018-116/2012 Inštitut Jožef štefan

Številka: 018-116/2012-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Čiščenje poslovnih prostorov in stanovanj Instituta Jožef Stefan" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ISS FACILITY SERVICES d.o.o., Tržaška 37a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova cesta 39, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.05.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.11.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 01.12.2011, pod št. objave JN 13806/2011 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti dne 06.12.2011, pod št. objave 2011/S 234-379348.

Naročnik je dne 17.03.2012 sprejel Odločitev o oddaji naročila, s katero je vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi AKTIVA ČIšČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12 f, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 16.03.2012). Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker ni predložil potrebnih dokazil, da bo imel pri izvedbi naročila na voljo ustrezne kadre. Vlagatelj priznava, da teh dokazil ni predložil, vendar meni, da bi moral naročnik ugotoviti, da gre zgolj za formalno nepopolnost ponudbe in ga pozvati k predložitvi manjkajoče dokumentacije. Vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-100/2008.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev, da nastopa samostojno, ne vpliva na dejansko stanje, saj sklicevanje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov ne predstavlja nastopa s podizvajalci ali partnerji. Poleg tega se tudi povezane družbe ne štejejo za podizvajalce.

Vlagatelj navaja, da nasprotuje naročnikovi ugotovitvi, da je uporaba kapacitet sestrskega podjetja v Bosni in Hercegovini, na način, kot ga je predvidel in naročniku pojasnil na sestanku, nezakonita in da sklicevanje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov ni možno zaradi razlogov kršitve delovno pravne zakonodaje.

Vlagatelj ugotavlja, da mnenji, na kateri se sklicuje naročnik, nista podani na podlagi pravilno predstavljenih dejstev. Vlagatelj zatrjuje, da je tudi sam pridobil mnenje Sektorja za delovne migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, iz katerega izhaja, da je tuji delodajalec v času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije svojim napotenim delavcem dolžan zagotoviti najmanj minimalne pravice (med drugim tudi glede plače) po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja in po določbah kolektivnih pogodb, ki veljajo v Sloveniji. Vlagatelj še navaja, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZDR) v primeru dejavnosti, ki niso registrirane v okviru gradbeništva, dopušča tudi odstopanja. V skladu z 213. členom ZDR, tuji delodajalec ni dolžan upoštevati določb v zvezi s plačo, če gre za začasna dela, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja oziroma, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu.

Ker iz veljavne zakonodaje in mnenja izhaja, da so ob izpolnitvi določenih predpostavk napoteni delavci lahko plačani po zakonodaji, ki velja v Bosni in Hercegovini, je naročnik svojo odločitev oprl na napačno ugotovljeno dejansko stanje in jo je potrebno razveljaviti.

Vlagatelj predlaga, da naj naročnik po potrebi odpravi formalno nepopolnost njegove (sicer ekonomsko najugodnejše) ponudbe in izbere najugodnejšo ponudbo, skladno z določili razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov v višini vplačane takse in stroške za plačilo zunanjega svetovalca za svetovanje pri pripravi zahtevka za revizijo (vlagatelj v ta namen prilaga račun št. 64/2012 v skupni vrednosti 1.080,00 EUR, ki ga je izstavila družba Praetor d.o.o., Aljaževa ulica 7, Ljubljana).

Naročnik je dne 06.04.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba vsebinsko pomanjkljiva in ne zgolj formalno nepopolna, kot zatrjuje vlagatelj.

Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj v ponudbi zapisal, da nastopa samostojno in se ni skliceval na kapacitete drugih gospodarskih subjektov. Naročnik navaja, da je šele po prejemu vlagateljevih dodatnih pojasnil ugotovil, da naj bi se vlagatelj skliceval na kapacitete drugih.

Naročnik navaja, da je z namenom izvedbe zakonitega postopka in izdaje zakonite odločitve pridobil tudi mnenje Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za trg dela in zaposlovanje. Naročnik v nadaljevanju podrobno citira obe mnenji in podaja oba zaključka pravnih mnenj.

Iz mnenja, ki ga je pridobil od Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, pojasnjuje naročnik, izhaja, da je ne glede na različne pravne variante zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji, potrebno upoštevati, da je po veljavni slovenski zakonodaji tuj delavec, ki opravlja delo v Sloveniji (ne glede na to, ali delo opravlja kot zaposleni ali kot napoteni delavec), upravičen do minimalnih pogojev dela in plače po slovenskih predpisih in kolektivnih pogodbah, ki veljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Niti iz ZDR niti iz Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/2011; v nadaljevanju: ZZDT-1) ne izhaja, da bi lahko delavci, ki so zaposleni v domačem ali tujem podjetju v Bosni in Hercegovini, delali v Sloveniji pod pogoji in za plačo, ki veljajo v Bosni in Hercegovini, če so ti slabši oziroma nižji od minimalnih pogojev in plače v skladu s slovensko zakonodajo in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Iz dopolnitve pravnega mnenja tudi izhaja, da se Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ne nanaša na uporabo delovne zakonodaje. Glede vprašanja o tem, do katere plače in drugih delovnih pogojev je upravičen delavec iz Bosne in Hercegovine v času dela v Republiki Sloveniji, naveden sporazum ni relevanten in se ne uporablja, kar pomeni, da tudi za delavce iz Bosne in Hercegovine, ki opravljajo delo v Sloveniji, velja, da jim mora bodisi domači ali tuji delodajalec zagotoviti plačo in druge delovne pogoje po slovenski zakonodaji.

Naročnik navaja, da iz mnenja, ki ga je pridobil od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izhaja, da mora tuj delodajalec (v skladu z drugim odstavkom 213. člena ZDR) delavcu, ki ga napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo, zagotoviti pravice po slovenskih predpisih in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitek, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 11.04.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da navedena pravna mnenja ustvarjajo presumpcijo, da delavcu, ki je napoten v Republiko Slovenijo na opravljanje dela, ki traja krajši čas, pripadajo pravice, kot jih imajo delavci, zaposleni v Republiki Sloveniji. Navedeno pomeni, da bi delavec iz Kitajske, ki pride v Republiko Slovenijo popravljati dvigala za obdobje enega tedna, lahko svojega delodajalca tožil na zagotovitev pravic (plače), ki veljajo na področju Republike Slovenije. Vlagatelj navaja, da je zakonodajalec prav zato v 213. členu ZDR predvidel tudi izjemo. Delavcem, ki jih tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo, ni potrebno zagotoviti plače po predpisih Republike Slovenije, če opravljanje začasnega dela ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu in če ne gre opravljanje dejavnosti v okviru gradbeništva.

Vlagatelj zatrjuje, da ravna zakonito, če zagotavlja enega ali več delavcev za dopolnitev ekipe, ki skladno z navedeno zakonsko izjemo, začasno opravljajo delo, pri čemer opravljanje teh del ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu. Z navedenim, poudarja vlagatelj, zagotavlja nižanje stroškov izvedbe in posledično tudi nižjo ceno storitve.

Državna revizijska komisija je dne 08.05.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba zgolj formalno nepopolna in bi ga moral naročnik pozvati k predložitvi manjkajoče dokumentacije. Nasprotno, naročnik zatrjuje, da je šele tekom prejema vlagateljevih dodatnih pojasnil ugotovil, da se vlagatelj sklicuje na kadre drugih gospodarskih subjektov. Naročnik zatrjuje, da iz razloga, ker je vlagatelj predložil samostojno ponudbo in zato, ker potrebnih dokazil v zvezi s spornimi kadri ni predložil, navedene pomanjkljivosti ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost. Naročnik tudi navaja, da bi moral vlagatelj plačo za tuje kadre obračunati po slovenski zakonodaji.

Naročnik je v točki 4 (Pogoji za priznanje sposobnost) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal:

"Za izvajanje storitev čiščenja (podrobno navedeno v točki 3 - Opis storitev čiščenja) mora ponudnik dnevno zagotoviti najmanj 20 delavcev, od tega:

- 17 čistilcev, ki čistijo prostore na naročnikovih objektih s polnim delovnim časom,
- 1 čistilca za čiščenje službenih stanovanj, ki je prisoten 4 ure dnevno na naročnikovih objektih,
- 1 čistilca za potrebe dežurstva, ki je prisoten 4 ure dnevno na naročnikovih objektih,
- 1 nadzorno osebo, ki je prisotna 4 ure dnevno na naročnikovih objektih, za izvajanje redne kontrole čiščenja in posredovanja mesečnih poročil o izvedenih aktivnostih na naročnikovih objektih in ob vseh občasnih in dodatnih čiščenjih ter je ves čas dosegljiva na mobilni telefon.

V primeru odsotnosti (bolniška dopust) je izvajalec dolžan takoj zagotoviti nadomestnega delavca.

Vsi delavci morajo:

- Biti zaposleni pri ponudniku s povprečno delovno dobo najmanj 3 leta, od tega najmanj eno leto pri enakih in podobnih delih.
- Biti ustrezno usposobljeni v skladu z normativi, ki veljajo na področju te dejavnosti in na področju naročnika."

Naročnik je v dokaz izpolnjevanja zgoraj citiranega kadrovskega pogoja v razpisno dokumentacijo predložil Obrazec 3.14 (Izjava o kadrih), ki vsebuje identične zahteve, kot izhajajo iz zgoraj citirane točke 4. S podpisom navedene izjave so ponudniki (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdili, da izpolnjujejo vse zahteve, ki jih je v citirani točki postavil naročnik.

Naročnik je v obravnavanem primeru izbral dve merili za ocenitev ponudb, in sicer merilo Cena z 90 % ponderjem in merilo število dodatnih delavcev z 10 % ponderjem (točka 6 - Merili za izbor najugodnejšega ponudnika). Pri merilu število dodatnih delavcev je naročnik zapisal, da ga bo uporabil na naslednji način:

"V skladu s točko 14 poglavja 4 (Pogoji za priznanje sposobnosti) je predpisano najmanjše število delavcev, ki jih mora ponudnik zagotoviti za izvajanje storitev čiščenja na naročnikovih objektih. V kolikor ponudnik meni, da je potrebno za izvajanje storitev čiščenja zagotoviti več delavcev, lahko zagotovi dodatne delavce s polnim delovnim časom, pri čemer za vsakega dodatnega delavca ponudnik pridobi 2 dodatni točki.

1 dodaten delavec â??â??â??â??â??â??â??. 2 točki,
2 dodatna delavca â??â??â??â??â??â??â??..4 točke,
3 dodatni delavci â??â??â??â??â??â??â??â??6 točk,
4 dodatni delavci â??â??â??â??â??â??â??â??8 točk,
5 ali več dodatnih delavcev â??â??â??.10 točk."

V zvezi s kadri sta bili (tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacijo) postavljeni še dve vprašanji.

Na prvo vprašanje oziroma ugotovitev enega izmed ponudnikov ("ZDR, kolektivne pogodbe in posledično interni akti za delovno mesto čistilke, ki je v prvem tarifnem razredu, zahtevajo bistveno manj delovnih izkušenj, kot jih zahtevate vi, in sicer morajo biti delavci pri ponudniku zaposleni s povprečno delovno dobo najmanj tri leta, od tega najmanj eno leto na enakih ali podobnih delih. Kar je seveda zahteva, ki ni v povezavi s predmetom javnega naročila ter v privilegiran položaj postavlja vašega dosedanjega izvajalca storitev. Predlagamo, da pogoj v celoti umaknete."), je naročnik podal naslednji odgovor (ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 14.12.2012): "Menimo, da je zahteva povezana in sorazmerna s predmetom javnega naročila, saj glede na specifiko dejavnosti naročnika ne želimo ponudnika, ki ima veliko fluktuacijo svojega kadra."

Na drugo vprašanje ("Kam ponudniki vpišejo število dodatnih delavcev, s katerimi nameravajo izvajati dela"") je naročnik podal naslednji odgovor (ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 06.01.2012): "Dodatne delavce upoštevajte v Obrazcu 2 (Predračun), ki ga ponovljenega ponovno objavljamo."

Iz zgoraj navedenih zahtev izhaja, da je moral ponudnik (da bi bila njegova ponudbe pravilna in popolna v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) zagotoviti najmanj 20 delavcev (19 čistilcev in eno nadzorno osebo), od katerih so vsi zaposleni pri njemu, s povprečno delovno dobo najmanj 3 leta, od tega najmanj eno leto na enakih ali podobnih delih ter da morajo biti usposobljeni v skladu z normativi, ki veljajo na področju te dejavnosti in na področju dejavnosti naročnika. Kot je razumeti navedeno zahtevo in odgovor naročnika v zvezi z njo, se naročnik poskuša izogniti (pre)hitri zamenjavi delavcev, ki bodo izvajali razpisano storitev na njegovih objektih (predmetno javno naročilo je razpisano za dobo treh let). Navedena zahteva naročnika predstavlja kadrovski pogoj v smislu 45. člena ZJN-2 (tehnična in/ali kadrovska sposobnost). Za več ponujenih delavcev pa je naročnik predvidel pet ocenjevalnih razredov, oziroma za vsakega ponujenega delavca po 2 točki, pri čemer je posamezen ponudnik lahko prejel največ 10 točk.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je predložil (in podpisal) Obrazec 3.14 (Izjava o kadrih). S podpisom navedene izjave je vlagatelj (pod kazensko in materialno odgovornostjo) med drugim potrdil, da dnevno zagotavlja najmanj 20, pri njemu zaposlenih delavcev. Iz vlagateljeve ponudbe tudi izhaja, da je (edini izmed petih sodelujočih ponudnikov) ponudil 2 dodatna delavca (naveden podatek je, skladno z naročnikovimi navodili, razviden iz Obrazca 2 - Predračun, iz katerega v zvezi s tem izhaja, da v okviru ponujene cene zagotavlja še dva dodatna delavca).

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik dne 24.01.2012, tekom pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da je cena, ki jo je ponudil vlagatelj, bistveno nižja od cen, ki so jih ponudili ostali ponudniki. Kljub temu, da je vlagatelj ponudil (in obračunal) 2 delavca več od ostalih sodelujočih ponudnikov, je njegova cena za več kot 20 % nižja od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik in za več kot 30 % nižja od cen, ki so jih ponudili preostali trije sodelujoči ponudniki. Iz navedenega razloga je naročnik vlagatelja pozval, naj mu (skladno s točko d prvega odstavka 49. člena ZJN-2) specificira ponujeno storitev z upoštevanjem 17 ponujenih delavcev, ki so zaposleni za polni delovni čas in 3 ponujenih delavcev, ki so zaposleni za polovični delovni čas, pri čemer je moral upoštevati tudi 2 dodatno ponujena delavca. Naročnik je vlagatelja pozval naj navede, ali je pri tem upošteval minimalne zakonsko določene stroške dela ter ali je upošteval zadevno kolektivno pogodbo (v zvezi z regresom, prevozom na delo, stroški prehrane in ostala določila kolektivne pogodbe).

Vlagatelj je pojasnil (dopis, z dne 27.01.2012), da je upošteval 10 redno zaposlenih delavcev za polni delovni čas in 1 redno zaposlenega delavca za polovični delovni čas. Vlagatelj je navedel, da je pri teh delavcih upošteval z zakonom določeno minimalno plačo, prispevke za osebni dohodek, regres za letni dopust in stroške prevoza na delo in iz dela, skladno z določili kolektivne pogodbe, stroške prehrane pa naj bi delavcem nakazal v obliki TUš bonov. Vlagatelj je prav tako pojasnil, da je enake stroške dela upošteval tudi pri 2 dodatno ponujenih delavcih. Vlagatelj je tudi navedel, da je pri ponujeni ceni upošteval strošek dela za 7 zaposlenih delavcev za polni delovni čas in 2 delavca za polovični delovni čas. Vlagatelj je pojasnil, da so ti delavci zaposleni v podjetju ISS v Bosni in Hercegovini in da zakon dovoljuje, da delajo v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo v Bosni in Hercegovini. Vlagatelj je predložil tri tabele, iz katerih izhaja, da stroški dela za prvi dve kategoriji delavcev znašajo 969,25 EUR na osebo za en mesec, za delavce iz v Bosne in Hercegovine pa 550,00 EUR na osebo za en mesec.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, se je vlagatelj s ponudbo (pod kazensko in materialno odgovornostjo) zavezal, da bo vso zahtevano delovno silo (20 delavcev) zagotovil z lastnim kadrom oziroma z delavci, ki so zaposleni pri njemu, šele tekom dodatnega pojasnjevanja ponudbene cene pa je navedel, da bo 9 delavcev (od teh 7 delavcev, ki bodo zaposleni za polni delovni čas in 2 delavca, ki bosta zaposlena za polovični delovni čas) zagotovil s pomočjo povezane družbe iz Bosne in Hercegovine.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da ponudnik svojo tehnično in/ali kadrovsko sposobnost za izvedbo konkretnega javnega naročila, v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, lahko izkazuje tudi posredno oziroma preko vnaprej zagotovljenih poslovnih povezav z drugimi gospodarskimi subjekti. Vendar je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da je naročnik izrecno zahteval, da morajo ponudniki vso zahtevano delovno silo zagotoviti s svojimi zaposlenimi delavci. Ker vlagatelj navedene zahteve ni upošteval oziroma iz razloga, ker (kot je pojasnil vlagatelj) skoraj polovico zahtevanih kadrov zagotavlja preko povezane družbe, ga je naročnik zakonito izločil. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo, na kar je bil opozorjen v 8. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, ali (v kolikor je bil mnenja, da sporna kadrovska zahteva, ki zahtevo zgolj udeležbo delavcev, ki so zaposleni pri ponudniku, ni določena v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje kadrovskih zahtev in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba primerna in popolna (oziroma kvečjemu formalno nepopolna), ni utemeljena. Ker je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna že iz zgoraj navedenih razlogov, Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov ni obravnavala. Tudi morebitna utemeljenost preostalih očitkov namreč ne bi več mogla vplivati niti na status vlagateljeve ponudbe niti na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo revizijskih stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 21.05.2012



predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova cesta 39, Ljubljana
- ISS FACILITY SERVICES d.o.o., Tržaška 37 A, Maribor
- AKTIVA ČIšČENJE d.o.o., Ljubljanska cesta 12 f, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu