018-130/2012 Kemijski inštitut

Številka: 018-130/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, v postopku odločanja o zakonitosti 3. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 06. 04. 2012, izdanega v predrevizijskem postopku postopka oddaje javnega naročila "Preglov center Kemijskega inštituta - elektro in strojnoinštalacijska dela ter izvedba centralno nadzornega sistema" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik ELMO Elektromontažno podjetje, d. d., Vojkova cesta 58, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirnat-Kovačič-škofič, o. p., d. o. o., Jakšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), zoper ravnanje naročnika KEMIJSKI INšTITUT, Hajdrihova ulica 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09. 05. 2012

ODLOČILA

Pritožnikova pritožba z dne 12. 04. 2012 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02. 12. 2011 sprejel sklep (številka JN 17/2011) o začetku postopka oddaje javnega naročila, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmeta javnega naročila "Preglov center Kemijskega inštituta - elektro in strojnoinštalacijska dela ter izvedba centralno nadzornega sistema" po odprtem postopku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2011 (pod številko objave JN14682/2011) in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED - Tenders Electronic Daily) številka 2011/S 249, z dne 28. 12. 2011, pod številko dokumenta 405844 (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku so bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 27. 01. 2012 (pod številko objave JN1066/2012), dne 02. 02. 2012 (pod številko objave JN1286/2012), dne 03. 02. 2012 (pod številko objave JN1342/2012) in dne 09. 02. 2012 (pod številko objave JN1493/2012), obvestila o dodatnih informacijah pa so bila objavljena v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije številka 2012/S 20, z dne 31. 01. 2012 (pod številko dokumenta 031427), številka 2012/S 24, z dne 04. 02. 2012 (pod številko dokumenta 038131), številka 2012/S 26, z dne 08. 02. 2012 (pod številko dokumenta 041056) in številka 2012/S 30, z dne 14. 02. 2012 (pod številko dokumenta 047192).

Naročnik je dne 12. 03. 2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, številka JN 17/2011 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda pritožniku (s partnerjem) (v nadaljevanju tudi: izbrani ponudnik oziroma takrat izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Idrija (v nadaljevanju: vlagatelj), vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 03. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), kateremu je naročnik s sklepom z dne 06. 04. 2012 ugodil in razveljavil svojo odločitev o oddaji naročila (1. točka omenjenega sklepa), obenem pa odločil, da
- je (kot) naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške predrevizijskega postopka (2. točka omenjenega sklepa)
- se predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka zavrne (3. točka omenjenega sklepa)
(v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Pritožnik je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 06. 04. 2012, dne 13. 04. 2012 pa je naročnik prejel pritožnikovo pritožbo z dne 12. 04. 2012, poimenovano "PRITOŽBA IZBRANEGA PONUDNIKA KOT PRITOŽNIKA" (v nadaljevanju: pritožba). Pritožnik (iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava) pritožbo vlaga zoper 3. točko izreka naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, v njej pa Državni revizijski komisiji predlaga, da pritožbi s sklepom v celoti ugodi in naročniku v plačilo naloži plačilo stroškov (pred)revizijskega (postopka) izbranemu ponudniku. V obrazložitvi pritožbe pritožnik povzema 70. člen ZPVPJN, zatrjuje, da je v svoji izjasnitvi (z dne 02. 04. 2012) o navedbah vlagatelja v njegovem zahtevku za revizijo podal bistven in potreben prispevek k razjasnitvi in rešitvi "predmetne zadeve", posledično pa so njegovi stroški v predrevizijskem postopku potrebni ter mu jih je potrebno priznati in povrniti. Pritožnik v nadaljevanju obrazložitve pritožbe poudarja, da je povsem jasno "in brez kakršnekoli potrebe po dodatni zahtevi", da mu je stroške (predrevizijskega postopka) dolžan povrniti naročnik, obenem pa podaja svoje razumevanje zakonske določbe (tretjega odstavka) 70. člena ZPVPJN. Kot v pritožbi meni pritožnik, je naročnik s svojim ravnanjem (z zavrnitvijo stroškov, ki jih je v položaju izbranega ponudnika priglasil v predrevizijskem postopku) prekršil prvi, drugi, tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN ter drugi odstavek 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 18. 04. 2012 odstopil dokumentacijo postopka javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo predrevizijskega postopka in postopka s pritožbo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-130/2012-2, z dne 20. 04. 2012, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije. Omenjeni poziv je naročnik prejel dne 24. 04. 2012, istega dne pa je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis z dne 24. 04. 2012, skupaj s prilogami.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter proučitvi pritožbenih navedb pritožnika je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, na podlagi 55. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo o zahtevku za revizijo vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil svojo odločitev o oddaji naročila (1. točka omenjenega sklepa), obenem pa odločil tudi, da se predlog izbranega ponudnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka zavrne (3. točka omenjenega sklepa). Pritožnik pritožbo vlaga zoper 3. točko izreka naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz naročnikovega dopisa z dne 27. 03. 2012, poimenovanega "Izjasnitev izbranega ponudnika", izhaja, da pritožniku (kot izbranemu ponudniku) v prilogi omenjenega dopisa na podlagi 27. člena ZPVPJN pošilja kopijo (vlagateljevega) zahtevka za revizijo, pritožnika (kot izbranega ponudnika) pa poziva, da se v treh dneh od prejema (kopije) zahtevka za revizijo izjasni o navedbah vlagatelja. Omenjeni dopis je pritožnik prejel dne 28. 03. 2012, dne 02. 04. 2012 (torej v roku iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN) pa je priporočeno na pošto oddal vlogo z dne 02. 04. 2012, poimenovano "IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA" (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Iz ZPVPJN izhaja, da je stranka predrevizijskega postopka lahko gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN). Predrevizijskega, revizijskega in sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (izbrani ponudnik), v tem primeru pa ima enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 3. člena ZPVPJN). Upoštevaje navedeno torej ni mogoče slediti pritožniku, ki v pritožbi (drugi odstavek na strani 3) zatrjuje, da se je (takrat v vlogi izbranega ponudnika) "kot stranka predrevizijskega postopka" izjasnil o navedbah vlagatelja v njegovem zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik namreč, kot to izhaja iz povzetih določb 3. člena ZPVPJN, v konkretnem primeru ni bil stranka predrevizijskega postopka, saj v navezavi na postopek oddaje zadevnega javnega naročila ni bil "gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa", pač pa se je imel (zgolj) pravico udeleževati predrevizijskega postopka, pri čemer je imel (v tem primeru) enake pravice in dolžnosti kot stranka. Pritožnik (takrat kot izbrani ponudnik) se je torej v predrevizijskem postopku o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil (drugi odstavek 27. člena ZPVPJN, v povezavi z 11. členom ZPVPJN) kot udeleženec predrevizijskega postopka (z enakimi pravicami in dolžnostmi kot stranka), ne pa kot stranka predrevizijskega postopka.

Kot naslednje iz ZPVPJN izhaja, da so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka tudi (drugi) izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (druga alinea prvega odstavka 70. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodnim stavkom omenjenega odstavka). Izbrani ponudnik predhodno krije svoje stroške, ki so posledica vloženega zahtevka za revizijo, v predrevizijskem postopku pa se izbranemu ponudniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo (del drugega odstavka 70. člena ZPVPJN). Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Naročnik mora ne glede na to, ali je zahtevku za revizijo ugodil ali ga zavrnil, vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, če je v predrevizijskem postopku na podlagi drugega odstavka 28. člena ZPVPJN izvedel dejanja, ki so bila potrebna za ugotovitev določenega dejstva, in jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi jih lahko (del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Izbrani ponudnik lahko povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, v svoji zahtevi za povračilo stroškov pa mora opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (del šestega odstavka 70. člena ZPVPJN). Naročnik mora o svojih in drugih potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj ali izbrani ponudnik, če so stroški nastali v predrevizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN ali prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (del osmega odstavka 70. člena ZPVPJN).

V posledici navedenega (v smislu pravne relevantnosti za konkreten postopek s pritožbo) Državna revizijska komisija zaključuje, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik iz lastnih sredstev izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem postopku (ne pa vsakršnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku), izbranemu ponudniku pa se (potrebni) stroški odvetniških storitev priznajo v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo. Glede na navedeno je potrebno v vsakem postopku posebej ugotoviti, ali so bili stroški izbranega ponudnika, nastali v predrevizijskem postopku, takšni, da jih je potrebno opredeliti kot potrebne stroške (predrevizijskega postopka).

Državna revizijska komisija pritrjuje pritožniku v tem, da se je v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo "korektno in argumentirano opredelil" do vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo (del tretjega odstavka pritožbe na strani 3), vendar pa omenjeno dejstvo samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da
- "gre za bistven in potreben prispevek izbranega ponudnika k razjasnitvi in k rešitvi predmetne zadeve" (del tretjega odstavka pritožbe na strani 3)
- so stroški pritožnika (takrat izbranega ponudnika), nastali v predrevizijskem postopku, takšni, da jih je v konkretnem primeru potrebno opredeliti kot potrebne stroške (predrevizijskega postopka) pritožnika (takrat izbranega ponudnika).

Tudi samo dejstvo, da je naročnik pri svoji odločitvi upošteval (nekatera) pojasnila in dokumente pritožnika (takrat izbranega ponudnika), kot izhajajo iz izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da so stroški pritožnika (takrat izbranega ponudnika), nastali v predrevizijskem postopku, takšni, da jih je v konkretnem primeru potrebno opredeliti kot potrebne stroške (predrevizijskega postopka) pritožnika (takrat izbranega ponudnika). Naročnik je namreč tisti, ki odloča o zahtevku za revizijo (prvi odstavek 28. člena ZPVPJN), pri odločanju o zahtevku za revizijo pa mora že na podlagi zakona (ZPVPJN) upoštevati navedbe izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča (del drugega odstavka 28. člena ZPVPJN). Ker je (edinole) naročnik tisti, ki na podlagi določb (28. člena) ZPVPJN v predrevizijskem postopku odloča o zahtevku za revizijo, stroškov izbranega ponudnika, nastalih v predrevizijskem postopku, praviloma ne gre opredeliti za potrebne stroške izbranega ponudnika v predrevizijskem postopku v primeru, če na primer iz izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da izbrani ponudnik v njih zgolj povzema dejansko stanje (kot izhaja iz njegove ponudbe oziroma ostale dokumentacije postopka), ga aplicira na določbe razpisne dokumentacije oziroma konkretno dejansko stanje podreja posameznim pravnim normam (zakona). Za odločitev o tem, ali so bili stroški pritožnika (izbranega ponudnika), katerih povrnitev je ta zahteval v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, v posameznem (konkretnem) primeru zares potrebni, je tako potrebno presoditi vsebino omenjene vloge in ugotoviti, ali je bil v konkretnem primeru (kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah) prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve bistven in je pripomogel k hitrejši in enostavnejši rešitvi zadeve.

Institut izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (27. člen ZPVPJN) predstavlja pravico izbranega ponudnika, ki jo lahko izkoristi ali pa ne. Izbrani ponudnik se namreč lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja, če se izbrani ponudnik izjasni o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, mora naročnik te navedbe izbranega ponudnika upoštevati pri odločanju o zahtevku za revizijo, se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča (drugi odstavek 28. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN). V konkretnem primeru je naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo storil prav to. Res je sicer, kakor to v svoji pritožbi (zlasti tretji odstavek na strani 3) zatrjuje pritožnik, da se naročnik v nekaterih delih njegovega sklepa (odločitve o zahtevku za revizijo) sklicuje na nekatera "pojasnila izbranega ponudnika in z njegove strani predloženo dokumentacijo", vendar pa je omenjeno sklicevanje naročnika po vsebini razumeti kot naročnikovo upoštevanje navedb pritožnika (takrat izbranega ponudnika) pri odločanju o zahtevku za revizijo, naročnikovo opredelitev do navedb pritožnika (takrat izbranega ponudnika) v njegovi izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ter utemeljitev naročnikovih stališč (v smislu drugega odstavka 28. člena ZPVPJN). Izpostavljeni zaključek zato sam po sebi ne pomeni, da je bil v konkretnem primeru prispevek pritožnika (takrat izbranega ponudnika) k rešitvi zadeve bistven in je pripomogel k hitrejši in enostavnejši rešitvi zadeve. Čeprav pritožnik v svoji pritožbi (tretji odstavek na strani 3) zatrjuje, da "naročnik do zaključkov, do kakršnih je prišel v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ne bi mogel priti brez pojasnil in predloženih dokumentov izbranega ponudnika", pritožnik omenjene trditve ni ne ustrezno konkretiziral (na primer na način, da bi zapisal, v katerih delih obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo naročnik po njegovem mnenju "brez pojasnil in predloženih dokumentov" ne bi mogel priti do zaključkov, do kakršnih je prišel) in ne prepričljivo izkazal (niti dokazal). V navezavi na več dokumentov (predlaganih dokazov) je tako že pritožnik sam (takrat izbrani ponudnik) v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zapisal dostavek "se nahaja v spisu javnega naročila pri naročniku" oziroma "v spisu javnega naročila pri naročniku", glede vsebine, kot izhaja iz listine, pojasnila, izjave oziroma dopisa Zavarovalnice Maribor, d. d., oziroma Zavarovalnice Triglav, d. d., pa ni prepričljivo izkazal (niti dokazal), da ustreznih podatkov oziroma pojasnil pri teh zavarovalnicah (na dokaj hiter in enostaven način) ne bi mogel pridobiti naročnik sam, če bi seveda ocenil, da jih v postopku (ob upoštevanju ugotovitev v vlagateljevem zahtevku za revizijo, v navezavi na takrat izbrano ponudbo) sploh potrebuje. Pritožnik tako ni izkazal, da dokumentacija postopka oddaje zadevnega javnega naročila (vključno s takrat izbrano ponudbo), s katero naročnik razpolaga, ne zadošča, da bi
- naročnik navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, katere je spoznal za neutemeljene, spoznal za neutemeljene tudi brez upoštevanja vsebine izjasnitve pritožnika (takrat izbranega ponudnika) o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, oziroma,
- naročnik navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, katere je spoznal za utemeljene, spoznal za utemeljene tudi brez upoštevanja vsebine izjasnitve pritožnika (takrat izbranega ponudnika) o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.
Pritožnik (takrat izbrani ponudnik) namreč v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v pretežnem delu) podaja zgolj svoje razumevanje dejanskega stanja in svoje zaključke o tem, kako bi bilo potrebno o zahtevku za revizijo odločiti, kar pa v konkretnem primeru ne predstavlja bistvenega prispevka takrat izbranega ponudnika k rešitvi predmetne zadeve niti prispevka k hitrejši in enostavnejši rešitvi zadeve (ob upoštevanju dejstva, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil).

Glede na navedeno pritožnik v svoji pritožbi v konkretnem primeru ni izkazal (oziroma dokazal), da je bil njegov prispevek (v vlogi takrat izbranega ponudnika) k rešitvi zadeve bistven in je pripomogel k hitrejši in enostavnejši rešitvi zadeve, v posledici pa ni izkazal (oziroma dokazal), da so bili stroški, katerih povrnitev je zahteval v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, v konkretnem primeru zares potrebni.

Ob vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti naslednjega pomembnega dejstva, da pritožnik (takrat izbrani ponudnik) v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo s svojimi navedbami in dokazi utemeljuje svoje stališče, da
- je njegova ponudba, oddana v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, popolna,
- so trditve vlagatelja v njegovem zahtevku za revizijo "popolnoma neutemeljene in je zaradi vsega navedenega potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zoper naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila" [â??] "v celoti zavreči oziroma zavrniti" (zadnji odstavek izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo na strani 14),
v predrevizijskem postopku postopka oddaje zadevnega javnega naročila pa je naročnik, nasprotno od stališč pritožnika (takrat izbranega ponudnika) v njegovi izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, odločil, da pritožnikova ponudba (takrat izbrana ponudba) ni popolna, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je utemeljen. Omenjeno dejstvo
- že v osnovi kaže na to, da se je naročnik v večjem delu obrazložitve svoje odločitve o zahtevku za revizijo do navedb pritožnika (takrat izbranega ponudnika), podanih v njegovi izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, opredelil na način, da jih ni sprejel,
- (zgolj) dodatno potrjuje zaključek, da pritožnik v svoji pritožbi ni izkazal, da so bili stroški, katerih povrnitev je zahteval v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, v konkretnem primeru zares potrebni.

Pritožniku (takrat izbranemu ponudniku) je pritrditi v njegovem zatrjevanju, da je v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteval, da je "izbranemu ponudniku" potrebno "povrniti stroške tega (pred)revizijskega postopka", njegovo zahtevo pa je v povezavi s 70. členom ZPVPJN (zlasti upoštevaje njegov tretji oziroma četrti odstavek) razumeti, da v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, zahteva povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, od naročnika, v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (razen v primeru iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN), pa od vlagatelja. Vendar pa gre obenem ugotoviti, da je naročnik ob izpostavljenem pritožnikovem predlogu (takrat predlogu izbranega ponudnika) v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 13) med drugim zapisal, da "[t]udi v primeru, če bi izbrani ponudnik v omenjeni vlogi predlagal, da mu stroške postopka pravnega varstva (podredno) povrne naročnik," [â??] "ocenil, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zaradi česar bi zaključil, da stroški izbranega ponudnika, katerih povračilo zahteva, niso potrebni". Četudi je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 13) uporabil besedno zvezo "[t]udi v primeru, če bi izbrani ponudnik v omenjeni vlogi predlagal, da mu stroške postopka pravnega varstva (podredno) povrne naročnik", je Državna revizijska komisija pritožnikov predlog razumela na ustrezen način in o pritožnikovem predlogu v tem smislu tudi odločala.

Ker Državna revizijska komisija v vsakem posameznem konkretnem primeru odloča o tem, ali so stroški izbranega ponudnika, nastali v predrevizijskem postopku, če so seveda priglašeni, potrebni, pritožniku tudi ni odgovorila na vprašanje, "kdaj oziroma v katerih primerih ugoditve zahtevku za revizijo vlagatelju bi bil izbrani ponudnik upravičen do povrnitve njegovih stroškov v postopku"". V primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso, v primeru, ko je izpolnjen zakonski dejanski stan (tretjega odstavka) 70. člena ZPVPJN, ali so stroški izbranega ponudnika, nastali v predrevizijskem postopku, potrebni, pa se odloča v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje konkretne okoliščine konkretnega primera.

V zvezi s pritožnikovim (dokaznim) predlogom Državni revizijski komisiji, da naj "v skladu s svojimi pooblastili in pravili Poslovnika Državnega zbora" sproži postopek pridobitve "avtentične razlage 3. odst. 70. čl. ZPVPJN", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je določba tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN (v smislu pravne relevantnosti za odločitev v predmetnem postopku) jasna, zato avtentične razlage omenjene določbe ZPVPJN ni potrebno sprejeti (oziroma je pridobiti). Državna revizijska komisija obenem pripominja, da na podlagi prvega odstavka 149. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/2002 in sprem.; v nadaljevanju: Poslovnik državnega zbora) predlog za sprejem avtentične razlage zakona tudi sicer lahko poda (zgolj) vsak predlagatelj, ki lahko predlaga zakon, predlog zakona pa na podlagi prvega odstavka 114. člena Poslovnika državnega zbora predsedniku državnega zbora pošlje vlada, poslanec, državni svet ali najmanj 5.000 volivcev.

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija pritožnikovo pritožbo z dne 12. 04. 2012 na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 09. 05. 2012


mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:
- KEMIJSKI INšTITUT, Hajdrihova ulica 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Pirnat-Kovačič-škofič, o. p., d. o. o., Jakšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu