018-078/2012 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-078/2012-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Dobava kontejnerjev za kužne odpadke", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PRI-MA, d.o.o., Igriška ulica 2, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Kanalec, o.p., d.o.o., štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 4. 2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o sklenitvi okvirnega sporazuma in sklenitvi pogodbe za obdobje od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31. 12. 2012 s ponudnikom Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota, kot to izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, izdanega dne 23. 1. 2012, pod št. Ob-58/12-DeS. V preostalem delu se zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrne.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 313,17 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Dobava kontejnerjev za kužne odpadke". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 27. 12. 2011, pod št. objave JN14764/2011.

Naročnik je dne 23. 1. 2012, pod št. Ob-58/12-DeS, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da okvirni sporazum sklene z vsemi ponudniki, ki so oddali ponudbo ter da sklene kupoprodajno pogodbo za obdobje od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31. 12. 2012 s ponudnikom Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 2. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, da se navedena odločitev naročnika v celoti razveljavi. Navaja, da je odločitev naročnika nezakonita, saj samo ponudba vlagatelja izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, zato bi naročnik moral sklenitvi okvirni sporazum in kupoprodajno pogodbo za obdobje od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31. 12. 2012 z vlagateljem. Nezakonitost naročnikove odločitve vlagatelj najprej utemelji z navedbo, da sta zgolj vlagatelj in izbrani ponudnik za ponujene kontejnerje predložila ADR certifikate, s katerimi sta izkazovala, da so ponujeni kontejnerji UN certificirani, kar je naročnik zahteval v točki 3 tehničnih specifikacijah. Po mnenju vlagatelja se UN certificiranje dokazuje z ADR certifikatom, skladno z Zakonom o prevozu nevarnega blaga. ADR kratica je uporabljena za evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga, Priloga A k ADR pa vsebuje Splošne določbe o nevarnih snoveh in predmetih ter opredeljuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati kontejner za to, da je zanj izdan ADR certifikat. Vsi ostali ponudniki, razen vlagatelja in izbranega ponudnika, ADR certifikatov za ponujene kontejnerje niso predložili, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da niso izkazali, da so ponujeni kontejnerji UN certificirani. Vlagatelj dalje izpodbija ugotovitev naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ker ponujeni 12-litrski kontejner ni ustrezen, saj se ne zapira hermetično, kar je naročnik zahteval v točki 4 tehničnih specifikacij. Izbrani ponudnik je za navedeni kontejner predložil ADR certifikat, vendar pa je iz tega certifikata razvidno, da ne izpolnjuje zahteve po hermetičnem zapiranju, ker to v certifikatu ni navedeno, oziroma ni navedeno, da se zapira z lepilom, kot je to navedeno v predloženih ADR certifikatih ostalih ponujenih kontejnerjih izbranega ponudnika. Vlagatelj ob tem izpostavlja, da je sam ponudil 10-litrski kontejner istega proizvajalca, vendar z drugo komercialno oznako, za ta kontejner pa je predložil ADR certifikat, iz katerega je razvidno, da ponujeni kontejner izpolnjuje zahtevo glede hermetičnega zapiranja, saj se zapira z lepilom. Vlagatelj v zvezi s ponujenimi kontejnerji izbranega ponudnika vseh volumnov (12, 30, 50 in 60-litrski) tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal, da so kontejnerji neprebojni, medtem ko je vlagatelj to izkazal s predložitvijo ustreznih certifikatov. Vlagatelj glede ponudbe ponudnika Biotera, d.o.o. še navaja, da je v ponudbi predložil katalog, ki z ostalo dokumentacijo ni bil zvezan z vrvico, kot je zahteval naročnik v točki 2.3 razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti tudi iz tega razloga. V zvezi s ponudbo ponudnika Abakus trading, d.o.o. pa vlagatelj izpostavlja, da ponudnik ni predložil izpolnjenih in podpisanih obrazcev 7.1 in 8.1, predložitev katerih je prav tako zahtevala razpisna dokumentacija, zato bi moral naročnik tudi ponudbo navedenega ponudnika izločiti iz postopka javnega naročanja.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17. 2. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. V zvezi s hermetičnim zapiranjem in neprebojnostjo ponujenega 12-litrskega kontejnerja pojasni, da je s predložitvijo UN certifikata v ponudbi in dopolnitvi ponudbe z dne 13. 2. 2012 izkazal, da ponujeni kontejner izpolnjuje navedene zahteve. V opisu ponujenih kontejnerjev s fotografijami in certifikati je navedeno, da kontejner omogoča hermetično zapiranje, prav tako pa je odporen na predrtje, saj je varen za odlaganje injekcijskih igel in drugih ostrih predmetov. Izbrani ponudnik kot dokaz prilaga še dokumentacijo proizvajalca kontejnerjev, ki je priloga priloženega UN certifikata, iz katerega je za ponujeni tip kontejnerja nedvomno razvidno, da izpolnjuje pogoje glede hermetičnega zapiranja in neprebojnosti. Izbrani ponudnik ob tem poudarja, da je lahko naročnik navedena dejstva preveril na spletni strani proizvajalca http://www.apmedical.it. Enako bi lahko naročnik to storil glede zahteve po neprebojnosti ponujenih kontejnerjev. Izbrani ponudnik tudi izpostavlja, da naročnik iste kontejnerje istega proizvajalca uporablja že sedaj, zaradi česar se lahko tudi sam neposredno prepriča o vseh navedbah izbranega ponudnika, iz previdnosti pa izbrani ponudnik prilaga še dodatno dokazilo. Izbrani ponudnik na koncu še opozarja na domnevne nepravilnosti v ponudbi vlagatelja.

Ponudnik Biotera, d.o.o. se je z vlogo z dne 20. 2. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Navaja, da je v ponudbi priložil tudi ADR certifikate, ki jasno opredeljujejo, da so ponujeni kontejnerji UN certificirani, zaradi česar mu ni jasno, na kakšen način in na podlagi česa je vlagatelj sklepal, da v ponudbi naj ne bi bilo certifikatov, saj bi jih na vpogledu vlagatelj moral videti in razumeti njihovo vsebino. Glede navedbe vlagatelja, da ponudba ni bila zvezana z vrvico, pa ponudnik meni, da je bila ponudbena dokumentacija ustrezno zvezana, katalog, ki je bil v mapi ustrezno zvezan, pa je bil pred vsemi prisotnimi v postopku vpogleda v ponudbo vzet iz ovoja in dan na vpogled. Sicer pa je bil po opombi k točki 2.2 razpisne dokumentacije prospektni material naveden opcijsko in ne vpliva na razporeditev ponudnika v postopku javnega naročanja.

Ponudnik Mollier, d.o.o. Celje se je z vlogo z dne 20. 2. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Opozarja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo nikjer zahtevano, da je v ponudbi treba priložiti UN certifikate, ki dokazujejo ustreznost embalaže za ADR prevoze (prevoze nevarnega blaga), ampak je bilo zahtevano le, da mora biti iz priloženega predračuna razvidno, da je ponujena embalaža ustrezna, kar je ponudnik tudi navedel. Ponudnik je na poziv naročnika, ki ga je prejel dne 13. 2. 2012, UN certifikate za vse kontejnerje naročniku tudi posredoval. Ponudnik ob tem še izpostavlja, da je ADR certifikat skladno z zakonodajo izdan osebno na voznika, ki prevaža različne vrste nevarnih snovi ali pri prevozu teh sodeluje, izda pa ga Ministrstvo za notranje zadeve v obliki izkaznice. Z oznako UN je treba označiti embalažo za prevoz nevarnega blaga, v vsaki državi pa imajo institucije, ki testirajo embalažo in izdajajo certifikate, zaradi česar lahko prihaja do različnih dokazil.

Naročnik je dne 2. 3. 2012, pod št. IG-149/03-12, izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Pojasni, da vlagatelj napačno tolmači, da je naročnik zahteval predložitev ADR certifikatov za dokazovanje zahteve iz točke 3 Specifikacija zahtev naročnika, da morajo biti kontejnerji UN certificirani, s čimer ponudnik dokazuje, da ustrezajo veljavni zakonodaji za transport infektivnih odpadkov. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti ADR certifikate, ampak je v opombi pod točko 2.2 razpisne dokumentacije zapisal, da mora ponudnik predložiti zraven izpolnjenega obrazca predračuna (OBR-4) še lastni predračun z detajlnim opisom blaga, ki ga ponuja oziroma prospektni material, iz opisa pa mora biti razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki jih je naročnik opredelil v Specifikaciji zahtev naročnika. Naročnik zato kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, da so ponudbe vseh ponudnikov, razen ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika, nepopolne, ker ponudniki v ponudbi niso predložili ADR certifikatov. Naročnik je na podlagi detajlnega opisa blaga (katalogov) v ponudbah navedenih ponudnikov ugotovil, da vsi ponudniki izpolnjujejo zahtevo, da morajo biti kontejnerji UN certificirani. Naročnik dalje izpostavlja, da prav tako ni zahteval predložitve posebnih certifikatov za izkazovanje zahteve iz točke 4 Specifikacij zahtev naročnika, da morajo biti kontejnerji neprebojni. Neprebojnost ponujenih kontejnerjev izbranega ponudnika je naročnik preveril na spletni strani http://www.apmedical.it, ne glede na to, da kvaliteto ponujenih kontejnerjev, vključno s hermetičnostjo in neprebojnostjo ponujenega tipa kontejnerjev, pozna, saj enake kontejnerje istega proizvajalca uporablja že sedaj. Naročnik se pri tem sklicuje na 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Naročnik v zvezi z navedenim pojasnjuje, da iz ponudbene dokumentacije, kljub predloženim certifikatom, ni mogel nedvoumno ugotoviti, ali ponujeni kontejnerji izbranega ponudnika izpolnjujejo zahtevo glede neprebojnosti, zato je, kljub dejstvu, da ponujene kontejnerje istega proizvajalca že uporablja in pozna, na navedeni spletni strani proizvajalca preveril izpolnjevanje navedenega pogoja in pri tem ugotovil, da ponujeni kontejnerji pogoj izpolnjujejo. Tudi glede hermetičnega zapiranja ponujenih 12-litrskih kontejnerjev izbranega ponudnika naročnik pojasni, da je to dejstvo preveril na navedeni spletni strani proizvajalca, čeprav kvaliteto ponujenih kontejnerjev uporablja in pozna. V zvezi z navedbo vlagatelja, da v ponudbi ponudnika Biotera, d.o.o. katalog ni bil zvezan s pečatno vrvico, naročnik navede, da je navedeno pomanjkljivost štel za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. Glede trditve vlagatelja, da ponudnik Abakus trading, d.o.o. v ponudbi ni predložil izpolnjenih in podpisanih obrazcev 7.1 in 7.8, pa naročnik pojasni, da iz ponudbe navedenega ponudnika izhaja, da ponudnik javnega naročila ne bo izvedel s podizvajalci, zato navedenih obrazcev, ki se nanašajo na podizvajalce, ni bil dolžan predložiti.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 3. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku. Naročnik je, po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 15. 3. 2012 predložil dodatno dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je, po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo z dne 16. 3. 2012 predložil dodatna pojasnila in dokazila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala v odstopljeno spisovno dokumentacijo s strani naročnika ter dokazila, ki jih je vlagatelj predložil v vlogi z dne 16. 3. 2012, ostale dokazne predloge pa je kot nepotrebne zavrnila.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti. Med strankama je v revizijskem postopku nastal spor o tem, ali je naročnik pri odločitvi o tem, da okvirni sporazum sklene ne le z vlagateljem, ampak tudi z vsemi preostalimi petimi ponudniki, ki so pravočasno oddali ponudbo (in posledično temu tudi že odločil o sklenitvi kupoprodajne pogodbe za obdobje od pravnomočnosti te odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma do 31. 12. 2012 z izbranim ponudnikom), ravnal skladno z določili ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo trdi, da edino njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in je zato edina popolna ponudba, ostale ponudbe pa bi naročnik moral kot nepopolne izločiti iz postopka javnega naročanja.

Vprašanje popolnosti ponudb in naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba v odprtem postopku, katerega namen je skleniti okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti, presojati ob upoštevanju 32. člena ZJN-2 in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročila na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu z 48. členom tega zakona, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, glede na uspešnost v okviru posameznih meril. Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik je pravila za izbor strank okvirnega sporazuma določil v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v poglavju IV. Sklenitev okvirnega sporazuma in kupoprodajne pogodbe. Navedel je, da bo s ponudniki, za katere bo ugotovil, da izpolnjujejo vse zahteve iz te razpisne dokumentacije, sklenil okvirni sporazum v skladu z določbami vzorca okvirnega sporazuma iz 5. podtočke, točke 2.2 teh navodil. Okvirni sporazum se sklene za obdobje od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31. 12. 2014. Naročnik bo odpiral konkurenco med sklenitelji okvirnega sporazuma predvidoma v naslednjih obdobjih: od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31. 12. 2012 (prvo obdobje), od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 (drugo obdobje) in od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 (tretje obdobje). V točki 2.2 Popolnost ponudbe je naročnik navedel, da bo popolna ponudba tista, ki bo pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, ponudnik pa mora v ponudbi predložiti dokumente, ki jih je naročnik nato navedel v podtočkah od 1 do 17.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija popolnost ponudb ponudnikov Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik, Mollier, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje, Biotera, d.o.o., Cesta talcev 8, Domžale in Abakus trading, d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Kranj, ker v ponudbi niso predložili ADR certifikatov, s čimer bi izkazali, da so ponujeni kontejnerji UN certificirani.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je treba pritrditi naročniku in ponudniku Mollier, d.o.o. Celje v tem, da razpisna dokumentacija od ponudnikov ni nikjer zahtevala, da predložijo ADR certifikate. Naročnik je v poglavju C) Specifikacija zahtev naročnika, pod točko 3, zahteval:

"Kontejnerji morajo biti UN certificirani, s čimer ponudnik dokazuje, da ustrezajo veljavni zakonodaji za transport infektivnih odpadkov."

V podtočki 4, točke 2.2. navodil (Popolnost ponudbe) pa je naročnik navedel, da ponudniki predložijo izpolnjen obrazec predračuna (OBR-4) in lasten obrazec, v okviru katerega je naročnik dodal naslednjo opombo:

"Ponudnik mora predložiti zraven izpolnjenega obrazca predračuna (OBR-4) še lastni predračun z detajlnim opisom blaga, ki ga ponuja, oziroma prospektni material. Iz opisa mora biti razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki jih je naročnik opredelil v Specifikaciji zahtev naročnika. Ponudnik mora v lastnem obrazcu predračuna obvezno navesti proizvajalca in kataloško številko ali kakšno drugo oznako za identifikacijo blaga."

Iz navedenega torej izhaja, da so ponudniki tehnično lastnost ponujenega blaga, tudi UN certifikacijo (ki dokazuje, da kontejnerji ustrezajo veljavni zakonodaji za transport infektivnih odpadkov), v ponudbi dokazovali z detajlnim opisom blaga ali s prospektnim materialom. Naročnik od ponudnikov ni zahteval predložitve certifikatov, ki bi dokazovali, da so kontejnerji ustrezno preizkušeni in odobreni po predpisih iz 3. člena ZPNB (tudi evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga, ADR, katerega sestavni del je tudi Priloga A, ki med drugim določa pogoje za prevoz nevarnega blag in v tem okviru vsebuje tudi določbe za proizvodnjo, preizkušanje in odobritev embalaže in cistern). Zato so vlagateljeve navedbe o tem, da bi naročnik moral ponudbe ponudnikov, ki certifikatov niso predložili, kot nepopolne izločiti, neutemeljene. Naročnik namreč v vsakem konkretnem primeru določi pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati za izkazovanje tehnične sposobnosti ter dokazila, ki jih mora ponudnik priložiti v ponudbi. Navedeno izhaja iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti, pri tem pa mora naročnik zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika navesti v obvestilu o javnem naročilu. Skladno z j) točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (tehnična in/ali kadrovska sposobnost) pa lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik, ali s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.

Ker se je naročnik v obravnavanem primeru tehnične lastnosti ponujenega blaga (tudi UN certifikacijo) odločil preveriti z detajlnim opisom blaga ali s prospektnim materialom (in ne s predložitvijo certifikatov), temu pa do poteka roka za prejem ponudb nihče od zainteresiranih ponudnikov ni ugovarjal, naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja, ker je priznal popolnost ponudbam ponudnikov, ki certifikatov v ponudbi morebiti niso predložili. Državna revizijska komisija ob tem izpostavlja, da v revizijskem postopku ni ugotavljala, ali so ponudniki certifikat v ponudbi priložili (ponudnik Biotera, d.o.o. namreč trdi, da je certifikate v ponudbi predložil), saj to, glede na naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji, ni relevantno za presojo spornega vprašanja, prav tako pa se tudi ni spuščala v presojo, ali UN certifikacija izhaja iz detajlnega opisa blaga ali prospektnega materiala v ponudbah ponudnikov, saj vlagatelj ni podal nobenih navedb (in dokazov) v tej smeri. Državna revizijska komisija zato v tem delu revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrača.

Državna revizijska komisija je dalje pristopila k obravnavi revizijskih navedb vlagatelja v delu, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe ponudnika Biotera, d.o.o., ker je v ponudbi predložil katalog, ki ni bil zvezan z vrvico in ponudbe ponudnika Abakus trading, d.o.o., ker ni predložil izpolnjenih in podpisanih obrazcev 7.1 in 8.1.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije in kar vlagatelj pravilno ugotavlja, je naročnik v okviru točke 2.3 Izpolnitev razpisne dokumentacije oziroma celotne ponudbe, med drugim zahteval, da morajo biti vsi listi ponudbe zvezani s pečatno vrvico in zapečateni s pečatnim voskom ali unikatno nalepko ponudnika tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo ponudnika Biotera, d.o.o. ugotavlja, da je slednji ponudbo zvezal s pečatno vrvico in zapečatil z nalepko, pri tem pa je katalog za ponujeni 30-litrski zabojnik predložil v mapi tako, da katalog ni bil zvezan z vrvico, ampak le mapa. Obe stranki se strinjata v tem, da na takšen način predložena ponudba ni ustrezala navodilu naročnika iz točke 2.3 razpisne dokumentacije, vendar pa vlagatelj meni, da bi iz tega razloga ponudba morala biti izločena iz postopka javnega naročanja, naročnik pa se sklicuje, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da gre za pomanjkljivost ponudbe, ki jo je mogoče šteti za nebistveno formalno pomanjkljivost. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena.

Naročnik v konkretnem primeru navodilu iz točke 2.3 razpisne dokumentacije ni pripisal takšnega posebnega pomena, oziroma ni navedel, da bo posledica neupoštevanja navodila izločitev ponudbe iz postopka javnega naročanja. Ker vlagatelj tudi ni zatrjeval in dokazoval, da bi bile storjene kakršnekoli nepravilnosti glede odvzemanja kataloga, ki ga je ponudnik Biotera, d.o.o. priložil kot enega izmed dokazil za dokazovanje tehničnih lastnosti ponujenega 30-litrskega kontejnerja, katerega proizvajalca in tip (kataloško oznako) je že navedel v predračunu (ponudnik je namreč poleg kataloga priložil še dokument "Technical data sheet", v katerem so opisane tehnične lastnosti ponujenega kontejnerja in certifikate), Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitev navodil iz razpisne dokumentacije, ker je, kljub navedeni pomanjkljivosti, priznal popolnost ponudniku Biotera, d.o.o., s tem povezane revizijske očitke vlagatelja pa je treba kot neutemeljene zavrniti.

Glede revizijske navedbe vlagatelja, da ponudnik Abakus trading, d.o.o. v ponudbi ni predložil izpolnjenih in podpisanih obrazcev 7.1 in 8.1, kar je med strankama nesporno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.2 navodil (Popolnost ponudbe), v podtočki 8., zahteval predložitev izjave o izpolnjevanju pogojev podizvajalcev (OBR-7.1) (velja v primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci: glej točko 1.5.2 teh navodil), v podtočki 10. pa je zahteval predložitev soglasja podizvajalca za pridobitev osebnih podatkov (OBR-8.1) (velja v primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci: glej točko 1.5.2 teh navodil). V točki 1.5.2 navodil je naročnik zapisal pravila o nastopanju s podizvajalci.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje naročniku v tem, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti izpolnjen in podpisan OBR-7.1 in OBR-8.1 le v primeru, da so nastopili s podizvajalci. Ker iz ponudbe ponudnika Abakus trading, d.o.o. ne izhaja, da bo ponudnik pri izvedbi naročila nastopal s podizvajalci, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbi ponudnika Abakus trading, d.o.o. priznal popolnost ponudbe, čeprav je ponudnik predložil neizpolnjena in nepodpisana OBR-7.1 in OBR-8.1. Zato je tudi v tem delu revizijske očitke vlagatelja treba kot neutemeljene zavrniti.

Državna revizijska komisija je obravnavala še revizijske očitke vlagatelja o domnevni nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, v okviru katerih vlagatelj zatrjuje, da ponujeni 12-litrski kontejner izbranega ponudnika ni ustrezen, ker se ne zapira hermetično, za ponujene kontejnerje vseh volumnov (12, 30, 50 in 60 litrske) pa vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik ni izkazal neprebojnosti.

Naročnik je v poglavju C) Specifikacija zahtev naročnika, v točki 4., postavil naslednje zahteve: "Kontejnerji morajo biti iz trde, mehansko odporne plastike za enkratno uporabo. Zabojniki se hermetično zaprejo. Pri običajnem ravnanju morajo glede na fizikalne (predrtje), kemijske (nastajanje plinov), biološke in druge lastnosti infektivnih odpadkov zanesljivo preprečevati ogrožanje okolja in zdravja ljudi."

Kot že navedeno, je naročnik za izkazovanje tehničnih zahtev ponujenih kontejnerjev zahteval, da ponudniki predložijo detajlni opis blaga oziroma prospektni material, iz katerega mora biti razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki jih je naročnik opredelil v Specifikaciji zahtev naročnika. Vlagatelj navedbe o neustreznosti ponujenih kontejnerjev dokazuje s tem, da v predloženih ponudbenih dokumentih (ADR certifikatih) izbranega ponudnika zahtevane tehnične lastnosti niso izkazane. Naročnik navedenim ugotovitvam vlagatelja ne nasprotuje in navaja, da iz ponudbenih dokumentov ni mogel nedvoumno ugotoviti dejstva, da se ponujeni 12-litrski kontejner izbranega ponudnika hermetično zapira in da so ponujeni kontejnerji vseh volumnov (12, 30, 50 in 60 litrske) neprebojni. Navedeno pomanjkljivost je naročnik ocenil za formalno nepopolnost ponudbe, pri čemer pa je (manjkajoča) dejstva preveril sam.

Državna revizijska komisije se strinja z naročnikom v tem, da navedene pomanjkljivosti predstavljajo formalno nepopolno ponudbo in (še) ne dokazujejo, da ponujeni kontejner ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih lastnosti, zaradi česar bi naročnik moral, po prepričanju vlagatelja, ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti iz postopka javnega naročanja. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 namreč naročnik ponudbo kot nepopolno izloči šele po opravljenem pregledu in dopolnitvi formalno nepopolnih ponudb, v skladu z 78. členom tega zakona. Zato je potrebno v vsakem primeru presoditi, ali določena pomanjkljivost v ponudbi predstavlja formalno pomanjkljivost in je v takšnem primeru treba dopustiti dopolnitev ponudbe. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Po določbi 78. člena ZJN-2 mora naročnik, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, dalje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ker bi v obravnavanem primeru šlo zgolj za dopolnitev ponudbe s podatki (v okviru detajlnega opisa blaga ali prospektnega materiala) o tem, ali se ponujeni 12-litrski kontejner hermetično zapira, oziroma ali so ponujeni kontejnerji neprebojni in gre za vprašanje izkazovanja tehnične sposobnosti ponudnika v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti (v smislu j) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2), to ne bi povzročilo spremembe ponudbe v delih, kjer je to z zakonom prepovedano, oziroma bi naročnik nedopustne spremembe lahko ugotavljal kvečjemu potem, ko bi formalno nepopolnost odpravljal, skladno z 78. členom ZJN-2. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah, iz določb ZJN-2 ne izhaja, da ponudnik ne bi smel predmeta ponudbe (ki ga v ponudbi jasno določi z navedbo proizvajalca in kataloško oznako) naknadno pojasnjevati (npr. z zahtevanimi opisi, vzorci, fotografijami, certifikati ipd.). Ne sme pa ponudnik predmeta ponudbe z dopolnjevanjem ponudbe spreminjati ali nadomestiti z nečim drugim, kar pa, kot že navedeno, lahko naročnik ugotavlja potem, ko prejme dopolnitev ponudbe.

V konkretnem primeru pa se naročnik sklicuje na to, da je manjkajoča dejstva glede izpolnjevanja tehničnih lastnosti ponujenih kontejnerjev preveril sam, in sicer na spletni strani proizvajalca http://www.apmedical.it., poleg tega pa kvaliteto ponujenih kontejnerjev pozna, saj iste kontejnerje istega proizvajalca uporablja že sedaj.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije naročnika nikjer ne izhaja, da je naročnik preverjal navedene tehnične lastnosti ponujenih kontejnerjev izbranega ponudnika na navedeni spletni strani. Po vpogledu v navedeno spletno stran je Državna revizijska komisija ugotovila, da spletna stran sprva ni bila dosegljiva. Navedeno izhaja tudi iz priložene korespondence med predstavnikom vlagatelja in predstavnikom proizvajalca z dne 13. 3. 2012 in 14. 3. 2012, ki jo je vlagatelj kot dokaz priložil vlogi z dne 16. 3. 2012 in v kateri predstavnik vlagatelja sprašuje, zakaj se navedena spletna stran ne odpira, in če lahko pošljejo izjavo o hermetičnem zapiranju za ponujene kontejnerje vlagatelja in izbranega ponudnika. Predstavnik proizvajalca je odgovoril, da so težave s spletno stranjo in da težave poskušajo urediti in da bodo pripravili izjavo o hermetičnem zapiranju, vendar samo za ponujeni kontejner vlagatelja, ki ima lepilo na pokrovu in je zato hermetičen. Na nadaljnje vprašanje predstavnika vlagatelja, ali to pomeni, da ponujeni kontejner izbranega ponudnika ni hermetičen, ker nima lepila na pokrovu, čeprav naj bi na spletni strani bila informacija o tem, da se hermetično zapira, pa je predstavnik proizvajalca podal povezavo do spletne strani http://www.apmedical-contenitori.com/prodotti.php"idl =1&idg=6&id=5 in pri tem navedel, da za linijo ponujenih kontejnerjev, ki jo ponuja izbrani ponudnik, nikjer ni navedeno, da se hermetično zapira.

Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ocenjuje, da naročnik ni uspel izkazati, da je na podlagi ponudbene dokumentacije in spletne strani, na katero se sklicuje, lahko preveril navedene tehnične lastnosti. Z dostopom do spletne strani so očitno bile težave (kar so ugotovili vlagatelj, predstavnik proizvajalca in Državna revizijska komisija), predstavnik proizvajalca pa poleg tega tudi trdi, da iz spletne strani ne izhaja, da se ponujeni kontejnerji iz linije, ki jo ponuja izbrani ponudnik, hermetično zapirajo. Tudi dejstvo, da naročnik pozna iste kontejnerje istega proizvajalca, ker naj bi jih že uporabljal, po oceni Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru ne more nadomestiti dokazila o izpolnjevanju zahteve po hermetičnem zapiranju oziroma neprebojnosti kontejnerjev, saj to dejstvo ni niti razvidno iz odstopljene spisovne dokumentacije, niti vlagatelj z njim ob vložitvi zahtevka za revizijo ni mogel biti seznanjen.

Pojasnila oziroma dokazila, ki jih je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem zahteve po hermetičnem zapiranju ponujenega 12-litrskega kontejnerja zahteval od izbranega ponudnika s pozivom z dne 30. 1. 2012, izbrani ponudnik pa je predložil dopolnitev ponudbe dne 13. 2. 1012, pa pri presoji zahtevka za revizijo ne morejo biti upoštevna, saj so bila pridobljena po izdaji odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma z dne 23. 1. 2012 (ki je predmet izpodbijanja v zahtevku za revizijo), iz navedb vlagatelja in naročnika pa tudi nikjer ne izhaja, da je vlagatelj z navedenimi dokumenti bil seznanjen. Ker je vlagatelj pri naročniku podal predlog za spremembo odločitve z vlogo z dne 7. 2. 2012 (in je do tega dne očitno vpogledal v ponudbe), dopolnitve ponudbe pa so bile podane po tem datumu, gre sklepati, da z navedenimi dopolnitvami vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bil seznanjen (tudi v revizijskem postopku pa je naročnik dokumentacijo o tem posredoval šele po pozivu Državne revizijske komisije).

Ker naročnik ni uspel izkazati, da je v postopku javnega naročanja dejstva o tem, ali ponujeni 12-litrski kontejner izpolnjuje zahtevo po hermetičnem zapiranju in, ali so ponujeni kontejnerji vseh volumnov (12, 30, 50 in 60 litrski) neprebojni, sam preveril, se Državna revizijska komisija pritrjuje revizijskim očitkom vlagatelja, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja (prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 78. členom ZJN-2 in zahtevami iz razpisne dokumentacije), ker je sprejel odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma z izbranim ponudnikom (in na tej podlagi tudi odločitev o oddaji javnega naročila za prvo obdobje), ne da bi predhodno odpravil formalno nepopolnost njegove ponudbe. Državna revizijska komisija je zato, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, zahtevku za revizijo vlagatelja (delno) ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o sklenitvi okvirnega sporazuma z izbranim ponudnikom, posledično temu tudi odločitev naročnika o sklenitvi pogodbe za izvedbo javnega naročila za prvo obdobje z izbranim ponudnikom kot najugodnejšim ponudnikom (od pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila do 31. 12. 2012), kar vse izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, izdanega dne 23. 1. 2012, pod št. Ob-58/12-DeS.

V preostalem delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev naročnika o tem, da sklene okvirni sporazum s ponudniki Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik, Mollier, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje, Biotera, d.o.o., Cesta talcev 8, Domžale in Abakus trading, d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Kranj, pa je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, kot neutemeljenega zavrnila, saj v tem delu vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev.

Državna revizijska komisija ob tem, v zvezi z navedbami izbranega ponudnika o domnevnih nepravilnostih v ponudbi vlagatelja, izpostavlja, da se ima izbrani ponudnik, skladno s 27. členom ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, ne more pa v tem okviru navajati domnevnih kršitev naročnika, saj se te lahko uveljavljajo le z zahtevkom za revizijo.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila oziroma o sklenitvi okvirnega sporazuma postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponovno preveri popolnost ponudbe izbranega ponudnika ter nato, skladno z določili ZJN-2, sprejme odločitev o tem, ali sklene okvirni sporazum z izbranim ponudnikom (in na tej podlagi nato ponovno odloči o oddaji javnega naročila za prvo obdobje).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN in 154. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se, na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku za vprašanja, ki jih ta zakon ne ureja.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 605,83 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 1.565,83 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga ocenjuje na 1/5 (vlagatelj je uspel z razveljavitvijo odločitve naročnika o sklenitvi okvirnega sporazuma (in posledično o oddaji javnega naročila za prvo obdobje) z izbranim ponudnikom, ne pa tudi o sklenitvi okvirnega sporazuma z ostalimi štirimi ponudniki), povrne 313,17 EUR potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskim in revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je določila še rok za povračilo stroškov vlagatelju v 15 dneh po vročitvi tega sklepa (skladno s 313. členom ZPP).

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 313,17 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 23. 4. 2012


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Odvetniška družba Kanalec, o.p., d.o.o., štefanova 5, Ljubljana
- Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota
- Mediline, d.o.o., Perovo 30, Kamnik
- Mollier, d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje
- Biotera, d.o.o., Cesta talcev 8, Domžale
- Abakus trading, d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu