018-136/2012 Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o.

Številka: 018-136/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 75. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Izvajanje poštnih storitev za obdobje od 01.03.2012 do 31.12.2013 za OKP Rogaška Slatina d.o.o.", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika OKP Rogaška Slatina, d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina. (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.5.2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 2.4.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo "Izvajanje poštnih storitev za obdobje od 01.03.2012 do 31.12.2013 za OKP Rogaška Slatina d.o.o." dne 2.2.2012 objavil na Portalu javnih naročil, pod štev. objave JN1317/2012, s popravki pod objavo št. JN1429/2012, z dne 6.2.2012; št. JN1529/2012, z dne 9.2.2012 ter JN1633/2012, z dne 13.2.2012.

Dne 22.3.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, št. JNOKP-06-012012, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Maksmail d.o.o., Ljubljanska cesta 5, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 2.4.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da po njegovem mnenju ponudba izbranega ponudnika ni popolna in bi morala biti izločena. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik glede ugotavljanja sposobnosti v 2.2 točki od ponudnikov zahteval izjave v zvezi z: obstojem distribucijske mreže za sprejem in raznos pošiljk po celi RS, ustrezno količino in vrsto prevoznih sredstev za distribucijo pošiljk v tujino in izjave v zvezi z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo storitev. Vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik sicer registriran kot izvajalec zamenljivih poštnih storitev, vendar samostojno v celoti ne izvaja nobene od navedenih storitev. Po informacijah vlagatelja izbrani ponudnik le zbira količine in jih posreduje v prenos drugim izvajalcem poštnih storitev. Glede na to, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil, da bo storitve izvajal s podizvajalci, med drugim najverjetneje tudi z vlagateljem, to posledično pomeni, da bo samostojno izvajal pretežni del razpisanih storitev. Iz javno objavljenih podatkov po vlagateljevih navedbah izhaja, da ima izbrani ponudnik trenutno zaposleno eno osebo, kar pomeni, da nima zadostnih kadrovskih zmogljivosti za izvedbo posla. Izjava o kadrovski sposobnosti je po vlagateljevem mnenju neresnična in bi jo naročnik moral preveriti skladno z določbo prvega odstavka 77. člena ZJN-2. Prav tako je iz izpisa opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je imel izbrani ponudnik v letu 2010 razvidno, da izbrani ponudnik ne razpolaga z distribucijsko mrežno, niti z ustrezno količino in vrsto prevoznih sredstev. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z 2.5 točko Splošni in posebni pogoji in ni predložil skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci in njihovih soglasij, da izpolnjujejo pogoje, navedene v točkah 2.2.1, 2.2.2, 2.2.3 razpisne dokumentacije, kakor tudi ne dokazil o izpolnjevanju pogojev za podizvajalce in zato ni podal ustrezno izpolnjenega obrazca OBR-3. Prav tako izbrani ponudnik ni predložil pooblastila za neposredno plačilo (OBR-12) in soglasja podizvajalca (OBR-13). Hkrati je izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah podal tudi nepravilno ponudbo, saj bi, če bi bil dejansko sposoben izvajati razpisane storitve, moral vlagatelja v ponudbi označiti kot podizvajalca, s tem je ponudba izbranega ponudnika v nasprotju z določbo 71. člena ZJN-2 in bi morala biti izločena iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj prav tako ugovarja izjavi izbranega ponudnika, da ima distribucijsko mrežo za prevzem in prenos pošiljk. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik predstavlja mikro podjetje z enim rednim zaposlenim, ki deluje na sedežu v najetih poslovnih prostorih, brez da bi imel eno samo poslovalnico za neposredno delo s strankami. Ob takšnem pogoju za priznavanje sposobnosti, bi moral naročnik preveriti izjavo, ki jo je podal izbrani ponudnik ter od njega zahtevati dokazila v zvezi s tem. Naročnik je s tem, ko ni preveril izjave kršil določilo prvega odstavka 77. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, hkrati je s tem kršil tudi splošna načela iz 8. in 9. člena ZJN-2. Ponudba izbranega ponudnika bi morala biti zaradi neresnične izjave oz. zaradi neizpolnjevanja sposobnosti za izvajanje razpisanih storitev, izločena. Vlagatelj poudarja, da je iz javno dostopnih podatkov prav tako razvidno, da ima izbrani ponudnik le enega zaposlenega, pri čemer vlagatelj dopušča možnost, da ima izbrani ponudnik tudi zunanje sodelavce na področjih povezanih s storitvami, pri tem pa je lahko zunanji sodelavec tudi subjekt, ki naj bi v njegovem imenu opravljala razpisane storitve. Izbrani ponudnik pa ni izpolnil izjav glede nastopanja s podizvajalci, česar pa naročnik ni preveril. Vlagatelj nadalje trdi, da izbrani ponudnik tudi z morebitnimi zunanjimi sodelavci, če gre za fizične osebe, ne more izvajati distribucije pošiljk po celi RS, v predpisanih rokih po predmetnem javnem naročilu. Gre za splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Naročnik je s tem, ko ni preveril izjave izbranega ponudnika, ali lahko le en zaposlen z omejenim številom zunanjih sodelavcev sploh lahko izvaja distribucijo pošiljk po celi RS v predpisanih rokih prav tako kršil določilo prvega odstavka 77. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, hkrati je s tem kršil tudi splošna načela iz 8. in 9. člena ZJN-2. Vlagatelj prav tako ugovarja izjavi izbranega ponudnika, da ima primerno količino in vrsto prevoznih sredstev za distribucijo pošiljk, kajti izbrani ponudnik nima primerne količine in vrste prevoznih sredstev za distribucijo pošiljk v predpisanih rokih, kar izhaja iz višine opredmetenih sredstev. Vlagatelju ni jasno, zakaj naročnik, glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik mikro podjetje, od tega ni zahteval potrditev navedene izjave. Poleg tega je med razpisanimi storitvami tudi vročanje po posebnih postopkih (ZPP, ZKP, ZUP). Glede na to da izbrani ponudnik ni navedel vlagatelja kot podizvajalca, bi moral izbrani ponudnik imeti dovoljenje za opravljanje funkcije pooblaščenega vročevalca, kot to zahtevajo navedeni procesni zakoni, pri čemer izbrani ponudnik takšnega dovoljenja nima. Poleg tega je naročnik dne 13.2.2012 spremenil razpisno dokumentacijo v merilu za izbiro najugodnejšega ponudnika na ceno brez DDV, pri čemer je podaljšal rok za oddajo ponudbe, vendar ponudnikom obenem ni omogočil dodatno podati vprašanja v zvezi s spremembo razpisne dokumentacije. Navedena sprememba pa je lahko po mnenju vlagatelj ključna z vidika izbire najugodnejšega ponudnika, saj so univerzalne storitve v skladu s 17. točko 42. člena ZDDV v celoti oproščene plačila DDV. Kot dokumentacijo za pravilnost ponudbe bi moral izbrani ponudnik predložiti tudi lastni cenik za podobne storitve z navedbo končne cene po uradno objavljenem ceniku ponudnika, ki pa ga izbrani ponudnik nima objavljenega. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikovo obvestilo o izidu javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika pa izloči in vlagatelju povrne stroške postopka.
Izbrani ponudnik je dne 10.4.2012 na naročnika naslovil vlogo, v kateri se je opredelil do vlagateljevih navedb. Izbrani ponudnik navaja, da ima dostop do omrežja Pošte Slovenije d.o.o., kar mu je omogočeno po Zakonu o poštnih storitvah, ZPSto-2, zato ni slednja podizvajalec izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da opravlja sprejem pošiljk, sortiranje pošiljk in transport pošiljk, za fazo distribucije pa uporablja pismonoše Pošte Slovenija d.o.o., kar redno po mesečno izstavljenih računih tudi plačuje.
Naročnik je dne 19.4.2012 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik opozarja, da je izbrani ponudnik že leta 2009 vložil vlogo za dostop do poštenega omrežja, prav tako je istega leta tudi izpolnil vse pogoje, ki so po Zakonu o poštnih storitvah (ZPSto-1) in kasneje ZPSto-2 potrebni za sklenitev pogodbe o dostopu poštnega omrežja, vendar vlagatelj z njim ni želel podpisati navedene pogodbe. šele na pobudo oz. odločbe APEK-a je izbrani ponudnik dne 31.12.2010 sklenil pogodbo z vlagateljem o dostopu do poštnega omrežja, po kateri je moral vlagatelj popraviti že objavljene splošne pogoje o dostopu do poštnega omrežja. Naročnik se pri tem glede ugotavljanja sposobnosti izbranega ponudnika z vlagateljem ne strinja, da izbranega ponudnika ni pozval na pojasnila. Naročnik je izbranega ponudnika dne 9.3.2012 pozival na pojasnila in dne 13.3.2012 še na dodatno obrazložitev. Na podlagi prejetih odgovorov je naročnik ocenil, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti storitev, ki je predmet javnega naročila. Prav tako naročnik zavrača vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil, da bo storitve izvajal s podizvajalci. V ponudbeni dokumentaciji je izbrani ponudnik navedel, da je njegov podizvajalec General logistic system d.o.o., za katerega sta bila skladno z zakonom predložena obrazca OBR-12 in Pooblastilo za neposredno plačilo in soglasje podizvajalca. Pri tem naročnik priznava, da izbrani ponudnik ni navedel, da bo storitev izvajal tudi najverjetneje z vlagateljem, vendar naročnik opozarja, da ima vlagatelj zakonsko obligacijo omogočiti dostop do poštnega omrežja za vse univerzalne storitve že od leta 1997. Izbrani ponudnik dostopa do poštnega omrežja vlagatelja na podlagi Zakona o poštnih storitvah, ker pa gre za zakonsko obvezo vlagatelja skleniti pogodbo, se po naročnikovem mnenju, vlagatelja ne more šteti za podizvajalca. Pogodba med izbranim ponudnikom in vlagateljem za izvajanje predmetnih storitev ni sklenjena za predmet naročila, ampak gre za splošno pogodbo za tovrstne storitve. Glede kadrovske zmogljivosti naročnik poudarja, da se za pogodbena razmerja s fizičnimi osebami ne morajo uporabljati pravila o sklicevanju na kapacitete drugih gospodarskih subjektov. Naročnik pojasnjuje, da ima izbrani ponudnik res zaposleno samo eno osebo, vendar ima podjetje pogodbeno vezanih deset sodelavcev, ki vsak dan po potrebi opravljajo delo prevzema in sortiranja ter prevoza pošiljk. Prav tako naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik nima distribucijske mreže, kajti izbrani ponudnik je pojasnil, da njihovo podjetje dostopa do omrežja Pošte Slovenije. Naročnik prav tako zavrača vlagateljev trditve, da izbrani ponudnik nima primerne količine in vrste prevoznih sredstev za distribucijo pošiljk, saj je izpolnjevanje navedenega pogoja pri izbranemu ponudniku preveril in ugotovil, da ima dostavno in tovorno vozilo, s katerimi prevzemajo pošiljke. Glede vlagateljevih navedb, da je med razpisanimi storitvami tudi vročanje po posebnih postopkih, izbrani ponudnik pa vlagatelja ni navedel kot podizvajalca, izbrani ponudnik navedenih storitev ni sposoben sam izvajati, naročnik poudarja, da se vlagatelj ne more šteti za podizvajalca. Prav tako naročnik zavrača vlagateljeve očitke glede kršitve naročnika glede gospodarnosti. Naročnik meni, da je edino nesporno merilo, ki odraža največjo mero gospodarnosti, najnižja vrednost ponudbenega predračuna brez DDV, zaradi česar se je naročnik tudi odločil spremeniti razpisno dokumentacijo. Glede pojasnil pa je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo podal pojasnila, v kolikor bo na portalu javnih naročil zastavljeno vprašanje do vključno 9.2.2012. Glede vlagateljevih očitkov o predložitvi cenika, pa naročnik pojasnjuje, da je ta javno dostopen v prostorih izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.
Naročnik je dne 24.4.2012 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 25.4.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj ugovarja naročnikovim navedbam. Vlagatelj opozarja, da so v sklepu navedene neresnice in pavšalne navedbe, ki niso vredne resne presoje. Vlagatelj dodaja, da izbrani ponudnik dostopa zgolj do omrežja z navadnimi pisemski pošiljkami v notranjem prometu, medtem ko so bile razpisan etudi priporočene pošiljke s povratnicami, pošiljke v mednarodnem prometu, pisma v upravnem postopku in storitve univerzalnih paketov.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
V ta namen je v dokazne namene vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v Pogodbo o dostopu do poštnega omrežja št. dostop 2/2012, naročnikov dopis izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe z dne 1.3.2012 in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik dne 22.3.2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel dve ponudbi, ki sta formalno popolni in da je na podlagi merila najnižje cene predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Med strankama pa je v obravnavanem primeru sporno, ali je izbrani ponudnik usposobljen za izvajanje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v zvezi z dokazovanjem Tehnične in kadrovske sposobnosti v 2.2.3 točki razpisne dokumentacije določil:
"1. Ponudnik mora imeti distribucijsko mrežo za sprejem in raznos pošiljk po celi Republiki Sloveniji. Dokazilo: Prijava (OBR-3)
2. Ponudnik mora imeti ustrezno količino in vrsto prevoznih sredstev za distribucijo pošiljk v tujino. Dokazilo: Prijava (OBR-3)
3. Ponudnik mora imeti distribucijsko omrežje za raznos pošiljk v tujino. Dokazilo: Prijava (OBR-3)
4. Ponudnik mora biti vpisan v Uradno evidenco izvajalcev poštnih storitev, ki ga vodi Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK). Dokazilo: Prijava (OBR-3)
5. Ponudnik mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo storitev. Dokazilo: Izjava o kadrovskih zmogljivostih (OBR-10)."

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve ugovore, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo storitev. Pri čemer so morali ponudniki na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije za dokazovanje navedenega pogoja podati izjavo, s katero izjavljajo, da razpolagajo z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostni za izvedbo storitev, ki so predmet naročila (OBR-10). Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeri ni podal nobene zahteve po številu zaposlenih delavcev. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je izbrani ponudnik sicer registriran kot izvajalec zamenljivih poštnih storitev, vendar v celoti ne izvaja sam nobene izmed v razpisni dokumentaciji zahtevanih storitev, pri tem pa v ponudbi ni predložil dokazil, da bo storitve izvajal s podizvajalci, med drugim tudi z vlagateljem. Glede na to, da iz javno objavljenih podatkov izhaja, da ima izbrani ponudnik zaposleno le eno osebo, vlagatelj sklepa, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi. Državna revizijska komisija se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja. Kakor vlagatelj v revizijskem zahtevku poudarja sam, dejstvo da je izbrani ponudnik registriran kot izvajalec zamenljivih poštnih storitev, že samo po sebi dokazuje nasprotno, kar trdi vlagatelj, in sicer da je izbrani ponudnik usposobljen za izvedbo predmetnega naročila. Kajti iz določbe 4. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) (Uradni list RS, št. 51/2009 s spremembami, v nadaljevanju: ZPSto-2) izhaja: "(1) Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve)â?? (3) Agencija v posamičnih primerih ob uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive storitve ter pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane vrednosti, ter njihove predvidene uporabe in določanja cen. Agencija pri tem lahko pridobi tudi predhodno mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence." Pri tem iz spletne strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju APEK) izhaja, da je na podlagi 56. in 74. člena ZPSto-2 APEK izdala odločbo o imenovanju Pošte Slovenije d.o.o. za izvajalca univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije, s pravico izvajanja rezerviranih poštnih storitev do 31.12.2010, ki je tudi priloga revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da je izbrani ponudnik pri APEK še vedno registriran kot izvajalec zamenljivih storitev, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve (ki jih izvaja vlagatelj), kar je v konkretnem primeru med strankama tudi nesporno in po oceni Državne revizijske komisije dokazuje, da je izbrani ponudnik dovolj usposobljen za izvajanje predmetnega javnega naročila, saj drugače ne bi bil več vpisan v register izvajalcev poštnih storitev, če storitev ne bi kakovostno opravljal. Poleg tega je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da vlagatelj v revizijskem zahtevku ni konkretiziral, katere izmed zahtevnih poštnih storitev izbrani ponudnik zaradi pomanjkanja kadrov ne more izvajati, zaradi česar Državna revizijska komisija vlagateljevih pavšalnih trditev, da izbrani ponudnik nima dovolj kadrovskih zmogljivosti za izvedbo posla, v obravnavanem primeru tudi ne more preveriti. Prav tako se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevim stališčem, da izbrani ponudnik v obravnavanem primeru nastopa samostojno brez podizvajalcev in da nima dovolj zaposlenih za distribucijo pošiljk po celi Republiki Sloveniji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik v predmetnem postopku javnega naročanja ne nastopa samostojno, temveč skupaj s podizvajalcem General Logistics Systems, logistične storitve, d.o.o., (kar je izbrani ponudnik skladno z XX. točko razpisne dokumentacije v obrazcu "Prijava" (OBR-3) tudi navedel, ter prav tako izpolnil zahtevana obrazca OBR-12 in OBR-13 Pooblastilo in soglasja za neposredna plačila) ter s pravico do dostopa do poštnega omrežja vlagatelja, na podlagi z vlagateljem sklenjene pogodbe. Pri tem Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevi argumentaciji, da bi ga moral izbrani ponudnik zaradi tega navesti kot podizvajalca. Na podlagi 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Iz spletne strani APEK izhaja, da je od 1. januarja 2011 v Republiki Sloveniji trg poštnih storitev liberaliziran, odpravljena je ekskluzivna pravica izvajanja rezerviranih poštnih storitev, ki jih je lahko izvajala le Pošta Slovenije d.o.o., s tem pa je na tem segmentu poštnih storitev omogočeno delovanje tudi drugih izvajalcev poštnih storitev brez cenovnih omejitev. Tistim izvajalcem, ki opravljajo t. i. zamenljive poštne storitve in so pridobili pri APEK-u ugotovitveni sklep pa mora izvajalka univerzalne storitve (Pošta Slovenije d.o.o.), na njihovo zahtevo, ponuditi pogodbo za dostop do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve. Navedena obveznost izhaja iz 32. člena ZPSto-2, na podlagi katerega je takšno pogodbo o dostopu do poštnega omrežja z vlagateljem sklenil tudi izbrani ponudnik, kar je med strankama v konkretnem primeru tudi nesporno. Državna revizijska komisija pri tem izpostavlja, da izbrani ponudnik z vlagateljem ni sklenil pogodbe o dostopu do poštnega omrežja z namenom izvedbe predmetnega naročila, temveč gre za splošno pogodbo, ki izbranemu ponudniku na podlagi 32. člena ZPSto-2 omogoča dostop do poštnega omrežja z namenom, da svojo dejavnost sploh lahko izvaja. Poleg tega iz 3. člena Pogodbe o dostopu do poštnega omrežja št. dostop 2/2010, sklenjene dne 31.12.2010, izhaja, da mora izbrani ponudnik za nudenje dostopa do poštnega omrežja in delov poštne infrastrukture vlagatelju plačevati pogodbeno dogovorjeno ceno dostopa in to neodvisno od predmetnega javnega naročila. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da bo v konkretnem primeru storitve predmetnega javnega naročila opravljal izbrani ponudnik skupaj s podizvajalcem sam, vlagatelj pa je na podlagi omenjene pogodbe izbranemu ponudniku dolžan omogočiti dostop do poštnega omrežja in do delov poštne infrastrukure, zato o podizvajanju z vidika pravil o javnem naročanju po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče govoriti. Prav tako se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevem stališčem, da izbrani ponudnik tudi z morebitnimi zunanjimi sodelavci ne more izvajati distribucije pošiljk po celi Sloveniji, kar je splošno znano dejstvo. V pravni teoriji so splošno znana le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe- ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Da naj bo določeno dejstvo notorno, mora o njem obstajati splošen socialen konsenz (dr. Lojze Ude, dr. Aleš Galič, dr. Dragica Wedam LukiÄ" Pravdni postopek: Zakon s komentarjem (2. knjiga), GV Založba 2006, str 374). Vlagateljevo zatrjevanje, da izbrani ponudnik ne more izvajati distribucije pošiljk, se po prepričanju Državne revizijske komisije ne more presojati kot splošno znano dejstvo, ki bi bil znan širšemu krogu ljudi. Kajti ljudje, ki poštnih storitev ne uporabljajo ali zelo redko uporabljajo, podjetja izbranega ponudnika niti ne poznajo niti jim ni znano dejstvo, da izbrani ponudnik razpolaga s pravico do dostopa poštnih storitev in posameznih pogodbeno opredeljenih delov poštne infrastrukture. Vlagatelj pa se dokazovanju, v revizijskem zahtevku zatrjevanih, dejstev ne more izogniti zgolj s trditvijo, da zgoraj navedena trditev predstavlja splošno znano dejstvo. Na podlagi 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami: v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, je na vlagatelju dolžnost, da za v revizijskem zahtevku navedena dejstva predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

V zvezi z vlagateljevimi očitki o pomanjkanju kadra pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru v razpisni dokumentaciji ni podal zahteve, s kolikšnim številom zaposlenih mora ponudnik razpolagat za izvedbo naročila, niti ni uporabe kadra vezal na pogodbo o zaposlitvi, ampak je odločitev o številu kadra in načinu pogodbenega sodelovanja v celoti prepustil ponudnikom, zato dejstvo, da ima izbrani ponudnik zaposleno zgolj eno osebo, o kadrovski zmogljivosti in sposobnosti za distribucijo pošiljk v predpisanih rokih ničesar ne pove. Pri tem pa Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve trditve, da dopušča možnost, da ima izbrani ponudnik zunanje sodelavce, vendar jih izbrani ponudnik v ponudbi med podizvajalce ni navedel, česar pa naročnik tudi ni preverjal. Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj navedena dejstva oziroma domneve navaja zgolj pavšalno in v obliki nepotrjenih (nedokazanih) sumov (sklepanj). Skladno s pravilom o povezanosti trditveno dokaznega bremena iz 7. in 212. člena ZPP, mora biti dejstvo zatrjevano jasno, določno in konkretno in ne le pavšalno ali v obliki domnev in različnih sklepanj. Ker vlagatelj revizijskih navedb v konkretnem primeru ni zatrjeval na takšen način, zanje pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z navedenimi revizijskimi očitki ni uspel izkazati morebitnih naročnikovih kršitev.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru ne razpolaga z zadostnim številom zaposlenih oz. zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Iz istih razlogov Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da izbrani ponudnik nima distribucijske mreže za prevzem in raznos pošiljk po celi Sloveniji. Izbrani ponudnik namreč na podlagi Pogodbe o dostopu do poštnega omrežja št. dostop 2/2010 dostopa do vlagateljevega poštnega omrežja. Pri tem je pojem poštnega omrežja definiran v določbi 20. točke 2. člena ZPSto-2, ki določa, da je poštno omrežje sistem organizacije in vseh vrst sredstev, ki jih uporabljajo izvajalci univerzalne storitve, še zlasti za: sprejem poštnih pošiljk, ki spadajo v obveznost univerzalne storitve s točk dostopa po vsem ozemlju Republike Slovenije, prenos teh pošiljk in ravnanje z njimi od točk dostopa do distribucijskega centra in dostavo na naslove, označene na pošiljkah. Na podlagi česar gre zaključiti, da izbrani ponudnik v nasprotju z vlagateljevimi trditvami na podlagi omenjene pogodbe razpolaga z distribucijskim omrežjem, saj v okviru poštnega omrežja sodi tudi sprejem in dostavo poštnih pošiljk na naslove, označene na pošiljkah. Enako Državna revizijska komisija meni glede vlagateljevih trditev, da izbrani ponudnik nima primerne količine in vrste prevoznih sredstev za distribucijo pošiljk, slednje vlagatelj dokazuje z višino opredmetenih sredstev. Državna revizijska komisija meni, da višina opredmetenih sredstev neposredno ne dokazuje dejstva, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostno količino in vrsto prevoznih sredstev, ampak je zgolj indic, ki na navedeno dejstvo napeljuje. Pri tem iz razpisne dokumentacije ne izhaja zahteva po lastniškem razpolaganju prevoznih sredstev, ki jih bo ponudnik pri izvedbi predmetnega javnega naročila uporabil, temveč zadostuje že kakršnokoli razpolaganje s takšnimi sredstvi, tudi na podlagi sklenjenega pogodbenega razmerja. V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj slednjega dejstva v revizijskem zahtevku ni izpodbijal, niti ni predložil nobenih dokazov v zvezi s tem, ki bi dokazovali, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnim številom prevoznih sredstev niti na podlagi pogodbenega razmerja, zato Državna revizijska komisija vlagateljevim trditvam o neizpolnjevanju pogojev ponudbe izbranega ponudnika ni mogla slediti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da nima dovoljenja za vročanje po posebnih postopkih. V zvezi s tem je naročnik prepričljivo pojasnil, da predložitve dovoljenja za opravljanje funkcije pooblaščenega vročevalca v razpisni dokumentaciji ni zahteval, čemur pritrjuje tudi vlagatelj. Kakor tudi ni od ponudnikov zahteval, da morajo navesti osebo, ki slednjo storitev v njihovem imenu opravljala, ampak je omenjeno storitev vročanje v skladu s posebnimi predpisi, po določilih ZUP, ZPP in ZKP, naštel med storitvami, ki jih bo izbrani ponudnik zavezan opravljati. V zvezi s tem predložen seznam oseb, ki imajo posebno dovoljenje za opravljanje funkcije pooblaščenega vročevalca, pa po presoji Državne revizijske komisije ne dokazuje, da izbrani ponudnik zahtevane storitve ni sposoben opraviti. Med navedenimi osebami je velik delež fizičnih oseb, s katerimi je lahko izbrani ponudnik v pogodbenem razmerju in ne le samostojnih podjetnikov, ki bi morali nastopati kot podizvajalci. Se pa Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Pogodbo o dostopu do poštnega omrežja vlagatelja z vlagateljem strinja, da omenjena storitev ni predmet te pogodbe in da bi moral izbrani ponudnik za izvajanje navedene storitve z vlagateljem skleniti ločeno pogodbo. Toda vlagatelj kljub temu po presoji Državne revizijske komisije z gotovostjo ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik ni usposobljen izvesti zahtevane storitve, saj izbrani ponudnik v ponudbi posamične osebe, ki bo navedeno storitev izvajala, ni bil dolžan navesti. Na drugi strani pa naročnik slednjega dejstva, kakor to izhaja iz naročnikovega dopisa izbranemu ponudniku, z dne 1.3.2012, s katerim je naročnik izbranega ponudnika pozval na pojasnila, ni preverjal. Je pa na naročniku dolžnost, da slednje dejstvo preveri. Zato se v konkretnem primeru v revizijskem zahtevku na določbo 77. člena ZJN-2 sklicuje tudi vlagatelj. Po omenjeni določbi je naročnik zavezan v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila (79. člen ZJN-2) oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Vendar je pri tem potrebo izpostaviti, da je glede na opisano naravo obravnavane določbe ZJN-2 sama izvedba kot čas izvedbe preveritve ponudbe v izključni domeni naročnika in ne Državne revizijske komisije. Naročnik torej lahko preveritev ponudbe izvede bodisi pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila bodisi kadarkoli kasneje, to je do podpisa pogodbe o izvedbi javnega naročila, zato omenjena določba prvega odstavka 77. člena ZJN-2 posledično ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi lahko ponudnik uveljavljal izločitev konkurenčnega ponudnika, tako pa v konkretnem primeru tudi ne podlage, na kateri bi lahko vlagatelj izpodbijal popolnost ponudbe izbranega ponudnika (kakor je to storil v svojem revizijskem zahtevku), na podlagi česar je bilo potrebno vlagateljeve navedbe v zvezi s tem zavrniti.

Državna revizijska komisija vlagateljevega ugovora, ki se nanaša na spremembo razpisne dokumentacije v merilu za izbiro najugodnejšega ponudnika, v nadaljevanju ni presojala. Vlagateljeve navedbe v zvezi s tem so namreč na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki določa da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom, prepozne. Prav tako so prepozni tudi vlagateljevi očitki, da mu je bil onemogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, kar vlagatelj izpostavlja v vlogi, z dne 25.4.2012, v kateri se je vlagatelj opredelil do naročnikovih očitkov. Vlagatelj je na podlagi 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN vse očitane kršitve naročnika, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, dolžan navesti že v revizijskem zahtevku, da se naročnik v predrevizijskem postopku z njimi lahko seznani in do njih opredeli, kasnejše navajanje kršitev je dopustno le v primeru, če jih vlagatelj predhodno brez svoje krivde ni mogel navesti že v revizijskem zahtevku. Pri tem pa vlagatelj dejstva oz. razlogov, da očitane nepravilnosti naročnika pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo v revizijskem zahtevku ni mogle navesti, v svoji vlogi ni izpostavil.

Kot neutemeljene pa Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik lastnega cenika za izvajanje storitev najverjetneje nima, glede na dejstvo, da zanj izvajajo storitve drugi izvajalci. Vlagatelj na obstoj navedenih dejstev zgolj ugiba oziroma jih navaja pavšalno, v obliki nepotrjenih (nedokazanih) sumov (sklepanj), zato upoštevaje določbo 7. in 212. člena ZPP omenjene navedbe ne morejo biti predmet presoje Državne revizijske komisije. Pri tem pa gre še ugotoviti, da so bili ponudniki na podlagi XXI. točke razpisne dokumentacije zavezani predložiti cenik, kjer je mogla biti navedena redna končna cena storitve po uradno objavljenem ceniku ponudnika. Naročnik v zvezi s tem ugotavlja, da ima izbrani ponudnik uradni cenik javno dostopen v svojih poslovnih prostorih, čemur vlagatelj ne ugovarja, ugovarja pa dejstvu, da cenik ni objavljen na spletni strani. Državna revizijska komisija v zvezi s tem meni, da iz omenjene naročnikove zahteve neposredno ne izhaja, da bi morali imeti ponudniki svoje cenike uradno objavljene na spletni strani, zato tudi objava v poslovnih prostorih tej zahtevi zadostuje.

Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zaključuje, da je naročnik postopal pravilno, ko na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ponudbe izbranega ponudnika ni kot nepravilne izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija, glede na določbo četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 21.5.2012

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- OKP Rogaška Slatina, d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina,
- Maksmail d.o.o., Ljubljanska cesta 5, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.