018-102/2012 Dom starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik

Številka: 018-102/2012-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil in čistilnih pripomočkov" (v sklopu številka 2: "Sredstva za kuhinjo") in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KIMI, d. o. o., Planjava 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Samoel Peterlin, Kotnikova ulica 34, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM STAREJšIH OBČANOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK, Cesta na Bokalce 51, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 05. 2012

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 05. 03. 2012 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24. 10. 2011 sprejel sklep (številka JN 3/2011/S) o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil in čistilnih pripomočkov. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo (pod številko objave JN12297/2011) dne 26. 10. 2011 objavljeno na Portalu javnih naročil, v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily), številka 2011/S 209, pa (pod številko dokumenta 340395) dne 29. 10. 2011 (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN13150/2011) objavljeno dne 16. 11. 2011, obvestilo o dodatnih informacijah pa je bilo v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2011/S 222, (pod številko dokumenta 360026) objavljeno dne 18. 11. 2011.

Naročnik je dne 05. 01. 2012 sprejel "OBVESTILO" številka JN 3/2011-ob2, v katerem obvešča ponudnike, ki so oddali ponudbe za sklop številka 2: "Sredstva za kuhinjo" (v nadaljevanju: sklop številka 2), da ponudbe izloča kot nepopolne.

Naročnik je dne 12. 01. 2012 sprejel sklep (številka JN 1/2012-POG-S) o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil in čistilnih pripomočkov po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Dne 20. 02. 2012 je naročnik sprejel "OBVESTILO O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA" številka JN 1/2012-ob_pogajanja (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri ponudnika za sklop številka 2), iz katerega izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik za sklop številka 2 izbere "Irbis d.o.o." (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu številka 2). Obvestilo o izbiri ponudnika za sklop številka 2 je vlagatelj prejel dne 23. 02. 2012.

Vlagatelj je na naročnika naslovil dokument z dne 27. 02. 2012, poimenovan "PREDLOG ZA SPREMEMBO ODLOČITVE ODDAJE JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU S POGAJANJI", dne 02. 03. 2012 pa je naročnik sprejel dokument številka 4303-1/2012-4, poimenovan "Dodatna obrazložitev odločitve Javnega naročila po postopku s pogajanji"â?? (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 07. 03. 2012.

Dne 06. 03. 2012 je vlagatelj na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 05. 03. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi, odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2, razveljavi in se sprejme nova odločitev, tako da se šteje ponudba vlagatelja za formalno popolno, sprejemljivo, pravilno in primerno in se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga tudi, da se mu povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, naročniku pa očita, da je z drugačno ugotovitvijo napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter "storil kršitev 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN". Iz razloga, ker mu ni omogočil in dopustil dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, vlagatelj v navezavi na navedeno naročniku očita tudi kršitev 78. člena "ZJN".

Naročnik je dne 26. 03. 2012 sprejel sklep številka JN 1/2012-revizija_sklep2 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Iz obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da je naročnik eni (smiselno) zaključeni celoti vlagateljevih očitkov, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo, ugodil, drugi pa ne, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo (v 1. točki izreka omenjene odločitve o zahtevku za revizijo) zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov (2. točka izreka odločitve o zahtevku za revizijo).

Naročnik je v prilogi dokumenta "KRONOLOšKI PREGLED", ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29. 03. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-102/2012-2, z dne 03. 04. 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik prejel dne 10. 04. 2012, dne 12. 04. 2012 pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis številka 4300-1/2012-4, z dne 10. 04. 2012, skupaj s prilogami.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika v sklopu številka 2 z dopisom številka 018-102/2012-4, z dne 07. 05. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 31. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2 izhaja, da je
- vlagatelj v sklopu številka 2 ponudil ceno, ki je višja od cene, katero je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik v sklopu številka 2, ter nižja od vsake od cen, katere so v svojih ponudbah ponudili preostali ponudniki, ki so naročniku v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 predložili svoje ponudbe (stran 2 obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2),
- merilo za izbiro ponudbe pri oddaji zadevnega javnega naročila "najnižja končna cena ponudbenega predračuna za posamezen razpisan sklop" (XI. točka razdelka "2.3 Merilo za izbor" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) oziroma "najnižja cena" (točka IV.2.1) obvestila o javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije),
- naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 2, izločil kot neprimerno in nepopolno (točka 1. na strani 2 obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2).

Ker Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejme v (vsebinsko) obravnavo le v primeru, če ta izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (prvi stavek drugega odstavka 31. člena ZPVPJN), je v posledici dosedanjih ugotovitev Državna revizijska komisija v nadaljevanju (na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom istega člena) pristopila k predhodnemu preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo. Ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da v konkretnem primeru zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN.

Iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN (v povezavi s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN) izhaja, da se aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna
- vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
- zagovorniku javnega interesa.

V konkretnem primeru vlagatelja ne gre šteti za zagovornika javnega interesa, ki v postopku oddaje zadevnega javnega naročila lahko uveljavlja pravno varstvo, saj so ti taksativno navedeni v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN, vlagatelja pa med njimi ni navedenega. Da bi bilo v konkretnem primeru vlagatelju priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo (zoper odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2), je torej potrebno ugotoviti, ali gre vlagatelja šteti za osebo, ki ima ali je imela interes za dodelitev zadevnega javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da se aktivna legitimacija (na podlagi prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) prizna vsaki osebi, če sta kumulativno (to je skupno) izpolnjena dva elementa aktivne legitimacije: (1.) interes za dodelitev javnega naročila in (2.) škoda, ki je ali bi lahko osebi nastala z domnevno kršitvijo naročnika (torej nastala škoda ali možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika).

Iz razloga, ker je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila rok za oddajo (prejem) ponudb že potekel, se v konkretnem primeru šteje, da je interes za dodelitev zadevnega javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (prvi stavek drugega odstavka 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj je, kakor to izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2 (prvi odstavek na strani 2), v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 2 oddal pravočasno ponudbo, s čimer je izkazal prvi element za priznanje aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, to je interes za dodelitev zadevnega javnega naročila.

Upoštevaje doslej navedeno bi bilo potrebno za to, da bi se vlagatelju v konkretnem postopku pravnega varstva priznala aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo (zoper odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2), ugotoviti tudi, da vlagatelju je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (drugi element za priznanje aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN).

Ker se zadevno javno naročilo (v sklopu številka 2) oddaja s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje štirih let (točka II.1.5) obvestila o javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, prvi odstavek Povabila k oddaji ponudbe, prvi odstavek I. točke razdelka "2.1 Splošno" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, prvi odstavek XIII. točke razdelka "2.3 Merilo za izbor" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, drugi odstavek 1. člena vzorca okvirnega sporazuma, pa tudi tretji odstavek izreka obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2), naročnik pa je v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek XIII. točke razdelka "2.3 Merilo za izbor" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil, da bo okvirni sporazum (v skladu z merilom iz razpisne dokumentacije) sklenil z enim ponudnikom, bi moral vlagatelj za to, da bi se v konkretnem primeru ugotovilo, da je izpolnjen drugi element za priznanje aktivne legitimacije (iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), v svojem zahtevku za revizijo predlagati ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev naročnikove odločitve, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2, z utemeljitvijo, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da
- je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 2, neprimerna in nepopolna, v posledici pa (v omenjenem sklopu) izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila,
- je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 2 popolna ter izbrana kot najugodnejša.
Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, ponudil ceno, ki je višja od cene, katero je v omenjenem sklopu v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik (stran 2 obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2), merilo za izbiro ponudbe pri oddaji zadevnega javnega naročila pa je "najnižja končna cena ponudbenega predračuna za posamezen razpisan sklop" (XI. točka razdelka "2.3 Merilo za izbor" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) oziroma "najnižja cena" (točka IV.2.1) obvestila o javnem naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije). Da bi bilo v konkretnem primeru zadevno javno naročilo lahko oddano vlagatelju in bi bil z vlagateljem (lahko) sklenjen okvirni sporazum (vlagatelju pa bi lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda), bi bilo torej predhodno najprej potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 2, neprimerna in nepopolna, v posledici pa (v omenjenem sklopu) izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, nato pa bi bilo (kumulativno) potrebno ugotoviti tudi, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 2 popolna (ter izbrana kot najugodnejša).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo predlaga razveljavitev naročnikove odločitve, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2, z utemeljitvijo, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 2, neprimerna in nepopolna, v posledici pa (v omenjenem sklopu) izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ne predlaga pa razveljavitve naročnikove odločitve, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2, z utemeljitvijo, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 2 popolna ter izbrana kot najugodnejša. Iz razloga, ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ne predlaga razveljavitve naročnikove odločitve, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2, z utemeljitvijo, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 2 popolna ter izbrana kot najugodnejša, vlagatelju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila z domnevno kršitvijo (naročnika) ne bi mogla nastati škoda (drugi element za priznanje aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Njegova ponudba, predložena v sklopu številka 2, bi bila namreč tudi v primeru, če bi se morebiti ugotovilo, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ugotovil, da je neprimerna in nepopolna, ob upoštevanju merila za izbiro ponudbe uvrščena za ponudbo izbranega ponudnika v sklopu številka 2.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v predmetnem postopku pravnega varstva ni izpolnjen drugi element za priznanje aktivne legitimacije (iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) vlagatelju za vložitev zahtevka za revizijo, v posledici pa ugotavlja, da zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da v konkretnem primeru zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, je vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN (v povezavi s prvima dvema odstavkoma istega člena in v povezavi s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN) s predmetnim sklepom zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se mu povrne stroške postopka. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN kot neutemeljeno zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila tudi, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v znesku 200,00 EUR. Ker bi bil v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj dolžan plačati takso v znesku enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za sklop številka 2 (tretja alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), torej takso v znesku 125,51 EUR, Državna revizijska komisija pa je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin ugotovila, da je vlagatelj (sledeč pravnemu pouku v obvestilu o izbiri ponudnika za sklop številka 2) plačal napačno višino oziroma napačen znesek takse (vlagatelj je takso preplačal za 74,49 EUR), bo ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 17. 05. 2012


Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.,
predsednica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
- DOM STAREJšIH OBČANOV LJUBLJANA VIČ RUDNIK, Cesta na Bokalce 51, 1000 Ljubljana
- odvetnik Samoel Peterlin, Kotnikova ulica 34, 1000 Ljubljana
- IRBIS, d. o. o., Ilirska Bistrica, Koseze 32C, 6250 Ilirska Bistrica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu