018-137/2012 Občina Domžale

Številka: 018-137/2012-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spr.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Miriam Ravnikar šurk kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "rekonstrukcijo Rojske ceste in pločnika - 2. etapa ter investicijsko vzdrževanje vodovoda po Rojski cesti v Domžalah" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Garnol, d. o. o., Laze 18a, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale (v nadaljevanju: naročnik), 11. 5. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 30. 3. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3550/2012, in sprememba, objavljena 12. 4. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3971/2012) še pred potekom (spremenjenega) roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 11. 2011 in predlagal razveljavitev spremenjenega roka za predložitev in odpiranje ponudb, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da je naročnik "v prvotni objavi določil rok, ki je komajda omogočil pripravo ponudb", s tem, ko pa je ta rok skrajšal za en dan, mu je onemogočil predložitev ponudbe, saj "ne more pravočasno pripraviti vseh dokazov, ki jih je v skladu z določili" Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) "in predmetne razpisne dokumentacije dolžan predložiti za to, da bi dokazal izpolnjevanje pogojev iz razpisa". Vlagatelj očita, da je naročnik kršil načeli enakopravne obravnave in transparentnosti, rok pa je spremenil v času, ko ni mogoče več postavljati vprašanj prek portala javnih naročil in ne more niti prek portala javnih naročil predlagati, da "bi bilo bolje rok za oddajo ponudb za en dan podaljšati".

Naročnik je z dokumentom št. 4301-8/2012-15 z dne 23. 4. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, podal pa je tudi "pobud[o] za izrek denarne kazni po 2. odst. 21. člena". Naročnik navaja, da:
- je kot rok za predložitev ponudb določil 18. 4. 2012, do 10. ure, 12. 4. 2012, ki je bil zadnji dan za dodatna pojasnila na razpisno dokumentacijo, pa je prejel poročilo izvršnega odbora sindikata Občine Domžale o sprejetju sklepa o vključitvi v stavko, ki se uradno začne 18. 4. 2012, ob 6. uri,
- na zadnji dan za oddajo ponudb ne bi mogel zagotoviti nemotenega prejemanja in odpiranja ponudb, zato je rok za predložitev ponudb skrajšal za 21 ur, in sicer na 17. 4. 2012, do 13. ure,
- gre v obravnavanem primeru javnega naročanja za postopek, ki ne zahteva objave v Uradnem listu Evropske unije, sicer pa je upošteval minimalna zakonska določila ter pri oblikovanju roka sledil zahtevnosti in zapletenosti javnega naročila in zagotovil primeren rok za pripravo ponudb, kar dokazuje osem ponudb, ki jih je prejel do spremenjenega roka,
- vlagatelj očitane kršitve tudi ni podprl z dokazi, pa tudi ni utemeljil, da bi ponudbo lahko oddal v prvotno določenem roku za predložitev ponudb,
- je vse spremembe in popravke objavil na portalu javnih naročil, razpisne zahteve pa je pripravil tako, da med gospodarski subjekti ni prišlo do nikakršne oblike diskriminacije,
- je spremembo roka objavil v roku iz 81. člena ZJN-2,
- ni kršil razpisne dokumentacije, ker se vlagatelj sklicuje na določbe, ki opredeljujejo naročnikovo ravnanje v primeru, ko spremembe razpisne dokumentacije zahtevajo podaljšanje roka za oddajo ponudb in ne obsegajo primerov, ko je treba rok za oddajo ponudb skrajšati,
- je vlagateljeva zahteva neutemeljena in vložena pa dan pred odpiranjem ponudb, iz česar izhaja, da vlagatelj deluje z namenom oviranja naročnika pri izvedbi javnega naročila, kar predstavlja zlorabo pravic, ki mu jih podeljuje ZPVPJN, zato predlaga izrek primerne denarne kazni po drugem odstavku 21. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je 24. 4. 2012 od naročnika prejela zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 5. 2012 opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo, navaja, da se naročnik sklicuje na neprimerljivi odločitvi Državne revizijske komisije, izpostavlja pa tudi, da "bi bilo pravilno in sprejemljivo edinole to, da bi naročnik rok za en dan podaljšal, če so delavci stavkali, kar je njihova ustavna pravica, ne pa da ga skrajša". Vlagatelj glede predloga za izrek denarne kazni navaja, da "ni napisan tudi zakon", zaradi česar "izrek ni izvršljiv, je pa tudi po vsebini povsem neutemeljen, saj je bil naročnik tisti, je skrajšal rok in vlagatelja onemogočil v pravici, da odda ponudbo". Vlagatelj še navaja, da "prej navedena odločitev nima pravnega pouka, kar pa je po izrecni zakonski določbi ZJN-2 in ZPVPJN prekršek in" zato "predlaga, da ga Državna revizijska komisija tudi uvede zoper naročnika".

Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep o začetku postopka št. 4301-8/2012-1 z dne 28. 3. 2012, obvestilo o javnem naročilu (objava 30. 3. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3550/2012), obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 12. 4. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3971/2012), razpisno dokumentacijo, poročilo z dne 12. 4. 2012 in zapisnik o odpiranju ponudb št. 4301-8/2012 z dne 17. 4. 2012. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja ter naročnikovih dokazov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Po prejemu zahtevka za revizijo naročnik predhodno preizkusi zahtevek za revizijo (26. člen ZPVPJN) in ga v primeru izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN sprejme v obravnavo (drugi odstavek 26. člena ZPVPJN). Z zavrnitvijo zahtevka za revizijo po prvem odstavku 28. člena ZPVPJN naročnik vsebinsko (meritorno) odloči o zahtevku za revizijo, s tem ravnanjem pa se šteje, da je predrevizijski postopek končan (peti odstavek 28. člena ZPVPJN). V takem primeru mora naročnik skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN Državni revizijski komisiji posredovati zahtevek za revizijo ter vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku v nadaljnjo obravnavo.

Naročnik je o zahtevku za revizijo, kar ni sporno niti vlagatelju, odločil, in sicer z dokumentom št. 4301-8/2012-15 z dne 23. 4. 2012, ki pa, kot to opozarja vlagatelj v vlogi z dne 7. 5. 2012, "nima pravnega pouka". V 22. členu ZPVPJN je med drugim določeno, da mora naročnik v odločitvah, ki jih sprejme v predrevizijskem postopku, vlagatelja opozoriti na pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da za dosego naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN ni predpisano nobeno pravno sredstvo, saj gre za avtomatizem, ki ga določa ZPVPJN, odločanje o stroških pa je v takem primeru zaradi akcesornosti tudi preneseno na Državno revizijsko komisijo. Tudi vlagateljeva opredelitev o odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek 29. člena ZPVPJN) ni pravno sredstvo. Četudi dokument št. 4301-8/2012-15 z dne 23. 4. 2012 "nima pravnega pouka", je iz opisanega razvidno, da naročnik vlagatelja v konkretnem primeru ni prikrajšal za seznanitev s kakšnim pravnim sredstvom ter rokom in načinom njegovega uveljavljanja.

Vprašanje pravnega pouka v odločitvah, ki jih sprejme naročnik v predrevizijskem postopku, ureja ZPVPJN, ne pa tudi ZJN-2. Že zato naročnik z izdajo dokumenta št. 4301-8/2012-15 z dne 23. 4. 2012 ni mogel kršiti ZJN-2, kar vlagatelj dejansko zatrjuje v vlogi z dne 7. 5. 2012.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik pri določitvi in spremembi roka za predložitev ponudb ravnal skladno z ZJN-2.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila (točka IV.1.1 obvestila o naročilu; točka 1.1, str. 3 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je po vpogledu v sklep o začetku postopka št. 4301-8/2012-1 z dne 28. 3. 2012 ugotovila, da je ocenjena vrednost konkretnega javnega naročila gradenj nižja (tudi ob siceršnjem upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L 319 z dne 2. 12. 2011) v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZJN-2 in podatki, objavljenimi na spletni strani http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/sistem_javnega_narocanja/koristne_informacije_za_javno_narocanje/#c3037) od vrednosti iz 3. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2, zato naročniku ni bilo treba poslati obvestila o naročilu tudi v objavo v Uradni list Evropske unije, temveč je zadoščala že objava obvestila o naročilu na portalu javnih naročil (prim. tudi drugi odstavek 57. člena ZJN-2).

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 v primeru javnih naročil pod t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi ne določa številčnega minimalnega roka za predložitev ponudb (prim. 51. člen ZJN-2, ki določa številčni minimalni rok za predložitev ponudb v primeru pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije), temveč je v takem primeru javnega naročanja treba rok za predložitev ponudb določiti izhajajoč iz prvega odstavka 50. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga, da mora upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb.

Naročnik je obvestilo o naročilu poslal v objavo na portal javnih naročil 30. 3. 2012 (točka VI.5 obvestila o naročilu), to obvestilo pa je bilo še isti dan tudi objavljeno na portalu javnih naročil. Naročnik je rok za predložitev ponudb določil do 18. 4. 2012, do 10. ure (točka IV.3.4 obvestila o naročilu), vendar je ta rok spremenil, kar je gospodarske subjekte obvestil s tem, da je na portal javnih naročil 11. 4. 2012 (točka VI.5 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku) poslal v objavo obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Slednje obvestilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 12. 4. 2012, v točki VI.3.4 pa je navedeno, da je novi rok za predložitev ponudb do 17. 4. 2012, do 13. ure. Iz navedenega je razvidno, da je naročnik prvotni rok za predložitev ponudb skrajšal.

Ker ZJN-2 ne določa številčnega minimalnega roka za predložitev ponudb v primeru oddaje javnega naročila, kot je obravnavano, ne določitev roka za predložitev ponudb na 18. 4. 2012, do 10. ure, ne določitev roka za predložitev ponudb na 17. 4. 2012, do 13. ure, sama po sebi nista neskladni z ZJN-2.

Da rok za predložitev ponudb, ki ga je naročnik določil na 18. 4. 2012, do 10. ure, v konkretni zadevi tudi sicer ne more biti sporen ne s stališča (prvega odstavka 50. člena) ZJN-2 ne s stališča vlagateljeve možnosti priprave ponudbe, je razvidno že iz vlagateljeve trditve, da je naročnik "v prvotni objavi določil rok, ki je komajda omogočil pripravo ponudb" (str. 4 zahtevka za revizijo). Vlagatelj s tem namreč ne trdi, da prvotno določen rok za predložitev ponudb ni omogočil priprave (in s tem predložitve) ponudbe, temveč je iz vlagateljeve trditve razvidno, da je ta rok omogočil pripravo ponudbe, čeprav naj bi to bilo po vlagateljevem stališču mogoče "le" komajda. Ne glede na to, da je bila ta možnost podana "komajda", je že bistveno to, da je ta realno obstajala.

V obravnavani zadevi je bistveno izhodišče to, da je naročnik prvotni rok za predložitev ponudb z 18. 4. 2012 (do 10. ure) skrajšal na 17. 4. 2012 (do 13. ure), s čimer je treba izhajati iz tega, da je naročnik posegel v (prvotno) vlagateljevo pričakovanje, da bo ponudbo lahko predložil do 18. 4. 2012 (do 10. ure). Vendar tudi v primeru, če Državna revizijska komisija upošteva vlagateljevo trditev, da "ne more pravočasno pripraviti vseh dokazov, ki jih je v skladu z določili ZJN-2 in predmetne razpisne dokumentacije dolžan predložiti za to, da bi dokazal izpolnjevanje pogojev iz razpisa" (str. 4 zahtevka za revizijo), iz nje ne izhaja niti to, katera konkretna dokazila je vlagatelju nemogoče pridobiti v času, ki je (bil) določen za predložitev ponudb (kar je sicer njegova dolžnost glede na 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora zahtevek za revizijo vsebovati dejstva), prav tako pa vlagatelj niti ni dokazoval (kar je sicer njegova dolžnost glede na 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora zahtevek za revizijo vsebovati tudi dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo), da je kakršnakoli dokazila zahteval od njihovih izdajateljev (kot tudi sicer, kdo so ti izdajatelji), pa jih objektivno ni mogel pridobiti zaradi tako določenega roka. Državna revizijska komisija dodaja, da je ustrezna trditvena in dokazna podlaga pomembna zato, ker bi bilo mogoče ugotavljati, kako skrbno je (bilo) sicer vlagateljevo ravnanje v času priprave ponudbe. Če bi bila npr. nezmožnost pravočasne pridobitve nekega (obveznega) dokazila subjektivno pogojena zaradi vlagateljevega ravnanja (npr. vlagatelj bi od izdajatelja dokazila zahteval izdajo dokazila ob neprimernem času, ker ni upošteval, da je izdajatelju dokazila potreben določen čas za njegovo izdajo), potem ne bi bila težava v tem, kateri rok je določil naročnik, temveč v tem, kako skrbno je vlagatelj ravnal v času priprave ponudbe. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da bi določene položaje lahko razreševali tudi po roku za predložitev ponudb v okviru instituta dopustne dopolnitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2, če bi vlagatelj do spremenjenega roka za predložitev ponudb predložil ponudbo, ki bi bila le formalno nepopolna v pomenu iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi vlagatelj ni uspel izkazati, da je sporno naročnikovo ravnanje res tisto, ki vpliva na vlagateljevo nezmožnost predložitve ponudbe. Vlagatelj svojega očitka ni z ničimer konkretiziral, da bi mu Državna revizijska komisija lahko pritrdila, manjkajo pa tudi dokazi, ki bi dejstva lahko potrjevali. Zato Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik kršil prvi odstavek 50. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija le še dodaja, da je naročnik do spremenjenega roka za predložitev ponudb prejel osem ponudb (zapisnik o odpiranju ponudb št. 4301-8/2012 z dne 17. 4. 2012), kar kaže na to, da rok za predložitev ponudb do 17. 4. 2012 (do 13. ure) ni bil prekratek.

Ker je naročnik obvestilo o spremembi roka za predložitev ponudb poslal v objavo na portal javnih naročil in je to obvestilo o spremembi roka za predložitev ponudb bilo objavljeno na portalu javnih naročil, še preden je spremenjeni rok za predložitev ponudb potekel, je s tem vnaprej in na enak način seznanil vse gospodarske subjekte, zato vlagateljevi očitki o kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) niso utemeljeni. Naročnik je upošteval 63.a člen ZJN-2.

Vlagatelj še navaja, da "naročnik je rok skrajšal na dan, ko po določilih razpisa ni mogoče več postavljati vprašanja. To pa je nezakonito, saj vlagatelj niti preko Portala JN ne more več predlagati, da bi bilo bolje rok za oddajo ponudb za en dan podaljšati, kot pa skrajšati, če se je naročnik že odločil, da 18.4.2012 ne bo izvedel odpiranja in oddaje ponudb" (str. 5 zahtevka za revizijo), vendar ne glede na odgovor, ali je vlagatelj kljub objavi na dan 12. 4. 2012, da naročnik spreminja rok za predložitev ponudb, imel še možnost pravočasno postaviti vprašanje prek portala javnih naročil ali pa bi bil s postavitvijo vprašanja prepozen, Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bistveno to, da naročnik glede na določbe ZJN-2 na ponudnikov predlog, postavljen prek portala javnih naročil, ni zavezan podaljšati roka za predložitev ponudb. Iz navedenega torej izhaja, da ima naročnik le možnost, da rok za predložitev ponudb na vlagateljev predlog podaljša. Zato je vlagateljev položaj enak ne glede na to, ali je naročniku prek portala javnih naročil lahko predlagal spremembo roka za predložitev ponudb ali ne. Pravno varstvo zoper spremenjeni rok za predložitev ponudb je vlagatelj lahko uveljavljal po ZPVPJN ne glede na (ne)možnost postavitve predloga prek portala javnih naročil. Državna revizijska komisija dodaja, da bi bil vlagateljev položaj tudi enak sedanjemu položaju, če bi naročnik vlagateljev predlog o podaljšanju roka za predložitev ponudb sicer zavrnil, nanj odgovoril, da je vlagatelj s predlogom prepozen, ali pa nanj ne bi odgovoril.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Naročnik je v dokumentu št. 4301-8/2012-15 z dne 23. 4. 2012 predlagal, da Državna revizijska komisija na podlagi 21. člena ZPVPJN vlagatelju izreče denarno kazen. Denarna kazen se vlagatelju izreče pod pogoji iz 21. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogov za izrek denarne kazni po 21. členu ZPVPJN vlagatelju ni.

Za rešitev zadeve je vsaj nepomembna vlagateljeva opomba iz vloge z dne 7. 5. 2012, da dokument št. 4301-8/2012-15 z dne 23. 4. 2012 (glede na to, v kateri obliki ga je naročnik izdal; opomba Državne revizijske komisije) v 3. točki "izreka" (ki se nanaša na predlog za izrek denarne kazni) "ni napisan tudi zakon". Ta je sicer razviden iz "obrazložitve", denarno kazen za zlorabo pravice do pravnega varstva določa le ZPVPJN, ni pa niti razumljivo, kaj je vlagatelj sploh želel doseči s tem, ko izpostavlja, da "izrek ni izvršljiv".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 11. 5. 2012

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije























- Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.