018-115/2012 Splošna bolnišnica Murska Sobota

Številka: 018-115/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "medicinska razkužila" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), 10. 5. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 10. 11. 2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN12909/2011, in 15. 11. 2011 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2011/S 219-356308) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-20-05-"št"/2011 z dne 9. 3. 2012 ponudnike med drugim obvestil, da "okvirni sporazum za komplet 2.05 in 2.06" za obdobje štirih let sklene s ponudnikom Iris, d. o. o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana in da s tem ponudnikom sklene pogodbo za obdobje od 1. 4. 2012 do 31. 3. 2016. Naročnik je v obrazložitvi odločitve zapisal, da je "pri vzorčenju izdelkov [â??] ugotovil, da sklop 2.05 in 2.06 ne more oddati ločeno, saj gre za komplet (razkužilo in indikator) - naročilo bo oddano skupno - v kompletu". Za ponudbo, ki jo je vlagatelj predložil v sklopih 2.05 in 2.06, je naročnik - tako kot še za dve ponudbi - navedel (torej za vse tri ponudbe), da "so za naročnika ''neprimerne'', saj ne izpolnjujejo v celoti pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjujeta v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji", predloženi vzorci pa "ne ustrezajo zahtevam naročnika".

Vlagatelj je z dopisom z dne 15. 3. 2012 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik podal (dokument št. JN-20-06-5/2011 z dne 20. 3. 2012).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 3. 2012 in predlagal, da se "v delu, ki se nanaša na sklop (artikel) 2.05 razveljavi postopek oddaje javnega naročila JN 12909/2011 za javno naročilo blaga ''Medicinska razkužila'', in odpravi kršitev tako, da kot najugodnejšega ponudnika za sklop 2.05 izbere vlagatelja", uveljavljal pa je tudi povračilo vplačane takse. Vlagatelj navaja, da:
- je za sklop 2.05 ponudil najnižjo ceno, naročnik pa je izbral ponudbo ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana, ki je dražja, zato je naročnikova odločitev neekonomična in nezakonita, temelji pa na napačnih in subjektivnih ocenah,
- obrazložitev odločitve o oddaji naročila je kljub dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pomanjkljiva, napačna in neustrezna,
- je naročnik kršil "več določil" Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), "pri čemer vlagatelj posebej izpostavlja" 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, prvi odstavek 6. člena ZJN-2 ter 8., 9. in 79. člen ZJN-2,
- ponudba izbranega ponudnika je nesprejemljiva, saj je njena ponudbena vrednost očitno previsoka in naročnik z njeno izbiro krši načelo gospodarnosti,
- je predložil ustrezno ponudbo,
- ponujeni izdelek popolnoma ustreza razpisnim zahtevam,
- ponujeni izdelek v svojem delovanju ni manj vreden od izdelka, ki ga naročnik uporablja, je varen in učinkovit, nivo varnosti pa v razpisni dokumentaciji niti ni bil določen kot posebna zahteva ali pogoj,
- je glavna učinkovina perocetna kislina, pri uporabi izdelkov s to učinkovino pa je treba uporabiti zaščitna očala, kar je tudi navedeno v varnostnem listu, enako dražeč občutek se občuti pri uporabi sedanjega artikla, sicer pa dražeč občutek ni bil zahtevan kot pogoj v razpisni dokumentaciji,
- pri uporabi izdelkov, pri katerih je glavna učinkovina perocetna kislina nastaja značilen vonj, pri njihovi uporabi pa je treba nositi zaščitno masko, ki ščiti nos pred značilnim vonjem, vlagateljev izdelek pa ni parfumiran, saj bi to bilo neskladno z veljavno doktrino, enako dražeč občutek pa se čuti tudi pri obstoječem artiklu, ki ga uporablja naročnik,
- ponujeni izdelek je prozoren in čist, moten izgled ni možen zaradi kemične sestave ponujenega izdelka, sicer pa čistost izdelka ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji,
- očitek, da so instrumenti po dezinfekciji s ponujenim izdelkom "lepljivi" je v neskladju z dosedanjo prakso v Sloveniji in Evropi in ga vlagatelj ocenjuje kot neresničnega, poleg tega pa ta zahteva ni bila navedena v razpisni dokumentaciji in je zato naročnik ne more uporabiti za označitev izdelka kot neuporabnega.

Naročnik je s sklepom št. JN-20-07-5/2011 z dne 5. 4. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil in navedel, da:
- ima za vzorčenje artiklov ponujenih artiklov pripravljen obrazec, ki ga ves čas uporablja,
- tega obrazca ni pripravil le za to javno naročilo,
- vzorčenje vodi strokovni član komisije za vzorčenje posameznega izdelka, ki preda navodila po naročnikovih deloviščih, kjer se artikli po namenu tudi uporabljajo,
- ponujeni artikel po varnosti ni boljši od sedanjega artikla, s čimer ni trdil, da je ponujeni artikel manj vreden od izdelka, ki ga trenutno uporablja, kar tudi potrjuje odgovor v točki 3, ko je zapisal, da ovojnica vsebuje primerne in vidne oznake,
- je za uporabnike moteče, da ponujeni artikel draži oči, saj se dezinfekcija instrumentov izvaja v istem prostoru, kot se izvaja diagnostika (prisotni so tako pacienti kot zdravniki),
- mu je znano, da pri uporabi izdelkov na osnovi perocetne kisline lahko pride do draženja oči, vendar lahko pride do razlike v draženju oči, saj pri izdelku, ki ga trenutno uporablja, ni podobne reakcije, kar je lahko posledica različne sestave âˆ" dodatkov, iz katerih sta izdelka sestavljena,
- trenutno uporablja izdelek na osnovi perocetne kisline, ki pa nima močnega vonja, za razkuževanje instrumentov v ambulanti pa je nesprejemljivo, da je treba nositi zaščitno masko, saj se v ambulanti izvaja tudi diagnostika, zato je močan vonj moteč,
- je testirani izdelek imel moten izgled, to ugotovitev je naročnik zapisal, res pa je, da čistost izdelka ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji,
- so bili pri testiranju ponujenega izdelka instrumenti po dezinfekciji močno lepljivi in jih ni bilo mogoče sprati, zato niso bili primerni za uporabo,
- je vzorčenje izvedel z namenom, da ugotovi, ali ponujeni artikli po funkcionalnosti ustrezajo namenu uporabe, saj je v specifikaciji v razpisni dokumentaciji težko zapisati vsako značilnost, ki jo mora imeti ponujeni artikel,
- rezultati pri testiranju oziroma vzorčenju vlagateljevega izdelka so bili slabši (neprimerni) in ocena je imela objektivno razlago, ki jo je podalo usposobljeno zdravstveno osebje, ki že leta uporablja dezinfekcijske artikle,
- če želi doseči, da se bo artikel uporabljal, mora upoštevati tudi mnenje zdravstvenega osebja, ki je vzorčilo ponujene artikle.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN-20-11/2011 z dne 10. 4. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, obvestili o naročilu, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo, ponudbo izbranega ponudnika, dopis št. JN20-04-05/2011 z dne 3. 2. 2012, naročnikovo zabeležko z dne 2. 2. 2012, "Interni obrazec za prejete vzorce" glede testiranja izdelka iz postavke 2.05, ki ga je ponudil vlagatelj (tako prvotni kot nov obrazec), dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-20-05-"št"/2011 z dne 9. 3. 2012, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dopis z dne 15. 3. 2012) in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dokument št. JN-20-06-5/2011 z dne 20. 3. 2012 s prilogo). Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj predložil ponudbo za artikla iz postavk 2.05 in 2.06 obrazca OBR-4 Specifikacija zahtev naročnika s cenami, in sicer za artikel iz postavke 2.05 za ceno, ki je nižja od cene, ki jo je ponudil ponudnik Iris, d. o. o., Ljubljana, in za artikel iz postavke 2.06 za ceno, ki je višja od cene, ki jo je ponudil ponudnik Iris, d. o. o., Ljubljana. V seštevku cen za artikla iz postavk 2.05 in 2.06 je cena iz vlagateljeve ponudbe nižja od cene, ki jo je ponudil ponudnik Iris, d. o. o., Ljubljana.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.1 Postopek javnega naročila (str. 5 razpisne dokumentacije) določil:

"Naročnik bo v skladu s 25. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/2011; v nadaljevanju: ZJN-2) izvedel odprti postopek z namenom sklenitve okvirnega sporazuma v skladu s šestim odstavkom 32. člena ZJN-2.

Naročnik bo z najugodnejšim ponudnikom za posamezno vrsto blaga sklenil okvirni sporazum.

Naročnik bo odpiral konkurenco med sklenitelji okvirnega sporazuma vsakih dvanajst mesecev, in sicer predvidoma v obdobjih, kot je opredeljeno v točki 4.2 teh navodil. Naročilo za posamezno obdobje bo oddano, na podlagi merila iz točke 2.15 teh navodil, tistemu ponudniku (enemu ponudniku), ki bo za posamezne razpisane vrste blaga med sklenitelji okvirnega sporazuma najugodnejši. Naročnik bo z najugodnejšim ponudnikom v posameznem obdobju sklenil kupoprodajno pogodbo.

V primeru, da bo naročnik za posamezno vrsto blaga prejel samo eno popolno ponudbo, bo naročnik s tem ponudnikom sklenil okvirni sporazum in kupoprodajno pogodbo za obdobje od 1.3.2012 do 28.2.2016.
Naročnik v tem primeru ne bo odpiral konkurenco."

Naročnik je merilo določil v točki 2.15 (str. 15 razpisne dokumentacije):

"Merilo, ki bo uporabljeno pri izbiri najugodnejšega ponudnika: najnižja končna ponudbena vrednost za posamezni artikel (vsak artikel se oddaja posebej).

Opomba:
V primeru, da bo več ponudnikov ponudilo enako ponudbeno vrednost, bo naročnik opravil žrebanje - izvlečenje kroglic. Na žrebanju bodo lahko prisotni tisti ponudniki, ki so ponudili enako ponudbeno vrednost. O datumu, uri in kraju žrebanja bo naročnik te ponudnike pisno obvestil. Žrebanje bo izvedel naročnik. Naročilo bo oddano tistemu ponudniku, ki bo izžreban prvi."

Naročnik je v točki 4.1 Okvirni sporazum (str. 16 razpisne dokumentacije) določil:

"Naročnik bo z največ tremi ponudniki, za katere bo ugotovil, da so njihove ponudbe popolne in ki bodo glede na merilo iz razpisne dokumentacije najugodnejši, sklenil okvirni sporazum v skladu z določbami vzorca okvirnega sporazuma iz točke 5 točke 2.2 teh navodil. Okvirni sporazum se sklene za obdobje od 01.03.2012 do 01.03.2016.

Okvirni sporazum je treba podpisati v roku desetih (10) dni od prejema naročnikovega poziva k podpisu okvirnega sporazuma, sicer bo naročnik smatral, da z naročnikom posla ne želi skleniti."

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v točki 4.2 Predvidena obdobja (str. 16âˆ"17 razpisne dokumentacije) določil:

"Naročnik bo odpiral konkurenco med sklenitelji okvirnega sporazuma predvidoma v naslednjih obdobjih:
Od 1.3.2012 do 28.2.2013
Od 1.3.2013 do 28.2.2014
Od 1.3.2014 do 28.2.2015
Od 1.3.2015 do 28.2.2016

V posameznem obdobju bo naročnik med sklenitelji okvirnega sporazuma izbral najugodnejšega ponudnika za posamezne vrste blaga iz predmetnega naročila na podlagi merila iz točke 2.15 teh navodil.

V primeru, da bo naročnik za posamezno vrsto blaga prejel samo eno popolno ponudbo naročnik za te vrste blaga ne bo odpiral konkurenco."

Naročnik je v 6. členu vzorca okvirnega sporazuma (gl. str. 25âˆ"26 razpisne dokumentacije) določil način izvajanja okvirnega sporazuma:

"Naročnik je čas trajanja tega sporazuma iz 4. člena razdelil na naslednja obdobja:
Od 1.3.2012 do 28.2.2013
Od 1.3.2013 do 28.2.2014
Od 1.3.2014 do 28.2.2015
Od 1.3.2015 do 28.2.2016
Naročnik bo določen čas pred začetkom vsakega obdobja iz predhodnega odstavka tega člena odpiral konkurenco med strankami tega sporazuma tako, da bo stranke sporazuma pozval k predložitvi ponudb za tiste vrste blaga, za katere je sklenjen sporazum. V posameznem obdobju bo naročnik med tistimi strankami tega sporazuma, ki bodo predložile ponudbe, izbral najugodnejšega ponudnika na podlagi merila iz razpisne dokumentacije.

Ponudbe bo treba predložiti v roku in na način, opredeljen v povabilu k predložitvi ponudb za posamezno obdobje.

Odpiranje ponudb za posamezno obdobje bo naročnik izvedel v kraju in času, določenem v povabilu k predložitvi ponudb. Odpiranja ponudb se bodo lahko udeležile le stranke tega sporazuma, ki bodo predložile ponudbo.

Naročnik bo tiste stranke sporazuma, ki bodo na podlagi povabila naročnika k predložitvi ponudb predložile ponudbo, pisno obvestil o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila na podlagi ponovnega odpiranja konkurence med sklenitelji okvirnega sporazuma.

Z najugodnejšim ponudnikom bo naročnik sklenil kupoprodajno pogodbo.

V primeru, da bo naročnik prekinil kupoprodajno pogodbo z izbranim ponudnikom znotraj posameznega obdobja, bo naročnik za preostali čas do izteka veljavnosti obdobja ponovno odpiral konkurenco med ostalimi sklenitelji okvirnega sporazuma.

V primeru, da bo naročnik za posamezne vrste blaga sklenil sporazum s samo eno stranko sporazuma, naročnik ne bo odpiral konkurence za te vrste blaga"

Na podlagi točk 1.1 in 4.2 razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Naročnik je pri tistih dveh artiklih (postavki 2.05 in 2.06), za katera je vlagatelj sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-20-05-"št"/2011 z dne 9. 3. 2012 odločil, da sklene okvirni sporazum le s ponudnikom Iris, d. o. o., Ljubljana in z njim sklene pogodbo za celotno štiriletno obdobje. S tem je naročnik dejansko odločil, da ponudniku Iris, d. o. o., Ljubljana odda javno naročilo za artikla iz postavk 2.05 in 2.06 za štiriletno obdobje, za katerega izvaja javno naročilo.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba v konkretni zadevi dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-20-05-"št"/2011 z dne 9. 3. 2012 glede postavk 2.05 in 2.06 šteti hkrati za odločitev, s katerimi ponudniki bo naročnik sklenil okvirni sporazum, in odločitev o tem, da javno naročilo odda ponudniku Iris, d. o. o., Ljubljana, saj je le za ponudbo tega ponudnika naročnik štel, da je popolna. Vendar je odločitev o oddaji naročila ponudniku Iris, d. o. o., Ljubljana v obravnavanih dejanskih okoliščinah le posledica naročnikovega zaključka, da noben drug ponudnik razen ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana ni predložil popolne ponudbe za postavki 2.05 in 2.06. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je v takšnih dejanskih okoliščinah izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila ponudniku Iris, d. o. o., Ljubljana in zatrjevanje, da je treba izbrati vlagateljevo ponudbo, treba obravnavati na način, da se preizkusi, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko se je odločil, da okvirnega sporazuma ne sklene z vlagateljem in da ga sklene le s ponudnikom Iris, d. o. o., Ljubljana. Že potrditev stališča, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko se je odločil, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma, bi po naravi stvari pomenilo, da je oddaja javnega naročila ponudniku Iris, d. o. o., Ljubljana nezakonita. Namreč, v primeru, če bi stranka okvirnega sporazuma poleg ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana postal tudi vlagatelj, bi bil naročnik zavezan javno naročilo oddati skladno s pravili iz okvirnega sporazuma in torej odpreti konkurenco (prim. 6. člen vzorca okvirnega sporazuma in prvi odstavek točke 4.2 razpisne dokumentacije), če pa bi bil stranka okvirnega sporazuma lahko le vlagatelj, bi naročnik javnega naročila (razumljivo) ne mogel oddati ponudniku Iris, d. o. o., Ljubljana.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj izrecno izpostavil kršitve v zvezi z naročnikovimi ravnanji z artiklom iz postavke 2.05, iz nobene vlagateljeve trditve pa ni mogoče razbrati, da bi naročniku očital kakšno kršitev glede ravnanja z artiklom iz postavke 2.06. Vlagatelj sicer tudi izrecno predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila "v delu, ki se nanaša na sklop (artikel) 2.05" in ne tudi za artikel iz postavke 2.06.

Vlagatelj izpostavlja, da je ponudba ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana nesprejemljiva, ker je ponudbena vrednost (torej cena, opomba Državne revizijske komisije) očitno previsoka in z njenim izborom naročnik krši načelo gospodarnosti (6. člen ZJN-2). V primeru, da bi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ker ni tudi vlagatelja upošteval kot stranke okvirnega sporazuma za artikel iz postavke 2.05, bi v konkretni zadevi cena iz ponudbe ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana ne bila odločujoči dejavnik. Naročnik bi namreč razpolagal le z dvema ponudnikoma, s katerima bi lahko sklenil okvirni sporazum (vlagatelj ponudbi ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana namreč ne očita nobenih nepopolnosti razen cene artikla iz postavke 2.05), zato bi glede na točko 4.1. razpisne dokumentacije naročnik ne bil v položaju, ko bi se moral odločiti, s katerimi tremi ponudniki izmed več kot treh ponudnikov, ki bi imeli popolne ponudbe, bo sklenil okvirni sporazum. V primeru sklenitve okvirnega sporazuma z več kot enim ponudnikom bi naročnik odpiral konkurenco (6. člen vzorca okvirnega sporazuma in prvi odstavek točke 4.2 razpisne dokumentacije) in bi bila cena šele takrat odločilni dejavnik. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da je naročnik za vlagateljev artikel iz postavke 2.05 navedel, da ni ustrezen, zaradi česar vlagatelj ob potrditvi stališča, da njegov artikel ni ustrezen, ne bi mogel biti uspešen v zatrjevanju, da je artikel iz postavke 2.05 ponudnika Iris, d. o. o., Ljubljana dražji od vlagateljevega artikla, saj bi vlagatelj primerjal neprimerljiva artikla, kar morebitne kršitve ne bi moglo izkazati. Ob teh zaključkih zato Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali je konkretni vlagatelj sicer upravičen uveljavljati kršitev 6. člena ZJN-2.

Glede na predhodno navedeno in upoštevajoč okoliščine primera glede ravnanja naročnika v zvezi z artiklom iz postavke 2.05 Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, zakaj je naročnik za artikle iz drugih postavk že oddajal javno naročilo, čeprav je izbral večje število ponudnikov, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum. Navedena naročnikova ravnanja namreč ne vplivajo na odločanje o naročnikovih ravnanjih glede artikla iz postavke 2.05.

Osrednji del zahtevka za revizijo predstavljajo očitki naročniku, da je ravnal nepravilno, ko je ugotovil, da artikel, ki ga je vlagatelj ponudil pod postavko 2.05, ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.2 Popolnost ponudbe (gl. str. 9 razpisne dokumentacije) med drugim določil:

"[â??]

V "Specifikaciji zahtev naročnika s cenami" je naročnik za vrste blaga, ki so predmet tega naročila, navedel blagovno znamko oz. kataloško številko izključno z namenom, da se določi zahtevana raven kakovosti razpisanih vrst blaga. Ponudniki morajo ponuditi enako ali višjo raven kakovosti oz. ustrezno strokovno paralelo.

Naročnik bo kot nepopolno zavrnil tudi tisto ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam za ponujene vrste blaga iz predmetnega naročila. Tehnične zahteve so opredeljene v "Specifikaciji zahtev naročnika s cenami".

[â??]

V primeru, da bo naročnik od ponudnika zahteval predložitev vzorcev, je treba le-te dostaviti v roku 5 delovnih dni, sicer bo takšen ponudnik izločen iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila."

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v točki 2.11 Stroški priprave ponudbe, prospektnega materiala in vzorcev (str. 12 razpisne dokumentacije) določil:

"Ponudniki nosijo sami vse stroške povezane s pripravo in predložitvijo ponudbe, vključno s stroški prospektnega materiala, katalogov, če jih bo naročnik zahteval, in vzorcev, če jih želi naročnik preizkusiti.

V primeru, da bo naročnik od ponudnika zahteval predložitev prospektnega materiala, katalogov ali vzorcev, je treba te predložiti najkasneje v roku 5 delovnih dni. V kolikor ponudnik zahtevanega prospektnega materiala, katalogov ali/in vzorcev ne dostavi oz. jih ne dostavi v zahtevanem roku, bo naročnik takega ponudnika izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila."

Iz točk 2.2. in 2.11 razpisne dokumentacije je razvidno, da ti dajeta naročniku podlago, da od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, iz točke 2.11 razpisne dokumentacije pa je nadalje tudi razvidno, da obravnava možnost preizkušanja.

Ne glede na odgovor, ali v obravnavani zadevi predložitev vzorcev pomeni način ugotavljanja sposobnosti, kot je določen v prvi alinei točke j drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ali pa način ugotavljanja primernosti ponudbe (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), je treba vsekakor zaključiti, da bo naročnik "ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam za ponujene vrste blaga iz predmetnega naročila" "kot nepopolno zavrnil" (točka 2.2 Popolnost ponudbe; str. 9 razpisne dokumentacije). Navedeno v obravnavanem primeru javnega naročila pomeni, da naročnik ponudnika, za katerega bo ugotovil, da ponujeni artikli ne izpolnjujejo vseh tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v specifikacijah blaga (obrazec OBR-4), ne bo štel za sposobnega skleniti okvirni sporazum. Naročnik bo ponudbo takega ponudnika izločil kot nepopolno v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec OBR-4 in ugotovila, da je naročnik za artikel iz postavke 2.05 določil:
"Razkužilo za ročno dezinfekcijo termolabilnih in termostabilnih delov instrumentov, z varnostno listo , učinkovina je perocetna kislina z dodanimi zaviralci korozije, medicinsko prijetnega vonja. Volumen do 5 l."

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, ni razvidno, da bi vlagatelj pred potekom roka za predložitev ponudb z vložitvijo zahtevka za revizijo oporekal tehničnim zahtevam, možnosti, da bo naročnik vzorce preizkušal, in načinu preizkušanja vzorcev.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. JN20-04-05/2011 z dne 3. 2. 2012 pozval na predložitev vzorcev za artikla pod postavkama 2.05 in 2.06, vlagatelj pa je vzorca tudi predložil (gl. tudi naročnikovo zabeležko z dne 2. 2. 2012).

Naročnik je v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-20-05-"št"/2011 z dne 9. 3. 2012 glede artikla iz postavke 2.05 (tako kot še za artikla iz te postavke za druga dva ponudnika) navedel, da ne ustreza(jo) naročnikovim zahtevam. Naročnik je še navedel, da je vlagateljeva ponudba "neprimerna", pri čemer je prepisal opis neprimerne ponudbe iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Iz navedenega je razvidno, da naročnik konkretnih razlogov, zakaj artikel iz postavke 2.05, ki ga je ponudil vlagatelj, ne ustreza naročnikovim zahtevam in zakaj je vlagateljeva ponudba "neprimerna", ni napisal, razlogi pa sicer niti ne izhajajo iz prvotnega "Internega obrazca za prejete vzorce".

Vlagatelj je z dopisom z dne 15. 3. 2012 naročnika obvestil, da v odločitvi in "Internem obrazcu za prejete vzorce" ni navedel "razloga neustreznosti", zato ga je pozval na izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila vlagatelju podal z dokumentom št. JN-20-06-5/2011 z dne 20. 3. 2012, ki mu je kot prilogo predložil "novo izpolnjen obrazec, na katerem so navedene lastnosti, ki ne ustrezajo zahtevam naročnika" (nov "Interni obrazec za prejete vzorce"). Iz novega internega obrazca izhaja, da je naročnikovo strokovno osebje izpolnilo večino predvidenih razdelkov:
- v razdelku "V kakšen namen se vzorec uporablja"" je navedeno "dezinfekcija inštrumentov" (1. točka),
- v razdelku "Ali je izdelek boljši od dosedanjega po varnosti"" je obkrožena beseda "NE", nadaljnji razdelek "Vpišite varnostno lastnost:" pa je prazen (2. točka),
- v razdelku "Ali vsebuje ovojnina primerne in vidne oznake"" je obkrožena beseda "DA" (3. točka),
- v razdelku "Ali vzorec zadošča internim kriterijem potreb po novem izdelku"" je obkrožena beseda "DA" (4. točka),
- v razdelku "Vpišite lastnosti. Ki odstopa od izdelka, ki je v uporabi:" je navedeno: "draži oči", "smrdeč vonj", "moten izgled" in "inštrumenti po dezinfekciji so lepljivi (težko se spere)" (4.a točka),
- razdelek o medicinski značilnosti vzorca je ostal prazen (5. točka),
- razdelek "V kolikor ste opazili kakršnokoli pomembnost na vzorcu, jo vpišite:" vsebuje ugotovitev "V primerjavi z trenutnim razkužilom, ki ga uporabljamo bi ga ocenila slabše" (6. točka),
- v razdelku "Ali vzorec ustreza potrebam uporabe"" je obkrožena beseda "NE" (7. točka),
- v razdelku "Ali izdelek ustreza našim razpisnim zahtevam (opisom)"" ni obkrožena ne beseda "DA" ne beseda "NE" (8. točka).

Glede na naročnikovo trditev iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, da so v novo izpolnjenem internem obrazcu "navedene lastnosti, ki ne ustrezajo zahtevam naročnika", je treba šteti, da je naročnik ugotovil, da artikel iz postavke 2.05, ki ga je ponudil vlagatelj, ne ustreza iz razlogov, ki jih je navedlo naročnikovo strokovno osebje v "Internem obrazcu za prejete vzorce", pa čeprav se naročnikovo strokovno osebje v 8. točki internega obrazca ni izreklo. Dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. JN-20-05-"št"/2011 z dne 9. 3. 2012 in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je namreč podpisal predstojnik naročnika, zaradi česar je treba šteti, da je naročnik po svojem predstojniku ugotovil, da je vlagatelj ponudil artikel iz postavke 2.05, ki ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razlogov, ki jih je naročnikovo strokovno osebje navedlo v 4.a točki internega obrazca.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil 79. člen ZJN-2, ker je "nepravilno oz. pomanjkljiva obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila".

Čeprav vlagatelj zatrjuje, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pomanjkljiva (če naj bi bilo ta pojem treba obravnavati, kot da zatrjuje, da ne vsebuje razlogov za izločitev ponudbe ali zadostne obrazložitve), bi vlagatelj dejansko zatrjeval kršitev 79. člena ZJN-2. Vendar s tem, ko vlagatelj zatrjuje, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila nepravilna, v resnici zatrjuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in/ali dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, niso taki, da bi bil upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo in z vlagateljem ne skleniti okvirnega sporazuma. S tem pa vlagatelj ne uveljavlja kršitve 79. člena ZJN-2, temveč kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 (tudi v povezavi s prvim odstavkom 32. člena ZJN-2). Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da vlagatelj navaja razloge, zakaj je artikel iz postavke 2.05, ki ga je ponudil, skladen z naročnikovimi tehničnimi zahtevami in zakaj vse te zahteve izpolnjuje, zato je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek o kršitvi 79. člena ZJN-2 obravnavala kot očitek o kršitvi prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Vendar tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija obravnavala kršitev 79. člena ZJN-2 kot očitek o pomanjkljivi obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, bi bilo treba ugotoviti, da vlagatelj niti ni konkretiziral, v čem in kako naj bi naročnik 79. člen ZJN-2 kršil, zaradi česar bi bilo ugotavljanje kršitve v zvezi s pomanjkljivo obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila le ugibanje, čemur pa postopek pravnega varstva ni namenjen. Iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN namreč izhaja, da je treba v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj pa vsaj dejstev v zvezi s kršitvijo glede pomanjkljive obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni navedel.

Vlagatelj izpodbija razloge za neustreznost ponujenega artikla iz postavke 2.05, ki jih je naročnikovo strokovno osebje navedlo v 4.a točki "Internega obrazca za prejete vzorce".

Da bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, bi moral izkazati, da naročnik ni imel podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe iz nobenega izmed spornih razlogov. Že v primeru, če bi se izkazalo, da vlagatelj ni uspel izpodbiti vsaj enega izmed spornih razlogov, bi bilo treba zahtevek za revizijo zavrniti, saj bi naročnik imel podlago za izločitev vlagateljeve ponudbe in z njim ne skleniti okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija je že v zadevi št. 018-015/2012 navedla, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti vse lastnosti, ki jih mora imeti predmet javnega naročila, vendar tega ni mogoče interpretirati na način, da se kot take štejejo le tiste, ki so izrecno ubesedene v razpisni dokumentaciji. Nekatere lastnosti blaga so, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik posebej in izčrpno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in z namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in zato pričakovane. Naročnik je pri testiranju, glede na namen uporabe, za katerega je bilo blago razpisano, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, pa je odvisna od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila.

Iz obrazca OBR-4 so za artikel iz postavke 2.05 nekatere zahtevane lastnosti izrecno razvidne, med njimi pa tudi zahteva, da je razkužilo "medicinsko prijetnega vonja". Tudi v primeru, če bi ugotovitve za ponujeni artikel iz postavke 2.05 "draži oči", "moten izgled" in "inštrumenti po dezinfekciji so lepljivi (težko se spere)" (4.a točka "Internega obrazca za prejete vzorce") temeljile na ugotavljanju, ali bi jih bilo treba šteti za (nedopustna) odstopanja od pričakovanih lastnosti, pa je vprašanje lastnosti "smrdeč vonj" povezano že z izrecno naročnikovo zahtevo, da je razkužilo "medicinsko prijetnega vonja". Pojem "prijeten" v uporabljenem kontekstu zahteva neko pozitivno lastnost, čemur pa lastnost "smrdeč", ki jo je naročnikovo strokovno osebje uporabilo v 4.a točki "Internega obrazca za prejete vzorce", ne ustreza, saj pomeni lastnost, ki od zahtevane lastnosti odstopa v negativnem smislu in ne v pozitivnem smislu.

Vlagatelj zmotno navaja (četrta zaporedna stran zahtevka za revizijo), da je naročnik določil, da ima razkužilo iz postavke 2.05 "medicinsko značilen vonj". Naročnik je, kot že navedeno, zahteval, da mora biti ta vonj (medicinsko) prijeten. Vlagatelj dejstev, ki bi potrjevali, da je ponudil artikel, ki ima prijeten vonj, niti ne navaja, saj lastnosti prijeten niti ne zatrjuje. Ker niti iz vlagateljevih argumentov ni mogoče razbrati, da zatrjevani lastnosti "značilen" daje vsebino zahtevani lastnosti "prijeten", Državna revizijska komisija že zaradi pomanjkanja vlagateljeve trditvene podlage (prim. 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ni mogla zaključiti, da je vlagatelj uspel utemeljiti, da je naročnik napačno ugotovil, da ponujeni artikel iz postavke 2.05 ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev. Vlagatelj namreč ni uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je navedel, da ima ponujeni artikel "smrdeč vonj", napačno ugotovil, da dejansko nima "medicinsko prijetnega vonja".

Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izločil vlagateljevo ponudbo, in se odločil, da z vlagateljem ne bo sklenil okvirnega sporazuma, že pri ugotavljanju lastnosti glede vonja, Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je navedel še druge razloge, zaradi katerih ponujeni artikel iz postavke 2.05 ni ustrezen, ponudba pa ni "primerna", saj to, kot že navedeno, ne bi moglo vplivati na izid postopka.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 10. 5. 2012

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota,
- Meditrade, d. o. o., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana,
- Iris, d. o. o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.