018-100/2012 Cankarjev dom

Številka: 018-100/2012-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Obrtniško vzdrževalna dela v Gallusovi dvorani" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LESNINA MG OPREMA d.d., Parmova 33, ki ga zastopa odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika CANKARJEV DOM, Prešernova cesta 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.04.2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji naročila št. CD-TS-VS/gdod24, z dne 22.02.2012.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 7.101,98 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.11.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 16.12.2011, pod številko objave JN 14366/11.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila št. CD-TS-VS/gdod24, z dne 22.02.2012, vse ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi ARBA PLUS d.o.o., špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23.02.2012 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 28.02.2012. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 29.02.2012, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 05.03.2012). Vlagatelj navaja, da je že pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika zaprosil za pojasnilo uporabe merila Kadri - število, in sicer za pojasnilo terminov zaposlenec, zaposleni in zaposleni delavec. Naročnik je odgovoril, pojasnjuje vlagatelj, da gre pri navedenih pojmih za sopomenke.

Vlagatelj zatrjuje, da je navedeno merilo nejasno in zavajajoče ter omogoča arbitrarno ocenjevane ponudb. Vlagatelj navaja, da je iz besedila 6. točke (Seznam izvajalcev in njihova strokovnost) razvidno, da naj bi pri uporabi spornega merila naročnik upošteval podatke iz Obrazca št. 3 (Kadri), pri čemer je navedeno, da bo upošteval razpoložljivo delovno silo iz uradnega javnega registra (AJPES). Vlagatelj pojasnjuje, da so bili v času ocenjevanja ponudb na AJPES-u na razpolago zgolj podatki o številu zaposlenih v letu 2010 in ne tudi v letu 2011, zaradi česar bi moral naročnik upoštevati podatke iz Obrazca št. 3 (Kadri).

Vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba po tem merilu ocenjena z 9 točkami, ponudba izbranega ponudnika pa z 12 točkami. Vlagatelj poudarja, da je ocenjevanje po tem merilu odločilno vplivalo na razvrstitev ponudb in zatrjuje, da je ponudil za več kot 27.000,00 EUR nižjo ceno od izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da je bila uporaba spornega merila pristranska in neenakopravna. Vlagatelj pojasnjuje, da je izbrani ponudnik navedel 16 podizvajalcev, pri čemer je za enaka dela (kot npr.: pomožna dela, elektroinstalacijska dela, slikopleskarska dela, parketarska dela) ponudil po dva podizvajalca in s tem umetno višal število razpoložljivih delavcev, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji zahteval ekipo 49 delavcev + enega vodjo, prisotnost zahtevanih delavcev pa ni potrebna ves čas.

Vlagatelj še navaja, da naročnik ni upošteval njegovega podizvajalca Stol&Stol d.o.o. oziroma podatkov iz obrazca Popis delavcev na dan 24.01.2012, temveč je za navedeno družbo v zvezi s tem upošteval podatek AJPES-a za leto 2010, s tem pa vlagatelju neupravičeno ni priznal 3 točk.

Z navedenim, zatrjuje vlagatelj, je naročnik kršil temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, prav tako pa je ravnal v nasprotju z določilom petega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik merila uporabiti na način kot so bila opisana in ovrednotena.

Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti, saj je predložil bančno garancijo, katere veljavnost izteče 27.06.2012. Navedeno pa pomeni, da je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo, v skladu s katero naj bi bančna garancija veljala 150 dni.

Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni navedel od kdaj se šteje 150 - dnevni rok, vendar pa je v točki 2.11 (Veljavnost ponudb) zapisal, da je veljavnost ponudb določena v skupini izjave oziroma v poglavju časovni plan ter da je zahtevana smiselna veljavnost od začetka odpiranja ponudb do podpisa pogodbe, upoštevajoč vso dolžino postopka ter da morajo elementi ponudbe veljati tudi v času trajanja pogodbe. Naročnik je tudi v 5. točki (Izjave ponudnikov - splošni pogoji) zapisal, da znaša veljavnost ponudbe 150 dni, šteto od zadnjega roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj zatrjuje, da je bil kot zadnji dan za oddajo ponudb določen 30.01.2012 in da je veljavnost bančne garancije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, krajša od 150 dni, šteto od 30.01.2012 dalje.

Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 14.03.2012, opredelil do vlagateljevih navedb. Izbrani ponudnik zatrjuje, da se je v skladu z naročnikovo zahtevo zavezal, da bo dela izvedel v 19 dneh, v troizmenskem delu. S prijavljenimi podizvajalci, zatrjuje izbrani ponudnik, je zagotovil pravočasno izvedbo del. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je tudi vlagatelj predvidel 167 delavcev (vključno s tremi podizvajalci) in zato prejel maksimalno število točk za rok izvedbe. Izbrani ponudnik ugotavlja, da mu vlagatelj očita prav to, kar je storil tudi sam.

Izbrani ponudnik navaja, da je bančna garancija popolna in ustreza naročnikovi zahtevi.

Naročnik je dne 16.03.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zoper sporno merilo pred potekom roka za oddajo ponudb ni vložil zahtevka za revizijo, prav tako pa v zvezi z njim tudi ni postavil nobenih vprašanj.

Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zapisal, da se izpolnjevanje pogojev dokazuje s predložitvijo zahtevanih dokumentov in s podpisanimi izjavami ter da bo naročnik izpolnjevanje pogojev preveril z vpogledom v javne registre ali evidence (IPIS, iBON, GViN, AJPES, sodni register, e-uprava in druge). Kaj bo vzel kot podlago za preverjanje podatkov, poudarja naročnik, je torej vnaprej napovedal in kasneje tudi realiziral.

Naročnik navaja, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da se podatki o kadrih ne ujemajo s podatki, ki so bili ugotovljeni tekom preverjanja ponudbe. Naročnik je zato vse tri ponudnike zaprosil za dodatna pojasnila o kadrih. Vprašanja so bila specifična, saj so se sklicevala na konkretne podatke iz ponudb. Vlagatelj je pojasnil, da podatki v javnih registrih niso ažurni (AJPES), da ima zaposlenih 23 ljudi (kar je 2 manj, kot je bilo ugotovljeno ob preverjanju). Naročnik navaja, da se vlagatelj o podizvajalcih ni izjasnil.

Naročnik navaja, da je pri preverjanju vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je ponudil 167 delavcev. Naročnik pojasnjuje, da je ta podatek preveril dne 02.02.2012, pri čemer je ugotovil, da ima vlagatelj 69 delavcev. Naročnik poudarja, da je na tej osnovi ugotovil, da vlagatelj navedeno delovno silo (167 delavcev) ne pokriva z zaposlenimi delavci. Iz navedenega razloga vlagatelj ni prejel 3 točk. Po prejetih dodatnih pojasnilih, navaja naročnik, je bil ta podatek manjši še za dva delavca, kar pa ni bilo upoštevano. Po opravljeni kontroli dne 13.03.2012 ima vlagatelj 79 delavcev. Naročnik navaja, da tudi tega podatka ni upošteval, saj tudi če bi ga, ne bi spremenil končne ocene.

Naročnik še pojasnjuje, da je pri izbranem ponudniku kot osnovo upošteval 192 delavcev, pri čemer se je število po opravljeni kontroli zmanjšalo na 190 delavcev. Naročnik pojasnjuje da je v ocenjevanju takšna odstopanja dopustil. Naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi navedeno delovno silo (192 delavcev) pokriva s 190 zaposlenimi delavci, zato mu je dodelil 3 točke. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik navedeno število delavcev potrdil tudi v dodatnih pojasnilih, pri kontroli dne 13.03.2012 pa je naročnik ugotovil, da ima 212 delavcev. Vse navedeno kaže na to, da je bila njegova ocena korektna oziroma, da podatki v javnih evidencah dejansko nihajo.

Naročnik pojasnjuje, da je pri merilu Kadri- število uporabil naslednjo lestvico:

1. Ponudnik mora zagotavljati 49 + 1 = 50 delavcev.
2. Če ponudnik zagotovi nad 55 do vključno 65 delavcev prejme 3 točke.
3. Če ponudnik zagotovi nad 65 do vključno 75 delavcev prejme 3 + 3 = 6 točk.
4. Če ponudnik zagotovi nad 75 delavcev prejme 3 + 3 + 3 = 9 točk.
5. Sledi točkovanje po četrti alineji, ki se nanaša na pokrivanje posla s svojimi delavci. "Svoji" niso takrat, kadar so podizvajalčevi, niso torej ponudnikovi. Podizvajalčevi delavci so slabši, saj gre v primeru, če vsi delavci izvirajo iz ene družbe, za bolj uigrano ekipo.
6. Sledi točkovanje po peti alineji, ki se nanaša na pokrivanje posla z zaposlenimi. Če torej ponudnik in njegovi podizvajalci nimajo toliko zaposlenih, kot jih izhaja iz ponudbe, mu naročnik ne more dodeliti točk po tej alineji.

Naročnik navaja, da je pri ocenjevanju upošteval vlagateljevega podizvajalca Stol&Stol d.o.o. Naročnik ugotavlja, da sta navedeno družbo kot podizvajalca navedla izbrani ponudnik in vlagatelj, in da je pri obeh upošteval enako število delavcev (69). Naročnik še navaja, da je tako pri izbranem ponudniku kot pri vlagatelju upoštevano isto število (4).

Naročnik navaja, da sta v bančni garanciji, ki jo je predložil izbrani ponudnik, navedena dva podatka. V bančni garanciji je zapisano, da velja do izteka veljavnosti ponudbe (to je 150 dni), navedeno pa je tudi, da preneha veljati, če izdajatelj do 27.06.2012 ne prejme zahtevka za izplačilo garantiranega zneska. Naročnik navaja, da je dan, ko banka še lahko prejme poziv za izplačilo, preveril pri izdajatelju listine, ki je zatrdil, da je zapisani datum dan, ko še sprejmejo zahtevek. Če je navedeni dan sobota, nedelja ali praznik pa velja za regularni sprejem še prvi naslednji delovni dan. Ker je bilo zahtevano, da bančna garancija velja 150 dni, izbrani ponudnik pa je to izpolnil, vlagateljev očitek ni utemeljen.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 22.03.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj vztraja, da so bili v času ocenjevanja ponudb na AJPES-u na razpolago zgolj podatki o številu zaposlenih v letu 2010 in ne tudi v letu 2011.

Vlagatelj še navaja, da se v primeru, če bi naročnik upošteval dejansko število delavcev družbe Stol&Stol d.o.o., število točk pri izbranem ponudniku ne bi spremenilo, njegova ponudba pa bi bila ovrednotena z dodatnimi 3 točkami in bi bila tako najugodnejša.

Vlagatelj še zatrjuje, da je v bančni garanciji izbranega ponudnika navedeno, da preneha veljati dne 27.06.2012. Ker je prvi dan (od 150 dni) 31.01.2012 je nesporno, da izbrani ponudnik ni upošteval naročnikove zahteve.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.03.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 17.04.2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da merilo Kadri-število omogoča arbitrarno ocenjevanje ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da je bil pri spornem merilu ocenjen s 3 točkami manj kot izbrani ponudnik, kar je odločilno vplivalo na razvrstitev ponudb. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna iz razloga, ker predložena bančna garancija za resnost ponudbe ne izpolnjuje naročnikove zahteve, v skladu s katero mora veljati 150 dni.

Naročnik je v točki 4.11 točke 4 (Ugotavljanje ustreznosti ponudb in sposobnost ponudnika) zapisal, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi petih meril za ocenjevanje ponudb, in sicer: 1. Cena s 70 % ponderjem, 2. Kadri - število s 15 % ponderjem, 3. Izdelovalni čas z 12 % ponderjem, 4. Certifikat ISO 9000 z 2 % utežjo in 5. Certifikat ISO 14000 z 1 % utežjo. Ker je med naročnikom in vlagateljem sporno ocenjevanje le po merilu Kadri - število, Državna revizijska komisija ocenjevanja po ostalih merilih ni neposredno preverjala.

Naročnik je merilo Kadri-število opisal na naslednji način:

"Ponudnik mora zapisati podatke o kadrovski zasedbi ali drugače podati kadrovsko zasedbo.
Upošteva se skupino, ki bo na predmetu objekta delala. Točke se pri tej oceni sešteva. Največje možno število točk pri tem merilu je 15. Primerja se ponudnikov dokument kadri in naročnikov popis kot osnova za upoštevanje tega merila. Skupno naročnik zahteva ekipo 49 + 1 = 50 delavcev.

Če ponudnik za razpisana dela zagotavlja nad 55 delavcev, prejme 3 točke.
Če ponudnik za razpisana dela zagotavlja nad 65 delavcev, prejme 3 točke.
Če ponudnik za razpisana dela zagotavlja nad 75 delavcev, prejme 3 točke.
Če ponudnik ves posel pokriva s svojimi zaposlenimi delavci, prejme 3 točke.
Če ponudnik navedeno delovno silo pokriva z zaposlenci, prejme 3 točke."

Naročnik je navodila v zvezi s kadri zapisal v točki 6 Navodila za izdelavo ponudbe (Seznam delavcev in njihova strokovnost). Iz navedene točke med drugim izhaja:

"Kadar (kjer) ponudnik nima svojih izvajalcev (delavcev), navaja tudi podizvajalce. Kadar ponudnik navaja resurse svojih podizvajalcev, mora biti iz predloženega dokumenta to sodelovanje razvidno. Z navajanjem (izvajalcev ali/in podizvajalcev) mora biti pokrit ves ponujeni obseg posla. Nesprejemljiva je ponudba, ki posla nima pokritega z izvajalci.
Naročnik zahteva zaposlene tako, kot je to navedeno v točki g drugega odstavka 45. člena - obseg razpoložljive delovne sile. Pri tem naročnik pogosto uporablja izraz zaposleni in delavci. Ponudnik razpoložljivo delovno silo najlažje dokaže z navedbo svojih zaposlenih v kadrovski strukturi podjetja. Za razpoložljivo delovno silo naročnik upošteva podatek iz uradnega registra (AJPES) o velikosti podjetja kot podatek število zaposlencev. Kadar ponudnik nima zaposlenih mora zagotoviti, da naveden kader tvori razpoložljivo delovno silo. Naročnik upošteva ponudnikove navedbe v naročnikovem Obrazcu št 3 - Kadri."

Naročnik je pri opisu spornega merila navedel minimalno število zahtevanih delavcev, in sicer: odgovornega vodjo del in 49 delavcev (6 za opravljanje ključavničarskih del, 2 za opravljanje zidarskih del, 5 za montažo stenskih in stropnih oblog, 2 za opravljanje steklarskih del, 3 pleskarje, 6 za polaganje parketa, 4 za opravljanje tapetniških del, 4 mizarje, 8 za opravljanje elektroinstalacijskih del, 3 pomožne delavce in 2 delavca za čiščenje sten). Da bi bila torej posamezna ponudba popolna in pravilna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) je moral ponudnik ponuditi vsaj 1 odgovornega vodjo del in 49 delavcev različnih profilov. Za večje število ponujenih delavcev je naročnik predvidel tri ocenjevalne razrede, in sicer: 1. za nad 55 ponujenih delavcev 3 točke, 2. za nad 65 ponujenih delavcev 6 točk in 3. za nad 75 ponujenih delavcev 9 točk. Ob upoštevanju opisa prvih treh alinej in zgoraj citiranih navodil je mogoče razumeti, da je bilo dovoljeno ponuditi delavce, ki so zaposleni pri ponudniku (oziroma pri več ponudnikih v primeru oddaje skupne ponudbe), delavce, ki so zaposleni pri prijavljenih podizvajalcih in drugo razpoložljivo delovno silo - torej delavce, ki niso zaposleni niti pri ponudniku niti pri prijavljenih podizvajalcih. Do navedene točke spornega merila so naročnikova navodila dovolj jasna in med strankama tudi niso sporna. Ni pa mogoče z gotovostjo ugotoviti kdaj (oziroma pod kakšnimi kriteriji) ponudniki prejmejo točke po četrti in peti alineji predmetnega merila. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni pojasnil razlike med "svojimi zaposlenimi delavci" iz četrte alineje in med "zaposlenci" iz pete alineje.

Eden izmed pomembnih elementov, ki ga mora naročnik upoštevati v postopku ocenjevanja ponudb je element medsebojne primerljivosti posameznih parametrov, na podlagi katerih so ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu parametru/delu ponudbe dodelil določeno število točk oziroma zakaj ponudba v merjeni enoti ni prejela točk (oziroma ni prejela vseh vnaprej predvidenih točk). Pri tem mora naročnik v prvi vrsti upoštevati opis meril iz razpisne dokumentacije (v petem odstavku 48. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena). V odsotnosti natančnega načina uporabe posameznega merila, naročnik ohlapnih opisov ne sme interpretirati v škodo ponudnikov in v takšnem primeru v spisovni dokumentaciji izkazati še posebno natančne in kar se da objektivne podlage, na osnovi katerih je ponudbe ocenjeval, rezultati ocenjevanja pa morajo biti hkrati dokumentirani tako, da jih je mogoče objektivno preveriti. Le na ta način bo naročnik ravnal tudi v skladu z načeloma enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je naročnik šele v sklepu s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo (dodatno) pojasnil kriterija iz četrte in pete alineje. Kot je namreč (dodatno) pojasnil naročnik, je v četrti alineji predvidel prejem 3 točk v primeru, če bo ponudnik vse delavce ponudil izmed svojih zaposlenih delavcev. Kot je razumeti naročnika, v to kategorijo sodijo le tisti delavci, ki so zaposleni pri ponudniku (ali pri več ponudnikih, če gre za oddajo skupne ponudbe). V skladu s peto alinejo pa naj bi 3 točke prejeli tisti ponudniki, čigar ponujeni delavci naj bi bili zaposleni bodisi pri ponudniku (ali pri več ponudnikih v primeru oddaje skupne ponudbe) ali pa pri podizvajalcih, ki jih je ponudnik navedel v ponudbi. Ob upoštevanje uteži, ki jo je naročnik pripisal spornemu merilu (15 točk), bi bilo potrebno zaključiti, da je mogoče pri vsakem izmed obeh navedenih kriterijev prejeti po 3 točke, po drugi strani pa je potrebno ugotoviti, da prejem 6 točk (3 točk po četrti alineji in 3 točk po peti alineji) niti ni možen oziroma, da se navedena kriterija medsebojno izključujeta. Ponudnik namreč ne more v celoti ponuditi samo svojega kadra (za kar bi prejel 3 točke), hkrati pa poleg svojega kadra ponuditi še kader svojih podizvajalcev (za kar bi prejel še dodatne 3 točke).

Dvom v naročnikovo objektivnost pri ocenjevanju prejetih ponudb je v konkretnem primeru še toliko večji, saj iz naročnikovih dokumentov v zvezi s tem izhajajo različne ugotovitve, prav ocenjevanje po spornem merilu pa je odločilno vplivalo na izbiro najugodnejšega ponudnika. Izbrani ponudnik je po vseh petih merilih skupaj prejel le 1,8 točke več kot vlagatelj (izbrani ponudnik je po vseh petih merilih prejel 92,8 točk, vlagatelj pa 91 točk), pri čemer je pri merilu Kadri - število prejel 3 točke več od vlagatelja.

Naročnik je v Obvestilu o oddaji naročila (dokument št. CD-TS-VS/gdod24, z dne 22.02.2012) sicer predstavil tabelarični prikaz dodeljenih točk, vendar iz njega ni mogoče ugotoviti objektivnih osnov, na podlagi katerih je potekalo ocenjevanje. Iz navedenega prikaza ni mogoče ugotoviti niti tega, koliko delavcev je naročnik upošteval vlagatelju (in ostalima ponudnikoma). Navedeno ne izhaja niti iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, poleg tega so naročnikove ugotovitve v tem dokumentu tudi nejasne in kontradiktorne. Kljub temu, da je naročnik s sklepom, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, nezakonito posegel v vsebino spornega merila (in s tem ravnal v nasprotju s petim odstavkom 48. člena ZJN-2), pa mu tudi na podlagi takšne spremembe ni uspelo pojasniti števila točk, ki jih je prejel vlagatelj. Iz Poročila o analizi ponudb (tega dokumenta, ki ga je naročnik izdal dne 21.02.2012, ponudniki niso prejeli) sicer izhaja, da je naročnik vlagatelju pri ocenjevanju upošteval 25 njegovih delavcev in 69 delavcev od treh podizvajalcev (torej tudi od družbe Stol&Stol d.o.o.) in naj bi zato po prvih treh alinejah spornega merila prejel 9 točk, v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pa je navedel, da je pri vlagatelju (in izbranemu ponudniku) upošteval 69 delavcev podizvajalca Stol&Stol d.o.o. oziroma v naslednjem stavku, da je obema ponudnikoma v zvezi z navedenim podizvajalcem upošteval (le še) 4 zaposlene delavce.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da je v razpisni dokumentaciji predvidel, da bo podatke iz ponudb preverjal (med drugim) tudi z vpogledom v evidenco AJPES-a, vendar pa je hkrati tudi navedel, da bo pri tem upošteval tudi druge evidence (in registre) ter da bo v zvezi s ponujenimi delavci upošteval Obrazec št. 3 - Kadri. Čeprav je naročnik sam navedel, da podatki v navedeni evidenci "dejansko nihajo" in kljub temu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno zatrdil, da ti podatki niso ažurni iz razloga, ker se nanašajo na leto 2010 (vlagatelj je podal takšen odgovor tudi pri pojasnjevanju svoje ponudbe dne 13.02.2012), pa je naročnik na ugotovljenih podatkih vztrajal tudi tekom odločanja o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija pripominja, da bi moral naročnik pri preverjanju podatkov o številu ponujenih delavcev upoštevati stanje na dan poteka roka za oddajo ponudb.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ugotovljena nepravilnost izhaja že iz same razpisne dokumentacije oziroma, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ponudb ni mogoče objektivno oceniti, preostalih očitkov vlagatelja (v skladu z načelom hitrosti in učinkovitosti- 9. člen ZPVPJN) ni obravnavala, saj tudi morebitna utemeljenost slednjih ne bi mogla v ničemer vplivati niti na zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije niti na samo odločitev v tej revizijski zadevi. Dokončno odpravo ugotovljene nepravilnosti bo torej moral izvesti naročnik sam (z zaključkom postopka brez oddaje javnega naročila).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov vplačane revizijske takse (v višini 6.133,58 EUR), 787,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, pavšalni znesek za stroške v višini 20 EUR ter 20% DDV. Določilo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN določa, da mora naročnik v primeru, da je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 6.133,58 EUR, odvetniško nagrado za zastopanje v (celotni priglašeni) višini 787,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, vse skupaj v znesku 7.101,98 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26.04.2012



predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- CANKARJEV DOM, Prešernova cesta 10, Ljubljana
- odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana
- ARBA PLUS d.o.o., špruha 19, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu