dejavnosti pod šifro 45.200- vzdrževanje in popravilo motornih vozil, ki je predmet javnega naročila, kar je razvidno iz listine, objavljene na dan 27.12.2012 V poslovnem registru Slovenije, AJPES. Vlagatelj meni, da je za opravljanje omenjene dejavnosti zadostna le registracija pri pristojnem sodišču, druga dovoljenja pa po zakonu niso predpisana. To posledično pomeni, da vlagatelj za svojo dejavnost ne potrebuje obrtnega dovoljenja, saj svoje dejavnosti ne opravlja na obrtni način, temveč je vlagateljev način industrializiran, dejavnost je serijska in obsega pretežen del dejavnosti vlagatelja. Vlagatelj navaja, da ima več deset zaposlenih, njegova realizacija je razvidna iz BON obrazca, kar kaže na dejstvo, da je njegov delovni proces zelo obsežen in prezahteven za opravljanje dejavnosti na obrtni način. Glede na to, da je vlagatelj pooblaščeni prodajalec in serviser za znamke Renult, Nissan in Dacia in da že sami proizvajalci motornih vozil vlagatelju vnaprej določajo in zahtevajo fiksne urne postavke za opravljeno delo delavcev, vlagatelj poudarja, da je slednje kaže na to, da je vlagateljev delovni proces avtomatiziran, kar pripelje do zaključka, da vlagatelj za opravljanje dejavnosti potrebuje le registracijo pri pristojen sodišču. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj ugotovi, da je ponudba vlagatelja v delu, ki jo je naročnik označil za nepopolno, popolna; ter vlagateljevemu zahtevku ugodi tako, da se razveljavi določitev o oddaji javnega naročila v Sklopu 6 in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 19.4.2012 sprejel odločitev, št. 430-43/2011/48, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je po telefonu s strani predstavnika OZS pridobil pojasnilo, da si mora subjekt za dejavnost 45.200, če jo tudi dejansko opravlja, obvezno pridobiti obrtno dovoljenje, ker spada med regulirane dejavnosti. Naročnik je zato za vse ponudnike vpogledal v obrtni register z namenom pridobitve informacije, če so vanj vpisani in ugotovil, da so vsi ponudniki vpisani v obrtni register kot obvezni člani, med njimi tudi ponudniki primerljivi z vlagateljem (pooblaščeni serviserji, višina prihodkov, velikost družbe, delovni procesi,â??). Naročnik je po temeljitem pregledu zakonodaje, objavljenih podatkov ter prakse Državne revizijske komisije ugotovil, da se dejavnost 45.200 ne more opravljati drugače kot obrtno dejavnost. Tudi če upoštevajo naštete značilnosti v prvem odstavku 5. člena ObrZ naročnik ugotavlja, da vse naštete značilnosti veljajo za dejavnost 45.200. Po naročnikovem prepričanju gre za dejavnost na podlagi individualnih naročil in ne za proizvodnjo dejavnost, ker je potrebno vsako vzdrževanje vozila obravnavati individualno. Vse to lahko naredi le ustrezno poklicno usposobljena oseba (avtomehanik, serviser), ki pri tem uporablja ustrezna orodja in tehnične naprave. Prav gotovo pa tega ne more opraviti tekoči trak, ali da bi bili ti procesi avtomatizirani do te mere, da bi to delo lahko opravljali samo stroji brez usposobljene osebe. Nadalje naročnik izpostavlja, da je vlagatelj v ponudbi na predmetno javno naročilo, v obrazcu "Prijava" pod točko 2. "Glavne dejavnosti, ki jih ponudnik dejansko opravlja" navedel samo "45.110 Trgovina z avtomobili in lahkimi motornimi vozili". Vlagatelj v svoji ponudbi sploh ni navedel opravljanje dejavnosti pod šifro 45.200 Vzdrževanje in popravilo motornih vozil, naročnik si je ta podatek pridobil sam, iz uradnih evidenc pri AJPES. V ustanovitenem aktu vlagatelja je po naročnikovih navedbah v 3. členu navedenih 39 dejavnosti, med drugim tudi dejavnost 45.110 Trgovina z avtomobili in lahkimi motornimi vozili, prav tako iz rednega izpisa AJPES izhaja, da je kot glavna in edina registrirana dejavnost vlagatelja navedena samo dejavnost 45.110. Naročnik na podlagi navedenega sklepa, da vlagatelju dejavnost 45.200 ne predstavlja pomembnega dela poslovanja. Poleg tega po naročnikovem prepričanju vlagatelj z ničemer ni dokazal, da dejavnost ne opravlja na obrtni način. Vlagatelj zgolj na podlagi lastne presoje zatrjuje, da obrtnega dovoljenja ne potrebuje, pri čemer na podlagi ObrZ izpolnjevanje pogojev za izdajo obrtnega dovoljenja ugotavlja le OZS. Vlagatelj ne more na podlagi lastne presoje ugotoviti, da ne potrebuje obrtnega dovoljenja, ampak če že, bi lahko to ugotovil le pristojen organ. Poleg tega vsi predpisi in objavljeni podatki napotujejo vlagatelja, da si mora za opravljanje dejavnosti 45.200 pridobiti obrtno dovoljenje in nikjer ni določena presumcija, da lahko subjekt o tem sam presodi in se odloči, da zanj to ne velja brez odločitve pristojnega organa. Po Pravilniku o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja obravnava OZS, ki ugotovi, če so izpolnjeni pogoji za izdajo obrtnega dovoljenja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo po naročnikovih navedbah ne omenja in tudi ne predloži nobenih dokazil, da je OZS njegovo vlogo kadarkoli obravnavala, oz. je podala mnenje, da obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti 45.200 ne potrebuje. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 24.4.2012 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 24.4.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj ugovarja naročnikovim navedbam in poudarja, da v konkretnem primeru ne gre za to, da vlagatelj ni izkazal, da nečesa ne potrebuje, ampak za to, da naročnik ni izkazal, da vlagatelj nekaj potrebuje.
Naročnik se je z vlogo z dne 3.5.2012 opredelil do vlagateljevih navedb v pripravljalni vlogi. Naročnik poudarja, da je težko slediti vlagateljevi argumentaciji, da mu dejstva, ki ga zatrjuje ni potrebno dokazovati, ampak mora samo naročnik dokazovati dejstva, ki ga zatrjuje (da vlagatelj potrebuje obrtno dovoljenje).
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju vlagateljev ponudbe.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v revizijski zahtevek, Akt o ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo TPV AVTO z dne 20.12.2010, spletno stran AJPES. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik dne 2.3.2012 za Sklop 6 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je pri preverjanju izpolnjevanja pogoja, da mora imeti ponudnik obrtno dovoljenje in da mora biti vpisan v obrtni register, ne glede na obrazec "Izjava o izpolnjevanju pogojev" v razdelku I. pod točko 10, preveril, ali je vlagatelj vpisan v obrtni register. Pri tem je ugotovil, da vlagatelj ni vpisan, zato je ocenil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje dejavnosti. Vlagatelj takšnim naročnikovim ugotovitvam nasprotuje in trdi, da obrtno dovoljenje za opravljanje predmetnega javnega naročila zanj ni potrebno, ker zadostuje že registracija za opravljanje dejavnosti, ki je predmet obravnavanega naročila. Med strankama je tako v obravnavanem primeru sporno, ali vlagatelj potrebuje obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti.

Skladno s 43. členom ZJN-2 (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti) lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam (prvi odstavek). Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež opravljali storitev, ki je predmet naročila, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu (drugi odstavek).

Naročnik je v obravnavanem primeru v 12. točki Ugotavljanje sposobnosti, drugi pogoji in dokazila razpisne dokumentacije postavil zahtevo, da bo ponudnikom priznal sposobnost na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev: " Kot ponudnik lahko v razpisu konkurira vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter da na dan roka za oddajo ponudbe ni uvrščena v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami." Iz česar izhaja, da je naročnik že v razpisni dokumentaciji določil, da mora imeti ponudnik za izvedbo predmetnega naročila poleg registrirane dejavnosti še predpisana dovoljenja. Pri tem iz zakonodaje jasno izhaja, da je za opravljanje predmetne dejavnosti javnega naročanja potrebno obrtno dovoljenje, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da iz Specifikacije in zahteve predmeta javnega naročila izhaja, da je v Sklopu 6 predmet javnega naročila vzdrževanje vozil za potrebe OU Novo mesto, ki zajema servisiranje vozil, vulkanizerske storitve, pranje vozil, pomoč na cesti in strokovno telefonsko pomoč. Obravnavano naročilo tako predstavlja dejavnost, ki je po Prilogi II k Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in nasl.) uvrščena pod šifro 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil, kar je med strankama v obravnavanem primeru tudi nesporno.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da Obrtni zakon - ObrZ (Uradni list RS, št. 50/94 in nasl.) v 2. členu določa, da je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona. Skladno s 6. členom navedenega zakona se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08) določa dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu ObrZ, lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti, in sicer jih določa v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Pri tem navedena Uredba v 3. členu določa obrtne dejavnosti in ustrezne poklicne usposobljenosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje.

Glede predmeta obravnavanega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da Uredba kot obrtno dejavnost v 3. členu, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, določa tudi dejavnost pod šifro pod šifro 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil, ki je predmet obravnavanega javnega naročila. Na podlagi česar je potrebno naročniku pritrditi, da je za opravljanje navedene dejavnosti potrebno pridobiti obrtno dovoljenje, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko subjekta, kar je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi zahteval. Toda na drugi strani je potrebno vlagatelju pritrditi, da za obrtno dejavnost ne bo šlo v primeru, če niso izpolnjene značilnosti iz 5. člena ObrZ, ki pridobitno dejavnost determinirajo kot obrtno dejavnost. Sama navedba obrtne dejavnosti v Uredbi namreč še ne pogojuje pridobitve obrtnega dovoljenja, saj je slednje odvisno od načina izvajanja te dejavnosti, obsega dejavnosti, vrste tehničnih naprav in trajanja dejavnosti. Določba 5. člena ObrZ kot obrtno dejavnost določa kot tisto dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti: da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti, da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa in da se opravlja trajno.
Upoštevaje navedeno, da je za izvajanje predmetnega naročila glede na zakonodajo in razpisno dokumentacijo v obravnavanem primeru predvidena predložitev obrtnega dovoljenja, je na vlagatelju dokazno breme, da izkaže nasprotno, in sicer da obrtnega dovoljenja v konkretnem primeru ne potrebuje, ker svoje pridobitne dejavnosti ne opravlja na obrtni način. Vlagatelj mora pri tem prav tako dokazati, da je naročnik v konkretnem primeru ravnal nezakonito, ker je vlagateljevo ponudbo zaradi pomanjkanja obrtnega dovoljenja iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločil. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je vlagatelj v zvezi s tem kot edini dokaz dejstvu, da svoje dejavnosti ne opravlja na obrtni način, navedel, da iz predloženega obrazca BON (v desetih mesecih 33,5 MIO EUR) ter dejstva, da ima več deset zaposlenih, izhaja, da je njegova realizacija preobsežna za opravljanje dejavnosti na obrtni način. Državna revizijska komisija takšnemu vlagateljevemu stališču ni sledila. Iz vlagateljeve ponudbe namreč izhaja, da je njegova glavna dejavnost 45.110 Trgovina z avtomobili in lahkimi motornimi vozili, v Aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z dne 20.12.2010 pa še izhaja, da vlagatelj poleg glavne dejavnosti opravlja še dejavnost 45.200 Vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki je predmet obravnavanega naročila. Iz podatka o obsegu prometa, na katerega se sklicuje vlagatelj, po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče razbrati, koliko prejemkov je imel vlagatelj iz naslova glavne dejavnosti in koliko iz naslova dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil, kar bi dokazovalo, da se sporna dejavnost opravlja v večjem obsegu na neobrtni način. Prav tako je naročnik v nadaljevanju prepričljivo pojasnil, da je predmet javnega naročila popravilo šestih vozil, ki se bodo obravnavala individualno, kar izhaja tudi iz Specifikacije (Priloga 1) za Sklop 6 razpisne dokumentacije. Navedeno pa izhaja že iz same narave pravnega posla, saj je potrebno vsako popravilo od skupaj šestih vozil obravnavati individualno. Prav tako pa se pri tem uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, zato po presoji Državne revizijske komisije o uporabi tehničnih trakov pri obravnavanju posamičnega vozila v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti. Na podlagi 7. in 212. člena člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami: v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, pa je na vlagatelju dolžnost, da za v revizijskem zahtevku navedena dejstva, predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni dokazal, da sporno dejavnost, ki je predmet javnega naročila, upoštevaje določbo 5. člena ObrZ, opravlja na neobrtni način.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zaključuje, da je naročnik postopal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 kot nepravilne izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ker vlagatelj ne razpolaga z obrtnim dovoljenjem za izvajanje pridobitne dejavnosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 23.5.2012
Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.